Stav. 2*1 (Posaac/na številka 8 vinarjev.) V Trti«, v sredo 10. oktobra 1917 Letnik. XIII Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih« ob 5 zjuiiaj. Uredništvo: i Sv Frr.nći?1u Asiškc^a št 2D. L nudstr. — V* dopisi r »sijaja uredništvu lisi.t. Ne4r*nk:r n» pisr.ia :;« sprejetij" in rokopis >c ne vračajo, izdajatelj in odgov rai urednik Štef.i.i Godina. Lastrik knnsor ij !i«;j .Edinost-. — Tisk Usk.inie .DUnoaU*. vpisale zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv }'ianćiik« Asiši.csjj št. JO. Telefon ureUniitva in uprave štev. 11-37. N a ro£ n i n a z n a Sa : Za cslo leto.......K 61*20 Za pol leta................. 15«i0 za tri ....................... 780 a a nedeljsko Izdajo aa cdo kto....... 620 " po! leta................. Posamezne Številke »Edinosti* se prodajajo po 8 vinarje*', zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 \ii*. Oglasi v tekstu Usta do pei vrst........K 21».— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po A vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek „F.dinosti\ Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega Št 20. — Poštnohraniinični račun št. 841.652. Zvezna araflđno poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra 1917. Vzhodno bojišč e. — Neizpre-me njeno. Italijansko bojišče. — Pri Kalu, na planoti Banjšice—Sv. Duh je bil včeraj Kaftjaaski napad odbit z velikimi sovražnimi izgubami. 120 ujetnikov in 7 strojnic je ostalo v naših rokah. Pri Kostanjevici nam je uspešno podvzetje prineslo 18« ujetnikov. Albanija. — Vzhodno Valone je bil prehod Italijanov čez Vojušo preprečen. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 9. (Kot.) Veliki stavni stan, 9. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprelita: Topovski boj v Flandriji je bil kljub viharnemu deževnemu vremenu med gozdom Houthoulstom in Zandvoordom močen. Zvečer ie združil sovražnik svoje sile za močne pn> tis-jnke proti posameznim odsekom. Po nemirni noči se ie razvilo topovsko delovanje na vsej fronti v bobnajoč ogenj. Na obeh straneh proge Stadcn—Boesinghe in severno ceste Menin—Vpern ie prešU angleška pehoia v r. n>ad; boj se še vrši. — P. i ostetih armadah, raz veti vzdržnega ognja severovzhodno Soissonsa, nobenih boinlh dejanj. Vzhodno bojišče. — Nič novega. Macedonska fronta. — Živahno topovsko dciovanje jugozapadno Dojran-skega jezera, v dolini Vardarla. na Dobrem polju »h v kolenu Čeme. BEROLIN, 9. (Kor.) Woifiov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. okt 1917, zvečer. — V Flandriji se je iz jutranjih bojev razvila nova bitka, na črti Draaiband— severovzhodno Bi\schote (18 km) še traja. V kljub večkratnemu navalu se o-inejuie sovražnikov dobiček na ozemlju po dosedanjih poročilih na ozek kos Draaiband in Poelkapelle. V ostalem so bili napadi odbiti — SIcer nič pomembnega. Prvi generalni uvarmimotaiori ot Ladendorff. BOLOARSKO. SOFIJA, 8. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na več krajih fronte motilen ogenj, nekoliko živahnejši na ohch straneh Dojranskega jezera. Naš ogenj je pregnal več sovražnih poizvedovalnih skupin. — Romunska fronta: Pri Pristavi topovski ogenj, vzhodno Isaceje neznatno strel jen je pehote. Rajhstaa. GLAVNI ODSEK RAJHSTAGA. BEROLIN. 8. (Kor.) Vojni minister Stein je izjavil, da nikakor ne namerava zanašati politike v armado. Kjer se uana nav<>dila ne bodo izpolnjevala, tam se bo strogo nastopalo, da se preprečijo poizkusi propagande za kako stranko. Državni tajnik dr. Helfferich je poudarjal, da je na plenarni seji 0. t. m. končal svoja stvarna izvajanja, ko je zapustil tribuno, da je torej naziranje, da je prekinil svoj govor, napačno. Kake razžaljive besetVe ne more nihče najti v njegovem govoru. Po nadalj-ni!i izvajanjih raznih govornikov je državni kaneeiar naznanil, da so državne osrednje oblasti zahtevale od podrejenih oblasti natančna poročila o eventualnem vplivanju službenih predstojnikov na pod-rejer.ee v interesu domoljubne stranke. Dosedanji materijal obsega ret slučajev podrejenega pomena. Seveda se bo v vseh teh slučajih storilo vse potrebno. Ni mogoče tajiti, da se je armadno vodstvo informiralo o vodilnih načelih domoljubnega pouka, da sestavi potom na objektiven način velikopotezen načrt prosvete. Da hoče vrhovno armadno vodstvo obvarovati armado politike in političnega spora, je samoobsebi umljivo. Neki socijalist je zahteval, naj kancelar obljubi, da se preprečita v armadi v-aka politična agitacija in da se ne bo nastopalo proti zborovanjem v svrlio pozdravitve državnozbor-ske resolucije glede miru sporazuma. Državni kaneeiar je izjavil, da ne sme biti v ___PODLISTEK. Milijonar, kl ie Izginil. Roman, francoski spisal Eva* armadi nobene politične agitacije, niti no-i benih informacij. Kar se tiče domače pro- 1 svete, ne more dati nobene izjave. Predlog neodvisnih socijalistov je bil nato odklonjen in naknadni proračun sprejet proti glasovom socijalistov in neodvisnih sociialistov. Nemška frakcija, ki je pri drugem čitanju glasovala contra, je sedaj odobrila proračun. Seja zbornice. BEROLIN, 9. (Kor.) Državni zbor je danes nadaljeval debato o sociialno-demo-kratieni interpelaciji glede vsenemške agitacije v armadi. Državni kaneeiar dr. Mi-chaelis se po vrača na včerajšnjo razpravo. Bistveni del informacijskega pouka so po načrtih vrhovnega armadnega vodstva vzroki vojne in gospodarski razvoj Nemčije Državni kancelar govori nato o manifestaciji državnega zbora z dne 19. julija ter izvaja nadalje, da moramo cilje, ki jih izraža ta maniiestacija, razumevati v njihovem pozitivnem smislu. Biti si moramo na jasnem o tem, kaj pomenjajo ti cilji. Opisal sem oni dan s privolitvijo državnega zbora te cilje v tej smeri, da sem dejal, da moramo vztrajati tudi nadalje, dokler ne dosežemo, da obdrži Nemčija na celini in na morju svoio veljavo. Stremeti moramo nadalje za tem, da se orožna zveza naših nasprotnikov ne izraste v gospodarsko napadalno zvezo. V tem smislu moramo doseči mir, ki zagotovi kmetu dohodek njegove grude, ki da delavcu zaslužek ter industriji preskrbi tržišča in ustvari podlage socijalnega razmaha, ki da naš:m ladjam možnost, da na prosti vožnji pristajajo ter se zalagajo s premogom vsepovsod po svetu; mir najobsežnejšega in kulturelnega razvoja, resnični mir. tega moremo doseči v tem okviru. Dokler hočejo naši nasprotniki majati na črno-rdeče-belih količih, dokler zahtevajo, da od nemške dežele kaj odstopimo, dokler se bavijo z mislijo, da zaženejo klin med nemški tianui in njegovega cesarja, toliko časa bomo zadržavali svojo mirovno roko, toliko časa morajo opravljati svoje delo topovi in podvodniki. In mir mora vendar priti. — Državni tainik državnega mornariškega urada, pl. Capelle, izvaja: Ruska revolucija ie tudi nekaterim ljudem na krovu našega brodovja zmešala glavo ter razpasla pri njih revolucionarne iJeje, da bi na ta način eventualno z uporabo sile onesposobili brodovje ter Izsilili mir. (Viharni fej-kiiei na desnici.) Ugotovljeno je. da je glavni agitator tu v zbornici v frakcijskih prostorih neodvisne socijal-no-demokratične stranke poslancem Ditt-maiKiu. Haaseju in Vogterju predložil svoj načrt, ki so ga le-tt odobrili. (Viharni fej-klici na desnici; na skrajni levici se neprestano kliče: Jasen švrndel! Neverjetno!) Državni tajnik pl. Capelle nadaljuje: Poslanci »o opozarjali na nevarnost tega postopanja ter opominjali k največji opreznosti, ali zagotovili so polno podporo, prepusti v si a^ritacijski materijal za nahujska-■iije brodovja. (Opetovani iej-klici na desnici.) Napram tej situaciji je bila uioia prva dolžnost, da po možnosti zabranim, da se \ rine obljubljeni agitacijski materijal. Prosil se.n zato pristojna poveijništva in oblasti, dt' z vsemi sredstvi zabranijo razširjenje tega materijala. H koncu je izjavil pl. Capelle. da so razširjajoče se vesti brezmejno pretirane. Udanost brodovja tudi en sam trenutek ni bila v nevarnosti. — Izvajanja državnega tajnika državnega mornariškega urada so v vsej zbornici povzročila živahno gibanje. — Posl. dr. iiavid (socijalen demokrat) dvomi o resničnosti težkih obdolžitev državnega tajnika proti članom zbornice. — Posl. Haase (neodvisen socijalen demokrat) izjavlja z ozirom na trditve državnegn tajnika državnega mornariškega urada, da se je mornar, o katerem je govoril državni tajnik, razgovarjaJ z njim (Haasejem) v frakcijskih prostorih. Poživljam državnega tajnika, da predloži dok azil ni materijal. C es tok rat so se mi mornarji pritoževali ter mi slikali tudi razpoloženje mornarjev. Sprejemal sem jih na hodniku ali pa v frakcijskih prostorih. Omenjeni mornar se je trpko pritoževal ter govor!! o silni nezadovoljnosti in razsrjenosti med mornarji. ki so se sedaj v velikem številu naročili na neodvisno socijalno-demokratič-no časopisje. Opozarjal sem ga na to, da je to samo na sebi dov oljeno, toda oporni-j njal sem ga k opreznosti ter ga svaril. Mornar je napravijal vtis svežega, duševno čilega inoža in globoko me je pretreslo, da je radi svojega prepričanja moral umreti. Da rusfca revolucija silno vplh^a na vse po svobodi hlepeče ljudi, je razumljivo. — Posi. Vogter (neodvisen socijalen demokrat) pripominja za svojo osebo: Izjavljam, da sem tudi jaz razpravljal z dotičnim mornarjem ter se z njim opetovano raz-govarjaJ o razmerah pri mornarici na splošno in o razmerah na njegovi ladji posebej. To je bila pravica dotičnega mornarja ter je pravica poslancev, da, njihova dolžnost, da se brigajo za take glasove in obžalovanja vrednim ljudem premagajo do njihove pravice. Govornik poživlja državnega tajnika, da pride na dan z materijalom ter pokaže le en spis ki poživlja indirektno na upor. — Posl. Dit-mann potrjuje tudi za svojo osebo izvajanja poslancev Haaseia in Voglerja. BEROLIN, 9. (Kor.) Državni zbor je predlog neodvisnih socijalnih demokratov, ki se glasi: »Obravnavanje predmeta interpelacije ne odgovarja naziranju državnega zbora«, odklonil z vsemi proti glasovom obeh socijalno-demokraličnih frakcij ter je prešel nato v razpravo o poročilu glavnega odseka o v nanj i politiki. Dr. pt Kiihlmaitn na Dunaju. BEROLIN, 9. (Kor.) Državnt tajnik vna-njega urada* dr. pl. Kithlmann, se odpelje danes zvečer na Dunaj. — Ali že ve Brichet za to nesrečo? — Nisem se mu je upal si>oročiti. Ko bi hotel vi, gospod sodnik, biti tako dober in sporočiti gospodu ta žalostni dogodek; vi mu poveste stvar bolje kot jaz. — Dobro, pa mu povem. — Grem ga torej budit in mu povem, da želite govoriti ž njim. — Pojdi; ostalo je moja stvar. Dve minuti pozneje je planil Colard s preplašenim obrazom in ves se tresoč od razburjenja iz Briehetovega stanovanja. Zunaj se je zadri ob služabnika Frana, ki je bil še ves brez sape. ker je tako hitro tekel k sodniku. — hitro, hitro! Pckliči zdravnika Oar- 11 Pr- Janez Euangellst Krek \ VisH iS RusIJ«. NOVI RUSKI KOALICIJSKI KABINET. PETROGRAD, 8. (Kor.) Kabinet, ki ga je sestavil Kerenskij na podlagi dogovora z demokratičnimi in meščanskimi strankami, je sestavljen sledeče: Socijalistieni člani: KerenskiJ — ministrski predsednik in vrhovni armadni poveljnik; Nlkitin — notranje ministrstvo, pošta in brzoiav; Maljantovič — justica;ProkopovI6 — »r-i-niste r za prehrano; Aksentjev — kmetijstvo; Hvostov — javna dela. Nesocija-listični člani so: Tereščenko — vuanje stvari; Konovalov — irgovina in Industrija; Bemacki) — finance; Sabrikla — javni pouk; Kartašev — kultu*; Kfekin — javno oskrbstvo; Smornov — državni kontrolor; Tretjakov — predsednik gospodarskega sveta pri začasni vladi; LI-berovskij — prometni minister; general Verfcovski} — vojni minister; admiral Verderovski) — mornariški minister. ŠVEDSKA KABINETNA KRIZA. Vse stranke za strogo nevtralnost dežele. STOCKHOLM, 8. (Kor.) Kralj je sprejel danes pozvane načelnike strank, ki so mu izročili odgovore svojih strank. Vse stranke izrecno poudarjajo, da se mora ohramti dosedanja samostojna, absolutna tn nepristranska politika nevtralnosti. Manifest desnice naglaša potrebo, da naj se vzdrže trgovinske zveze z obema strankama. Stranka prava in liberalci izjavljajo, da so pod gotovimi pogoji pripravljeni stopiti v koalicijsko vlado. Stranka prava želi, da naj se ;>dstranrjo vsa vprašanja, ki cepijo stranke. Liberalci zahtevajo zadovoljivo sestavo vlade, kakor tudi dogovor o programu popolnoma nepristranke politike nevtralnosti in trgovinske politike. Socijalisti pravijo nied drugim: Samoobsebi umljivo je, da «e treba zahtevati od bodoče vlade popolno nevtralnost, ki je bila geslo državne vlade tekom svetovne vojne. Iz navedenih pogajanj je razvidno, da manjkajo za koalicijsko vlado notranje-politič-ni temeljni predpogoji. Ob takih okoliščinah mora biti naša stranka izključena od eventualnega sodelovanja pri sestavi od Vašega Veličanstva predlagane vlade. Kralj je pozval k sebi predsednika obeh zbornic državnega zbora. Žrtve tajfuna. TOK1JO, 8. (Kor.) Seznam žrtev taj-hma naglo raste. Skoda je tako velika, da jo je mogoče za enkrat le približno oceniti. Stvarna škoda znaša 100 milijonov jenov. V prefekturi Tokija samega je bilo ubitih nad 500 ljudi; 3000 hiš je porušenih. 150.000 hiš poplavljenih in 200.000 ljudi brez strehe. Več vasi v okolici Tokija ie popolnoma porušenih. Popolnoma nepričakovano, sredi viharnih časov, ki jih preživljajo evropski narodi. v času, ko bije tudi naš narod^ neizprosen boj za svoje pravice, je došla v Trst sledeča žalostna vest: LJUBLJANA 9. (12*45 pop.) Dr. Krek umrl. Pogreb v petek popoldne. Še pred par dnevi smo Čitali v ljubljanskih listih jedrnato, nič hudega vsebujoče poročilo: »Dr. Krek leži bolan v Št. Janžu na Dolenjskem. Njegovo zdravstveno stanje se je obrnilo toliko na bolje, da je izven vsake nevarnosti.« V sedanjem zasedanju zbornice ni bilo več slišati o njeni, kar se je zdelo marsikomu čudno. Ime, ki je šlo še pred par meseci od ust do ust našega naroda je nenadoma izginilo. Prihajali so le seintertja kaki utrinki, ki so zopet izginili, ne da bi zapustili kake sledove. Začetkom meseca septembra, za časa sestanka načelništva »jugoslovanskega kluba« z bosanskimi politiki v Sarajevu so se pojavile prve vesti o bolehnosii dr. Kreka, ki pa k sreči niso napovedovale nič hudega. Sedanjega zasedanja zbornice se ni mogel več udeležiti. In danes njega, ki ima glavno zaslugo na tem, da se je doseglo med slovenskimi političnimi strankami popolno složno postopanje. ni več med živimi. Dr. Janez Evangelist Krek se je rodil 1. 48f>5. pri Sv. Gregorju nad Sodražico, kjer je bil njegov oče učitelj. Pri njem je začel hoditi v šolo. ž njim je šel v Komendo pri Kamniku. Po očetovi smrti se je-inati preselila na očetovo posestvo v Selcih nad Škof jo Loko. Njeu sin je odšel v gimnazijo v Ljubljano, kjer je stojvil pozneje tudi v bogoslovje. L. 1889. je bil posvečen za duhovnika. Po promoviranju na dunajskem vseučilišču je kaplanovai nekaj mesecev v Ribnici, nakar ie postal vikar ljubljanske stolnice in I. 1895. profesor v ljubljanskem semenišču. L. 1S97. je bil dr. Krek v peti kuriji izvoljen za državnega poslanca. Bil je tudi dolga leta Član kranjskega dežel- ISmejali bi se nam najbrž "ni bi rekli: če I hočete vedeti, kako mislijo Nemci, potem se obrnite do nas, do voditeljev naroda, j ne pa do kakega Častniškega sluge ali hlapca v Buxdehude, ali v Stitneusiedlu! Ali ni res? Nasproti nam pa se poslužujete take taktike! Ce je kak revež, ki je ležal tam v strelskem jarku, ali pa je bil in vojaškem vežbališču. kjer ga je njegov častnik gonil sem in tia, v strahu in da bi se prikupil častniku, zabavljal čez svoje poslance, se to predstavlja kot izjava slovenskega naroda, se obsoja poslance Mi njih stremljenja. Ali, gospoda moja, ka\o nam pojasnite potem, da ti ljudje, ko hodijo na volišče, ne volijo takoimenovanih Nemcem prijavnih Slovencev, marveč vedno ravno ^hujskače«? To kaže vend.K. da ljudstvo, če more in sme res govoriti tako. kakor misli v srcu, soglaša z nami in ne s tem, kar mu hočejo vrepsti po Nemcih plačani agitatorji in agenti. (Mei-klici.) Gre za bodočnost naroda! Će, gospoda moja, uvažuje to, boste morda polagoma razumeli, da ob takem duševnem razpoloženju ljudstva, ko gre za najvažneje interese, da, za življens: e interese, ne bomo tu na Dunaju morda za malo koncesijo, za eno šolo ali kako drugačno koncesijo stavljali v nevarnost, ^li prodajali vse bodočnosti Svojega nare.!:.! Ne, gospoda moja, naše ljudstvo je pu. rilo po vojni tako politično zrelo, da bi danes enostavno ne razumelo, ako bi podpirali take vlade, ki so izvedle take stv: • kot so te, kar se je zgodilo v vojni, in Če ' mi — o tem bom še govoril — podpir a vlado, ki se je sovražno izrekla proti naši glavni zahtevi. In sedaj prehajaim ravno k tej zalite - ■ in to bi bil drugi del mojih izvajanj. Kako je prišlo do te zahteve, da te takoimeno-vane državnopravne deklaracije z dne 30. maja t. 1.? V letu 184S., ko so se Slovenci vzbudili k političnemu življenju, so se, kot vsi d rugi narodi, navduševali za politično svobodo in enakopravnost in so tudi / » stavili zanjo vse moči. Politična svoboda se je tedaj izvojevala in tudi enakopravnost se je tedaj utemeljila zakonito, kajti dic! Morda je še kaj upanja! Potem pa skoči po notarja, gospoda Baudouina, — je ukazal hišnik s tresočim se glasom. —Kaj pa se je zgodilo? — je vprašal po teh ukazih prestrašeni sodnik. — O, gospod de Badiere, strašna nesreča! — je jecljal Colard, ki ni mogel govoriti več. Popeljal je sodnika v Brichctovo stanovanje. Takoj nato ie prišel doktor Gardie. Ko je zagledal steklenico na mizi, je vzkliknil: — Ha! Nesrečnik je zopet pil. vkljub mojemu svarilu .... In ponovna kap, ki sem mu jo prerokoval, ga je ugonobila. Brichetovo lice je res. kot prvikrat, kazalo vse znake kapi. Ko pa je Maurice s Colardovo pomočjo vzdignil truplo na posteljo. da bi je preiskai natančneje, je moral opaziti nekaj posebnega. Sklonil se je presenečeno nad mrtvecev obraz. Po kratkem preiskavanju je stopil zdravnik k mizi, vzel z m?ze nož in žnjim razklenil mrtvecu krčevito stisnjene čeljusti. Pregledal mu je usta: jezik je bil črn in kot osmojen. — Aj, aj, — je dejal sam pri sebi; — stekleničica, o kateri je dejal Colard, da jo je razbil, je ostala cela, kakor vidim. Zaradi izgube svojega prijatelja globoko potrti sodnik ni opazil zdravnikovega razburjenja, ki pa je hitro minulo. — Kaj ne, gospod doktor, kap je zadela mojega prijatelja ? — je vprašal gosj>od de Badiere. — Da, gospod sodnik, — je odgovoril zdravnik odločno, vkljub svojemu razkritju. Maurice je pri teh besedah zopet stisnil mrtvecu čeljusti, da ni bilo več videti jezika. (Dalje.) "L|a opisKrekovega dela bi bilo treba ce- kar imaano danes v članku^ 19., je bflo lih knjig, kajti v njegovem življenju se resno zrcalita življenje in razvoj političnega in gospodarskega delovanja slovenskega naroda v zadnjih 25 letih. Njegovo ime je najti povsod: cerkev, knjige, izseljenci, delavci, kmečki domovi, časopisi in društva, politika in gospodarstvo, govore o njegovem vsestranskem in nesebičnem delovanju, s čemer si je priboril nevenlji-vih zaslug med narodom. Pokojnik je bil faktično neumoren delavec. Delal ie vedno z jasnim in veselim obrazom. Da je truden, se mu ni poznalo, napori mu niso nikdar delali čmernega obraza. Poklic mu je bilo delo, razvedrilo mu je bilo delo, počitek mu je bilo delo, plačilo mu je bilo delo; kratkomalot njegova lastnost je bilo delo. Pokojnik je poznal in ljubil sk»vensko zemljo iz vsega svojega srca. Spoznaval je povsod razmere in osebe in iskal delavcev za preporod slovenskega ljudstva. Jasno spoznanje našega narodnega položaja in velika ljubezen do naroda sta v njem oživela in utrdila tisto rešilno inisel. da se morajo naše dežele iznebitt lokalizma. Bojeval se je za združenje naših narodnih sil, ker je bil prepričan, da je le tako mogoče obvarovati narod in ga z lastno silo dvigniti do političnih pravic, višje kulture in blagostanja. Deloval je neprestano v tem smislu, čeprav kljub vsej svoji izrazitosti, zmožnosti in daleko-glediiosti ni našel vedno povsod dovolj razumevanja za ideje, ki so obrodile toliko dobrega sadu na naših primorskih tlelh Pokojniku je bilo še usojeno, da je našel naš narod združen, združen v boju za njegovo staro pravdo. Sedaj ga ni več med naini! Toda živel bo njegov duh in njegovo delo bo nadaljevala generacija, ki si jo je vzgojil sam. Njegovemu spominu se morajo s spoštovanjem klanjati ne samo njegovi ožji somišljeniki, ampak tudi politični nasprotniki. Saj je daroval svoji domovini svoje srce. svoi razum, svojo fantazijo, svojo besedo in svoje življenje. Njegova izguba je zlasti v sedanjem tre-notku za ves naš jugoslovanski narod naravnost nenadomestljiva. Govor poslanca dr. Otokarja RyDaft v seji zbornice poslancev dne 2. okt. 1917. Vi, gospoda moja, navajate cesto proti nam izjave kmetov, ali — kakor nedavno neki tovariš — iziave svojega častniškega sluge in drugih infanteristov, s katerimi ste prišli v vojni v stike, da namreč ti sovražijo takozvane hujskače, da nočejo nič vedeti o vsem tem. da bi hoteli v miru živeti z Nemci, na kratko: da nikogar ne ljubijo bolj nego Nemcev in da nikogar ne mrzijo bolj, nego te takozvane hujskače — to smo namreč mi poslanci. Kaj bi rekli vi. gospoda moja, ako bi mi, da izvemo politično mnenje Nemcev, šli recimo v Stix-neusiedl in bi tam vpraševali kateregakoli hlapca z imenom Sebastian Minterhu-ber. kako misli o ptrtitičnem položaju? — ugotovljeno že v letu 1848. Nu, gospoJa moja, razočarani srno bili mi ravnotako, kakor so bili razočarani delavci. Tudi delavci so se nadejali svoje blaginje od politične svobode, ali ta svoboda, politična in gospodarska svoboda, jim je prinesla tudi svobodo iz/.emanja od strani gospodarsko mogočnih. Tedaj so videli, da s svobodo samo ne morejo ničesar opraviti, in ravno tako se je zgodilo tudi nam. — Ukljub članicu XIX. in prejšnjim enakogla-sečim se določbam je gospodstvo tujstva ostalo isto. Z začetka nismo mogli razumeti, ali bili smo tudi potem istotako kot prei izključeni od vseh političnih in narodnih pravic in prepuščeni gospodovalnemu plemenu na milost in nemilost, odkazani gospodujoče-mu razredu. Pozneje, ko smo prišli že kn-likor-tolrko do izpoznanja, so se navduševali naši zastopniki za deželno avtonomijo^ sledeč v tem pogledu Poljakom in Cehom. AH tu s mo prišli z dežja pod kap, kajti z deželno avtonomijo smo dobili dva gospodarja, doeim nas je poprej tlačila re vladna oblast; tlačila nas je potem še deželna oblast, po tako imenovanih avtonomnih oblastih, ki so skoro v vseh nas.h kronovinah v tujih rokah, in so nam te kratile naše pravice. Tako doživljamo novo razočaranje in mi moramo razmišljati, po kaki poti bi vendar prišli do tega. kar nam gre, kako bi si mogli priboriti svojo samostojnost. Tako je počasi ali sigurno slednjič prodrlo prepričanje, da nimamo ničesar pričakovati od enakopravnosti, ničesar od deželne in občinske avtonomije. marveč, da treba nam narodne avtonomije, in sicer ne samo narodne samouprave, ampak tudi narodne Samovlade, opremljene z vsemi pravicami in atributi državne neodvisnosti. To, gospoda moja, je bil vzrok, da smo prišli potem uo svoie deklaracije. Cisto enostavno: Nočemo več služiti, nočemo biti pod gospodstvom, nočemo za. v»ako šolo, za vsako kulturno in narodno potrebo še le apelirati na milost gospodujočih; nočemo prositi in prosjačiti, marveč hočemo sami odločati o vseh teh naših potrebah. (Zvršetek prili.) Razne polItKne vesti. O mirovnem govoru grofa Czernina razpreda jugoslovansko časopisje dalje zanimive komentarje, ki soglasno izzvene-vajo v noto — nezadovoljstva in sicer iz istih, razlogov, ki smo jih naveli včeraj po zagrebškem »Tagblattu«. »Hrvatska Riječ« konstatira, kako se Vsenemci pri nas in v rajhu tudi obračajo proti govoru Czernina. Separaten mir, kakor ga zahteva madjarski socijalnodemokratičen list - Nepszava« je nemožen na eni in drugi strani. Nemški vojskovodja Hmdenburg pa izjavlja: »Niti besede več o miru, dokler ne bo dovršeno krvavo delo In dokler ne bo zmaga na$a.< Sittivacija. kakor se izraža v različnih izjavah, koleba torej med vojno in mirom, dočim se praktično resa- »EDINOST- štev. 281. boit*v-»ii — Tudi cntenta nepresta-' 2095 2294 (obrobna štev. 1) dne II. r. m., i naslov se glasi »Patrijotizem tržaških Slo- vecchia čepe ženske na uličnih pločnikih f 1" '......—-->*----- • * x vencev In njihovi poJidčno-kulturni boji, s m prodajajo tamkaj kuhano in sirovo sa- :na 50 za ktr va na ■ .„ no govori o nadaljevanju vojne i" o svoji j < nepopustljivost nade do miru pa so dosedaj nič i maiske iziavc. mii di C/crnhiov itovor nas ni približal miru štev. 1) in štev. 710—865 (obrobna, štev. uiti za en korak. Po/.abil je, ali točneje rc- 1 (dne 12. t. m.); Štev. 866—1065 (obrobna čen »: ni mo^cl in ni smel govorili. da jc v [štev. 2) dne 13. t. in., pri Henriku Lainbelu u \\ siro-' >y(r*ki v; r.išanie. od Katerega je odvisno, ali bo mir, ali ne bo! To je na-roJno vprašanje. Že s tem. da si je Czernin izbral peštanske magnate za avditorij, ik n jc bilo jasno, da sc Czernin noče do-t. ' lili tega vprašanja. Ali. z molčanjem Sc ne dosega ničesar. Ostaja neizbrisna resnica — vsaj, kolikor se tiče monarhije — Jaic v vojni radi narodnega vprašanja. To sc jc priznavalo tudi od uradne strani j"jJJJ v polemikah proti stališču Srbije in Italije.» Ali bi se vsa ta vprašan! i r sMn ^ iu vira programom? Ne! Ostal bi stan po-ložaj. stari vzroki nemira. izpreuicii.:«' m >c samo to. da bi bila vladajočim narodom njih nadvlada zajamčena od — mednarodne zveze!! Za vladajoče narode lepa, a za narode druge vrste - — grozna per-s ck'va! Ideje, ki \V\ je grof Czernin pre Boroev.ic 13. (cena 50 vin. kg). Prodaja premoga (lossile). 20 kg na izkaznico po 18 vin. kg. Staro mesto: Modre rzkazntce štev. £51—345 (obrobna štev. 2) pri Mariji Bla-sicli, ul. Rena 3, dne 11. 10. Barriera vccchla: Modre izkaznice št. £01—1000 (obrobna štev. 1) pri Heleni Bubnic. ul. Sorgemc 7, dne 11. 10., štev. -TH89 (obrobna štev. 1) pri Antonu Galopin, ul. Se rte fontane 16. dne 11. 10. Barriera nuova: modre izkaznice štev. 633—742 (obrobna štev. 2) pri Srečku N v mene, ul. Acque 20, dne 11. 10. Sv. Jakob: modre izkaznice št. 465— 535 (obrobna štev. 1) pri Andreju Dolce, ul. F. Diacono 6, štev. 536—629 (obrobna .štev. 1) pri Jurisevichu Dragotinu, ul. S. Marco lf>. štev. 630—759 (obrobna štev. wc od Rusov m Araerinanuev, bi^ b]lc f" n pri Edvardu Baisinger. ul. Guardia 42, Vedljive samo i eda], ko b: bil groi Czernin £ 7^554 (obrobna štev. 1) pri Ivanu prevzel tudi drugi del njihovega P'ogra- j a j u] Concardia štev 17, dne 11 10. ma: samoodločbo narodov Ko bise 1-, ProlI-a of#a |0 kg M izkaznico po 54 vin. vedla ta tako, da bi vsak narod monarhije, Barriera noova. rdečc izkaznice štev. s,m uredil-voiohiso. Puteni bi sc= v^i na-j (obrobna štev. 2) pri O. Ne- rodi izreki, za Czermnov program v tem, mncesco 2, dne 11. 10. siuislu. da se mora mir .skleniti -se oanes. * * * lintcuta bi morala sprejeti tak mir Dojclcr j Vc rajSnja toZadCvna objava glede Bar- ,,a ni tega, ostaje pestansk. govo: satno Nuove ^ ^ -L 2883_2994 in beseda. Za tak mir, kako ** zahteva 1755_1S94 za 10# t nL in št. 1895-2044 Czernin, so Nemci 111 Madjari; za mir pa.] 11 t m ki bi istočasno z junetimom uredil narodna u -- vprašanja na podlagi narodne samood-j ločbe. so vsi drugi narodi monarhije. ■—[ Czernino\ mir jc mir Nemcev in Madja- ki so ubogemu Krištoriču zagrenili življenje do zadnjega trenutka (?!?). in zelo kompromitira voditelje slovenske stranke (dr. Ryba?a, dr. Slavika. dr. Wiliana itd.). Vemo. da bi publicista MunHi in J. Kušar v Trstu mogla kaj povedati o tem slučaju. Zadostovalo bi, da se omeni dogodek dr. Sta.:igerja pred petimi leti v Narodnem Domu«. Ker bi bila objava teh listin izzvala velik škandal, ie gospod Androvič, kot se pripoveduje v slovenskih krogih, uničil rokepis in dokazila. (To smo podčrtali mi. ker sc pravi zgoraj, da je spis v rokah nekega ljubljanskega publicista.) Tako se piše zgodovina primorskih Slovencev! S to stvarjo bi zato radi seznanili javnost, da dokažemo, kako je naše politično obzorje ined Ljubljano in pokrito z zelo temnimi oblaki, potnimi toče. Tupatam se Že zablisne. Liberalna glasila so: »Slovenski Narod«, tržaška »Edinost«, glasilo slovenske ljudske stranke »Slovenec«.! — Tako torej »Information«. Ljubljanski »Slovenski Narod« je smatral stvar za resno in jo objavil 'kot glede na prah in vso drugo nesnago. In če se še pomisli. c!a jc ljudstvo poleg vsega zaradi pomankanja živil že naravnost sestradano, potem pač ni čudež, če zdravstveno poročilo mestnega fizikata izkazuje vsak teden več novih slučajev legarja. Za čas od 29. septembra do 6. oktobra izkazuje omenjeno poročilo naslednje slučaje nalezljivih polezni: škrlatice 1, davice 14 (Sv. Vit 1, Nova mitnica 2, Stara mitnica 1, Sv. Jakob 4, Skedenj 2, Sv. Ana 1. Ro-jan 2, od drugod 1), griže 17 (Sv. Vit Staro mesto, Novo mesto, Nova mitnica po 1, Stara mitnica 6, Sv. Jakob 3. Rojan 1, Opčine 2, od drugod 1), legarja 82 (Sv. Vit 4, Staro mesto 8. Novo mesto 3, Nova mitnica 13. Stara mitnica 23, Sv. Jakob Trstom 6, Skedenj 2. Sv. Ana 2, Farneto 3, Sv. Ivan 3. Barkovlje 2, Prošek l, Opčine 6, v bolnišnici 2, od drugod 4). Umrle so za grižo v bolnišnici 3 osebe, za legarjem 7 (Novo mesto 1, v bolnišnici 7). — Ce poj-de tako dalje in Trst ne dobi nemudoma vsaj najpotrebnejših živil v toliki meri, da se bo moglo sestradano liudfJvo vsaj ne- V Trstu, dne 10, oktobra 1917. MALI OGLASI. z enim stanovanj«:« iu z. kosom »č* pr proda za 2J0O K. "Vaslov pove Ins. oild Edinost*. 1521 HIŠO Mijfffnin »e takoj za izdelovanje krit nizane Noro pogrebno podjetje (Nuova Itn "rit Trs*, Corso 47 1521 presa Fancbri* Ea+aAmmC Anton Jerkift posluje v svojem ateljeji rOIOgrili v Trstu. Via delle Poste it 10. 401 Do l i. oktobra se tiče izujene Domače vesti. Iz redarstvene službe. Dosedanji vodi- tako. Mogoče )e bilo to pač le zato, ker so 'koliko okrepiti, moramo za zimo, ko poteg mu popolnoma neznane osebe, na katere h«^ - se naslanja »Information« v svoiem imenitnem dopisu. Naj mu torej pojashimo, da je bil imenovani Kristofič odvetniški stenograf, ki ni imel nikdar ničesar opraviti z našo politiko. Dokler ie bil v pisarni kakega narodnoga odvetnika (pri zgoraj imenovanih menda ni bil nikoli), je bil narodnjak, če je bil pri sociialnem demokra-| iu, je bil socijalni denidkrat, ki je napadal nas na socijalnodemolkratskih shodih, ko to jc. manjšine arystro-c«rske«apre- ret1arstVenega oddelka okrajnega gla- lilLliKlUVUl * . • a ,__n j, 1 .. 1__„K !« ___ ropali bivalstva. Istesa dne, ko se krogi pns.^vijo r.u stal.b^e večine prebivalstva. bomo imeli zares — mir! varstva v Puli. dr. Josip Mlekuš, je pre-Kieščen v Tr^t, a vodstvo v Puli je po-redarstvenemu komisarju dru. Nem st_________ _ ka skrajne intrasigenee, ki hoče brezpo gojno odklanjati vsak sporazumni mir m j-ozra samo eno rešitev sedanjega svetov- . . L ni'i;tr«K i inp'r'rri n-i hnii^^ill! Tli nega konflikta: z mečem na pro dam pa je v navskrižju z raznim; iz Ltiiii isr. n vinske vlade v novejih časih.; »a v non informando! Znana idenca »Information*, ki za visoko ceno 120 K na leto objavlja sporočila za liste, poslaništva, konzulate, politike in finančnike-, je v svoji 92. št. (4. " t. m.) objavila pod naslovom »Će pade zastor____« članek iz peresa nekega »(K.)«, s katerim naj bi bila menda razkrinkana ,jim govorom grofanj.evost-y deklaraciji jugosiovanske- vtis napravliajo sedaj vesti, da so ekspo-iKiiti odločilnih krogov v ozaJJu snovanja tc n ve ^tra:»ke. ki da n;ij bi pritegnila vse nemška stranke, tako, d.i ne bi bilo nobenih ^trv. ' r>!vili razlik in da bi ves narod i»šk i stal za — Tirpitze* mir! Razvoj vsega še pritisneta burja m mraz, pričakovati najhujšega, da bodo ljudje drug za drugim cepali po ulicah vsled bolezni in onemoglosti. Dijaki-begunci (oz. dijakinje), obrsku-joči srednje šole v Trstu, so vabljeni, da se zglase v tukajšnjem begunskem odboru, ul. Madonna del mare št. 2, I, nadstr., med 9 dop. in 2 pop. Vest o Smrti Frana Supila ni potrjena EffeSSr«" tu," ven^oin. Dosje, Je zd drunrstuc u gozdu nad Barkouljaml (Bouedo) vpraša naj se m: ALBERTU FABE' Trst, ulica Tesa š?. 22. Pristni čebelnl med prodala Milan Kravanla Bcjimls pri Cerknici pa je po ^ tam, je par mesecev poročal »"Slovencu« tržaške dnevne novice. Ker je v pismu, naslovljenem na »Slovenca«, očital tržaški pošti zlorabo uradne oblasti, da njegova, »Slovencu« namenjena pisma izroča uredništvu ^Edinosti«, ker je le-ta prej imela poročila o opisanih dogodkih, kot milanski »Corriere<'. Razun tega je bila ta vest precej nespretno stilizirana, da se še more dvomiti na nje resničnosti. DAROVI. Moški podružnici CMD sta darovala gg. Dragotin in Ivan v dobri volji K 300. ■nc ^emšk^ g slovanski klub - hrvatskim ;mc7;om »Ju-neposredno po rn Kosluvenski Klub.. O protislovjih, v kate- da dobiv amo vtis V ako ra se jc zapletel miormator »Informacije. teh političnih krogih samoposebi S tem se mora tudi ' " o' »V";^ r.Chn in^n^i" liu- spravljati v zvezo pisava Rvbarevega ;:!La,, do dS^T, ^ Ki se »e straši osebnih boicv, zu- :u neizprosne nct^jenljrvosti.-----.. ... to %.iika predrz »ost, ako se scs-nu. razumljiva potrtost. pa »Slovenec«, ga le cenzurna oblast ova- Srčna hvala! Denar ie izročen blagajniku, dila državnemu pravdništvu in je bil tudi y Sp0!r4jn umrle Katarine Race iz pred tržaškim okrožnim sodiščem obso- { Jika ^ -c nabrai0 lHCd sorodniki in prijem Pri razpravi je očital tudi nam, da 1*> jateijj namesto venca K 210 in sicer K šiljamo našega slugo za njrm, da jemlje j 1Q0 za mo§ko podružnico CMD v Trstu, K njegova pisma iz poštne šknniice, menda.6begunške po- nar hr2ni lipraVa sredovalnice«. Zadnji čas se je bavil z organizacijo oskrbnic vojniških sirot; rnešetarstvom dokler m smrtno obo el., f * { na,nestništx eni svetnik Fabiani1 Pubhcist časnikar ni bil nrkjrfi ■»n "asim J :astitev sp(,ilina cesarskega svetnika, ožji in i po itičmmi krogi "i nikdar bil niti » . j zdravnika dr. Aleksan-v na manjšem stiku V "aSi pohUki sicer I Zenco^cha ane^-k 40 K. ni nikakršnih tajnosti, a c« bi tudi bile.^oij___ P^slarse1) Konsumno društvo držaunlh uradnlKov o Trstu. V ponedeljek, dne 8. oktobra 1917, se prične prodaja v naših prodajalnicah v sledečih urah in sicer: V delavnikih: Od 8 zjutraj do 12 opoldne n popolne do 6 zvečer. V praz n ik ih: Od 8 zjutraj do 121/, popoldne. V nedeljah so prodajalne zaprte. Dalje se naznanja, da se prihodnji ponedeljek v ulici Torrente št. 12 odpre nova filijalka za prodajo kuriva in petroleja. TRST, dne 8. oktobra 1917. VODSTVO. Ml H1HAU1 Trst - Vin Stadion 10 - Trst Odprt od O12 zvečer naprej Usiopiilna K Z veselej^i smeli, ako se morda ne upošteva bij Kristofič pač zadnji, k\ bi bil ime! do-še druga možnost, namreč, da je ta gospod 5tc>p cl() |st-0 vejja 0 njegovem prija- j prefriganec, ki jc najbolje informi- telill je rečeno v onem dopisu) Ivanu rano in še bolje informirajoč o »Tnforma- Androiviću, ki je nižji uradnik pri paro-tion hotel prav nesramno — potegniti. — brc.dni družbi »Dalmatia«, ki izdaja razne \ sekakor mora biti ta gospod »(K.)" Mi"-i politične in nepolitične brošure in si jih vat. kajti izdal se je s tem. da imenuje Ju-; daje pC>ieni po družili prevajati v nemščino. Ker mož nima za svoja razisikavanja laliko tli bi hotel VVilson ločiti vlado od naroda,----------- - . , ^ ,• ,„ „ Huirenzol- tudi nezadovoljni poslanec OosUnčar v Ljubljani tudi pripravlja izdajanje novega in da napoveduje borbo proti lernccm. Dernburg: pa ni mogel najt! v \Vil!*' novi noti t stke nakane. Domovina- potrebne znanst\Tene podlage, si je la misliti, koliko veljajo njegovi spisi. To mu jc tudi pred nekaj mcscci povedala »Edinost*, in zato menda tudi ni prav poseben nas prijatelj. V našem političnem živlifiiju ni sodeloval nikdar in ga tudi osebno pozna le malokdo. Časnikar Munih je ž* meseca decembra leta 1912. prostovoljno, zaradi bolezni, izstopil iz našega uredništva in se tudi izselil iz Trsta. I, Kušar je že leta sem vodja našega inseratnega oddelka in se niti najmanje ne bavi s politiko. Munih in Kušar nista bila nikdar v kaki zvezi s Krištof i čem in Androvičem. Stan-geriLV slučaj, je bil čis.o navadno žaljenje narodne časti. Cc je gospod »(K.)« glasilo slovenske ljudske stranke »Slaven-1 ca«, prištel med liberalna glasila, potem res ne vemo. kasko je mogel »Slovenski Narod dotpis v »Informaciji« smatrati za resen. Mi se mu moremo edino le smejati, pa na; je že zasnovan kot podla denuncijacija, katera nas uc more doseči, ali *) Za. članke pod tem naslovom odgovarja celo Tue'lniStTo le toliko, kolikor mu releva zakon. zoeozonAVMiic Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. Post« veechie 12, vosa! ulice deliš Posia. Izdiranje tobov brez bolečima. Plombiranje. :-UMETN8 ZOBJE Stroj za šivanje in uezanle, prnuf nm- ikS uzorci. Seidel & lleumano In Jm\" 8asl & Oasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrditi ustanovljena lata 1878. — FRANCESCO BEDNIH Trst« ulica Campenile st. 19. I1M- lista z imenom »Jugoslovan«. Zato jc tu si so nrenlavili cesaria / ud mostirimi br- nnnraviio zelo telm vtisk, da se je Ry- ___________ 7 i-1 * mi 7' kar e n:.\u) so Slovcnci v Trstu resno nustopili proti irredentstvu (torej šele na zadnjem ►benem zboru »£diih>sti«. 24. avgusta t. U t.liii ski pine. ki je ustanovila , prej pa nikoli!) Celo vrabci na strehah bi strank . . Uernbiir^ /^tlju- znali povedati, da ic del Slovencev podpi- r»; >t. To pa tudi taktično ni, kir vzbuja da .-e, kar s-_- tiče miru, naroda sploh r j b:) vpraševalo, in kakor da bi bil \\ il-s ^tavil ludostoino zahtevo. \ .se to da k voda na n c ic tn L >. da po?JcTTi "narod.""na žalost. I ral italijansko irredentstvo v l rstu. To je z ; ci :ii ; :: M«vil k temu. svoj čas os}t$ka »Hrvatska Obrana« ugo- Drža\nozbfi^ske nadomestne volitve, tovila že leta 1915. »Edinost* je pripoinni-Par!au:cnUricna korespondenca poroča.i la k tcuiu citirajoč: »Prav res!« (Naj bi^ da vj>rašitnjc ikadsuiiesuuh volitev za iz- nam g. tKJ pi>kazal tisto »Edinost«!) Su-j Cchoi t. A Jugoslovanom, 2 Poljakom,1 Da, v tukajšnjih slovenskih krogih je zna-2 T tuli * m, 1 ii«;li;uirv'\im soc. demokra-' no, da je pokojni tržaški publicist (?! ?) tri-, in 1 Viaiur«is.>id. iM. Kristofič marca meseca tega leta v ------------ Trstu svojemu prijatelju, znanemu pisa- t^^fi^Ssla r^lia I tulju (!) Ivaou Andro> iču, izročil neki ro- r 9««Bs Ikopis s pripadajočimi listinami s prošnjo, (R^ečc izkaznice. Ki kg na izkaznico.) da naj ga objavi, da vzpostavi njegovo čast. Kristofič je to potrdil pred pričami in Ba riera na« v a: štev. 2ss3—2994 (ob-T' "l* pp slov. 1) u i;u 10. t. m. in Štev. 1 ;.->.=, 1 (obrobna štev. 2) dne IU. t. m. 1 : irik!? L?ribelu, u'. Bacchi 1; štev. pismeno pred svrojo smrtjo, ki je nastopila pred štirimi meseci. Dotični spis Je v posesti nekega ljubljanskega publicista. naprosil, da pod tem naslovom pisani članek v * Edinosti« z dne 7. t. m. št. 278 po-' pravimo kakor sledi: O. namestnik je I vprašal, če misli ljudstvo, da je on kriv, ker ni odprta šola na Prošeku, kar je tf. Stare potrdil. Nato ie g. namestnik izjavil, da se ie on mnogo trudil, da bi se šola odprla. Kupovanje vina v Istri. Vinska poslovalnica za Istro nam sporoča: Daje se na občno znanje, da je brez predidočega dovoljenja vinske poslovalnice za Istro prepovedano kupovanje vkia (starega in novega) kakor tudi izvoz iz Istre. Dovoljen je samo izvoz do enega litra. Dovoljenja za nakup in izvoz vina izdnja vinska poslovalnica v Trstu (sedaj na namestništvu) proti plačilu zneska K 2 za režijske stroške, za vsak hektoliter in za vsak odlomek hektolitra. Oproščene so množine do 6 litrov. Prestopki se kaznujejo z globo do K 10.000 ali z zaporom do 6 mesecev, eventualno tudi z zaplembo blaga. Zdravstvene razmere v Trstu se slabšajo od tedna do tedna. In teinu žalostnemu dejstvu se ni Čuditi, saj drugače ni mogoče. ko je mesto že cele mesece brez najpotrebnejših živil. Posebno se množi logar, in to tudi ni nič čudnega, saj se vsak čas lahko vidi otroke, kr pobirajo po trgih in ulicah in jedo ostanke, ki jih drugi mečejo v stran. Kako strogo je bilo svoje čase v Trstu glede snage na trgih itd. Vse ie moralo biti pokrito, nihče se ni srne! dotikati Tem potom se iskreno zahvaljujemo za izkazano nam čutje povodom smrti Katarine Race roj. Dujc vsem cenj. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito g. žnpniku za tolažilne obiske, g. učitelju in vsem učencem za zadnje spremstvo, sploh vtem ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. R0DIK, 9. oktobra 1917. Žalujoči ostali. Jv —2094 (obrobna štev. *tev. 1) in štev. (Podčrtano v izvirniku.) Rokopis, čigar ničesar: sediij pa n. pr. po ulici Barriera JADRANSKA BANKA Trst Via Cossa di Rlsparmlo Štev. 5 (Lastno poslopje) Kapital In razarva K 13,200.000.— FIlHalke: Dunsj Tegethgfttrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloga na knjižice 3'a'o VSosa na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovmje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje preduime na vrednostne papirje in bla.ro ležeče v javnib skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbui kredit, rembours krediti. _ Borzna naročila. _---lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1433, 1793 in 26/6. Brzojavi: JADRANSKA. — Uradne ure: od 9 do t popoldne -