ra PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne teto m - FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpi a: trgoyski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156: Reba 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. TRST četrtek, 25. septembra 1947 Poštnina plačana v gotovini Sp^dizione m abbon. postale Stev. 703 SPLOŠNA PROTESTNA STAVK A PREKINJENA Ponovna zmaga delovnega ljudstva Tržaško delavstvo je razgnalo provokatorje * Člani tovarniškega odbora se povrnejo na delo, aretirani tovariši puščeni na svobodo 1RST, 24. 9. — DANES ZVEČER JE BIL MED ENOTNIMI SINDIKATI IN VOJA- 0 Upravo dosežen sporazum, na podlagi katerega se člani tovarnica ODBORA LADJEDELNIC SV. MARKA POVRNEJO NA DELO IN DELAVCI ARE-CNI V NOČI MED 23. IN 24. t. m. IZPUSTIJO NA ZAČASNO SVOBODO. ZARADI r4 ,E MESTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV ZA TRST SKLENIL, PREKINITEV CNE PROTESTNE STAVKE ZAČENŠI OPOLNOČI 24. t. ra. MESTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV J7- Ufe včeraj se je na trgu zbrala velika mnnži-delavcev. Prihajale te'vtlov? skuPhie tako, da je <%j(k r^u napolnjen. Toda iz-jitJU .** Pridrvela porcija na mo W “J 86 zaganjala v ljudstvo, ^ov P"1 j« privozila več ka-.^natrpanih s policaji, ki ih«. ^ divi* rArvo M vKronn Ao- •Ko k divje prete-patl zbrane de-.*®r ^ izzvalo veliko ogoiče- čtpjjT” 80 množico nekoliko raz-■*» j.’ začel naravnost bi se n *>0sameznlmi skupinicami: ^ gonili po vseh okol-ulicah. Sedu kl-tub temu trajala da-'bilii . tramvajl so prenehali % i« “‘N po 18. url. ^aeitUrl 80 biu poklicani k polk. predstavniki mestnega ‘ vftiJrJ^uih sindikatov in pred-■ bii .“•tavsk« zbornice. Navzoči (Ijcj ‘Udi -—■ ■ — ■ — —. ^»il^^uih sindikatov in pred-Hv■^vske zbornice. Navzoči w Polk *L Pov^iJnik civilne poii-? *«1 v "okertson m polk. Lane % za delo advokat Le- thlkr» ^Jssuitvi stališč pred-0lx,!l sindikalnih organi-!!Wa Složne protestne stavke avQikl Enotnih sindikatov % p"1-«1 a za delo advokat Le-^Jssnitvi stališč pred- Oboh fv- — Za “'Jej STO-ja bo verjetno iz-^Igijski notranji mi-k- ^Uat Buisseret. Po prvi % J* tpajala tri ure, ni Varijo j« S'ede kandikature Buis-;!%trai6 °'*esar sklenil, čt-prav so %, j. Njegovo kandidaturo Po-in Belgija. Sovjet-SS t«« ®a^nkrat, še ni podala verjetno bo tudi Ona dflife ,, BulE9eret0fv-o izvolitev. „ *3cer raj« imela za tr-V l*lin>5!!V,?rrL*rla bivšega župa-Teodora Brocka.ven-to '''len114 ugovarja kandida-bNS l®8* »»inlstra.. ZDA so JlV . ? *vedokega sodnika Sand-'* l v' JvT a švicarskega posla-L 'Valterja Stuckija »u* "Uissereta. Na ta način C e,iinl kandidat, kate- , W tako slovanske, koto, države. \ 1® Bra*U1J* »t* r^dpl- ’thj«8a ^ Nviega čilskega luai Jn^n,*tra Femaodeza, C*et>hj -r°al dVs ne ugovarjata Jtiltj . uiri »e bodo sestali za* "*Sa. ‘b s^lnih članov Var >Je i;l in skušali doseči _ 1 Izvolitve Buisaereta. »amenlave VC ° ,n *n9lll° \\2 oarfii na skic-k k ^ Pogodbe med PolJ- ten, 0 Jo Izmenjava bla-HV*. Bo ,a dvema državama po-k0n°» Julija so iz Polj* vX 7 tT 17 tifiod ‘on š <* Vf«.. ‘®n sladkorja, tka- ^ ®*ll 63 tisoč šterllngov ^ t'*°4 ite''hngov. V Sl?4 80 l* Anglije uvo* usnje in kože v tisoč šterllngov, da« VV|Ms , • traktorje, kemične *Vllne^>lno v vrednosti 400 S!jv* angleške vlade? smat^(L°n<,on*W P011118’ ^ i da b0 Attlee že \ v°jo vi.i' ®'8' tedna preosno- 3»(w6 «Wniid ZamenJaU name-ki za časa tež- t b|l| * v pretekli zl- tl‘‘Ib,*8 l**aawŠku SVoJe lml°' S > VmI* noče zamenjati se- Kt.Ra mlnlstra z 32 let- S 44 ‘o ®fmanom. Drugi kan- 3* 34 1Mn1 kar* !l ^ zaaert 8!rhan- ki J« med ^člift *a3wn parlamenta lj| ^^tl vladni politiki. \ la^I»kT tr,JOV,"a H. 11n Trst ,^kj2’‘*niS<,la”kl1 3« V isf8 nr^ »“de tr- \ •»v4 Madiarsk* lTj8vo: Madžar- 8‘ža^T414 le,Mnl,k0 tivo* ln iz- L? »*'at Madiarsk* \ C? por^°- iT3avo: Madžar- l K6 ^ ,k0*1 Tt»’t in ne ^ *'vtf’mobli*klb P^‘ t Predstavnik m-*• de zna- džarskl tozadevni promet približno 2400 vagonov bla ga. Blago je predstavljalo večinoma pošiljke Uare, Gioin»-a in Rdečega križa. Samo okoli 20% blaga izvira iz zasebnih, trgovinskih odnosov. V bodoče bo Madžarska izvažala fižol, gx-ah, bučno seme, bučno olje in sončnice. Po izjavi madžarskega predstavnika, Madžarska za enkrat še ne more izvažati živine V preteklosti je Madžarska izvoza, la v južno Afriko in, v Egipt električno žarnice, radijske aparate in bombažne izdelke. ?.e sedaj skuša Madžarska, obnoviti svoje to zadeve e stare trgovinske odnose. Nato je madžarski zastopnik navedel, da uvaža Madžarska predvsem pšenico .Nedavno jo je uvozila 900 vagonov. V bodoče bo uvažala fosfate iz Tunisa. Končno je predstavnik madžarske misij« izjavil, da bo znaten del prometa za in v Madžarsko žel »kozi Trat. Madžarska »e bo sicer tudi posluževala pristanišča na Reki, zlasti za promet z oljem, ker razpolaga Reka ž« a potrebnimi tehničnimi napravami, ki jih Trst nima. Italijanski kulturni kroZnk na Reki Reka, 27. — Na pobudo Italijanskega udruženja za Istro in Reko so na Reki ustanovili Italijanski kulturni krožek z namenom, da dvignejo kulturno raven Italijanov na Reki. Krožek razpolaga s čitalnico, knjižnico in s prostori za preda« vanje. Začasne meje STO-ja določene Pariz, 24. (AFP) — Sovjetska vlada j« obvestila francosko vlado, da Je odpoklicala svojega zastopnika, ki je sodeloval pri komisiji za začasno določitev meje STO-ja. Nota poudarja, da je naloga komisije končana, ker je imela nalogo določiti samo začasno mejo STO-ja. Posebna komis’ja bo določila definitivne meje, kakor jih predvideva čl. 5 mirovne pogodbe z Italijo, Konferenca evropskih RK v Beogradu Beograd, 24. Danes se je v Beogradu začela konferenca evropskih Rdečih križev. Razpravljali bodo o vprašanju medsebojne pomoči in o pomoči mod državami, ki so bile žrtev fašističnega napada, o Utrditvi miru in o tesnejšem sodelovanju med vsemi Rdečimi križi sveta. Konferenca bo trajala do 1. oktobra. Ameriški novinar aretiran v Trstu Mladi amtriškt novinar Charles l,ippow, ki je bil z mednarodno brigado na delu na progi Hamac-Sa-rajevo ter se je pred dnevi hotel vrniti preko Trsta v svojo domovino, je bil včeraj popoldne aretiran. Charles Lippoiv, ki je dopisnik a-merlške izdaje «Daily Worker-ja», je dobil takoj ob prihodu v Trst dovoljenje ža desetdnevno bivanje v Trstu in novinarsko izkaznico Informacijskega urada ZV V. Včeraj dopoldne pa je bil povabljen na sedež angleške policije- Lc-tam so ga povabili, naj pride še enkrat popoldne — in takrat so ga aretirali Vzrok aretacije je neznan. Aretacija sama pa je sprožila različne komentarje poleg obžalovanja za mladega novinarja, ki si je pridobil takoj vse naše simpatije. Francija v objemu dolarja Zaradi vedno težjega gospodarskega uoioZala bo Franclja nnsuešila pogajanja za novo posojilo 700 milijonov dolarjev Pariz, 24. — Ob izročitvi poročila 16 držav Amoriki, posvečh tisk zopet pokornost neugodnemu gospodarskemu položaju Francije-Strah, da bo Marshallov načrt uresničen šele leta 1948, je opravičen, kajtj za Francijo potreba finančne pomoči ni vprašanje meseca ali tednov, temveč dni ali celo ur. Zaradi tega Je Franclja pospešila pogajanja v Washingtonu ln želi prejeti od ZDA v najkrajšem času la ne oziraje se na :iačrt za ptmoč Evropi nov kredit v de larjlh v približnem znesku 700 mi lljonov dolarjev. S tem posojilom bi Franclja deloma izvršila nakupe živeža ln premoga. Francoska vlada žoll na vsak način avišatl krušni obrok Od 200 na 225 gramov dnevno vsaj zn zimako dopo. ZDA »tavljo za najetje tega posojila nove pogoje. Predveem zahtevajo znižanj« državnega proračuna in popolno pr«o*novo davčnega satema. Nadalje nalagajo ft-r.ančn" kontrolo naolonallz'ranlh podjetij. V zunanjepolitičnem po- gledu ae Franclja nato ne bo upirala združitvi francoske zasedbene cone z augleško-ameriško. Ameriški podtajnik Lovett je na tiskovni konferenci izjavil, da je poročilo 16 držav dospelo v zunanje ministrstvo ter bo takoj predloženo Trumanu, ki ga bo že prihodnje dni Javno komentiral. Cim bo poročilo proučilo deset posebnih odborov, bodo povabljeni v VVashtngton glavni izvedenci, ki so sodelovali pri načrtu na oarišk: konferenci. To »e bo zgodilo verjetno že prve dni oktobra. Ta sestanek evropskih in ameriških izvedencev n« bo pomenil nadaljevanja pariške konference, ki je bila že zaključena. Končno Je Lovett izjavil, da zna ša v Nemčiji zaplenjeno zlato okoli 830 milijonov dolarjev. Približno polovica te vsote bo razdeljena še pred 15. obtobrom med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Poljsko, Albanijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Bslgijo, Grčijo, Holandsko in Luksemburgom. PROGLAS Poraz, ki so ga doživeli neofašisti 15. t. m., proti katerih terorizmu so se dvignile strnjene ljudske množice, je prisilil provokatorje, da so obdolžili tovarniški odbor ladjedelnic Sv. Marka z namenom, da bi prevalili odgovornost za nerede in jo naprtili delavstvu in njegovim organizacijam. Ta podlost je izzvala pri delavstvu Sv. Marka takšno ogorčenje, da je stopilo v stavko. Odgovor delavskega razreda je bil popolnoma upravičen, Enotni sindikati pa so vendarle hoteli urediti spor in so pristali celo na ustanovitev preiskovalne komisije, čeprav je bito povsem jasno, da ni kaj preiskovati med delavstvom, temveč da bi bilo treba izvesti preiskavo v onih krogih, lu so pripravili provokacijo od vsega začetka ustanovitve STO-ja z namenom, da se prepreči izvedba določb mirovne pogodbe in tako spravi v nevarnost mir. Za razširitev stavke smo se odločili šele po ponovnih poizkusih, da bi prišlo do sporazuma z Delavsko zbornico. Med drugimi je bil tudi poizkus v Miljah, za katerega je dal pobudo mestni odbor Enotnih sindikatov, ki je pooblastil svoje člane iz Milj, da se poskusijo sporazumeti s predstavniki Delavske zbornice v Miljah, da bi prišlo do skupne akcije. Tako se je dejansko zgodilo. Toda voditelji Delavske zbornice so ponovno poskušali z žalostno igro in hoteli, da bi bilo sprejeto poročilo, ki bi jih spremenilo iz sokrivcev terorizma v uboge žrtve. Okupacijska vlada pa je s svoje strani s svojim zadr* žanjem provokatorje neprestano vzpodbujala bodisi z iskanjem orožja v Tovarni strojev pri Sv. Andreju bodisi z aretacijami sindikalnih voditeljev in na. druge načine. Vsem bi moralo že biti končno jasno, da je treba iskati orožje na sedežih nacionalističnih strank in pri esulih ter onih fašistih, ki imajo svoj glavni štab v Drevoredu XX. septembra in ki so pred desetimi dnevi metali bombe z oken pred očmi policije. Aretacijo sindikalnih voditeljev, izvršene v toku pretekle noči na ovadbo članov Delavske zbornice, so očiten poskus teroriziranja delavskega razreda in dokazujejo enotno gledanje in enotnost namenov oku-pacijske vlade, gospodujočega razreda, nacionalističnih strank in Delavske zbornice v njihovi borbi proti demokratičnemu in delovnemu ljudstvu. Razen tega pa je imel poizkus obdolževanja Enotnih sindikatov za cilj, dokončno preprečiti napredovanje sindikalne enotnosti. S stavko so množice dokazale, da ne dopušča jo provokacij in da bodo odgovorile z vso energijo in strnjenostjo na vse poizkuse, s katerimi bi hoteli spraviti v nevarnost mir, ponovno vzpostaviti fašizem in gaziti najosnovnejše demokratične svoboščine. Hkrati pa je stavka poudarila enotnost hotenja delavcev in željo po resnični združitvi. Zadnji dogodki so nam jasno dokazali, da bodo delavci znali najti pot sporazuma, kljub spletkam določenih voditeljev' in njihovih prikritih iu odkritih gospodarjev in eelo kljub volji tistih, ki se ne pomišljajo pred ničemer, samo da bi preprečili pomirjenje javnega življenja v mostu, enotnost delavstva in demokratično ureditev vprašanj mesta. ZMAGA, KI SMO JO DOSEGLI S STAVKO, JE PONOVEN JASEN DOKAZ, KAJ VSE ZMORE ENOTNOST DELAVSTVA. MESTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV NA GLAVNI SKUPSC1N1 OZN FLRJ proti reviziji mirovne pogodbe z Italijo Flushl ng Meadovvs, 24. — Glavna skupščina OZN je nadaljevala včeraj debato o dnevnem redu. Jugoslovanski delegat Stanoje Simič se je proti vil predlogu glede revizije mirovne pogodbe z Italijo in glede ustanovitve začasne komisije za mir in varnost, Nato je Simič predlagal, naj se jurldični komisiji odvzame pristojnost za rešitev vprašanja izročitve vojnih zločincev onim državam, v katerih so izvršili zločinstva ter naj se odločitev o tem vprašanju poveri politični komisiji. Skupščina ni »prejčla tega predloga. Končno je predsednik glavne skupščine predlagal, naj se na prihodnji seji razpravlja o palestinskem vprašanju, da bo mogoče izvoliti posebno komisijo in pričeti s proučitvijo poročila prečko valut komisije OZN za Palestino. Francoski zunanji minister Bi-dault je sprejel francoske novinarje in jim na posebna vprašanja glede konference. zunanjih ministrov, ki »e bo vršila novembra mestca v Londonu, izjavil, da je potrebno, da konferenca reši do dna nemško vprašanje. Sicer pa londonska konferenca po njegovem mnenju ne bo dokončna. O palestinskem vprašanju je Bidault pripomnil, da Francija ni stavila nobenega konkretnega predloga. Končno Je Bidault glede ameriškega načrta o ustanovitvi začasne komisije za mir in varnost dejal, da bi bil ta organ po svojem delovanju vzporeden organ Varnostnega sveta. To J« docela novo Juridlčno vprašanje, o katerem Francija še n; zavzela končnega stališča. Vsekakor, tako je Bidault zaključil svoja izvajanja, bi bilo treba najti ravnovesje med Varnostnim, svetom ln glavno skupščino. Londonski «News Chronlcle glede OZN m tako pesimističen kakor nekateri drugi angleški listi. V včerajšnjem uvodniku ugotavlja, da je očjtno, da mali narodi žel:jo, da bi ne prišlo do preloma med Sovjetsko zvezo ln ZDA, ker se zavedajo, da bodo v konflikt njihovih interesov, ki postaja vedno širši, tudi oni zajeti. »Humanitč* poudarja glede vprašanja veta, da bi odprava, enoglasnih sklepov velesil pomenila razdeliti namerno svet v dva sovražna bloka. Inozemska mladina pri maršalu Titu Beograd, 24, — Maršal Tito je sprejel danes mladinsko delegacijo, ki Jo sestavlja jo mladinci iz Kitajske, Indije, Južn« Afrike in Nove Zelandije. Tito je v svojem nagovoru med drugim izjavil, da imperialisti na noben način ne bodo uspeli v tem, da b« zasejali med narode neslogo. Sforza o Slovanih Rim, 24. — ANSA poroča, da j« zunanji minister Sforza napram ravnatelju praškega lista «Narodni Osvobozenis izjavil, da so odnošaji Italije s slovanskimi narodi dobri, vendar da b: bili lahko še boljši ter da bo njegovo delovanje stremelo za tem- Sforza je omenil ugoden zaključek trgovinskih razgovorov med Italijo in Češkoslovaško ln si želi prijateljskega sodelovanja tudi s Poljsko. Nato je Sforza glede tako-zvanega vzhodnega bloka pripomnil,- da obstoji nedvomno solidarnost med slovanskimi narodi, ki je prišla do izraza v vseslovanski zvčzl. Toda ta naravna skupnost se ne sme imenovati «blok», ker ta beseda ima v seb( nekaj sovražnega, medtem ko narod', k; so gotovi svoje bodočnosti, kakor Slovani, nastopajo odkrito. Poziv koroških Slovencev komisiji za Avstrijo Dunaj, 24. — Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte ea Slovensko Koroško Ja poslal komisiji za pogodbo z Avstrijo brzojavko, s katero zahteva, naj se revidira načrt pogodbe jn zasliši delegacija Osvobodilne fronte, ki želi obrazložiti argumente, ki govorijo v prid zahtev koroških Slovencev, za priključitev Koroške k Jugoslaviji. Koroški Slovenci predlagajo svoje zahteve Dunaj, 24. — Danes je prispela na Dunaj posebna delegacija koroških Slovencev, da predloži komisiji, kateri je poverjeno proučevanje mirovne pogodbe z Avstrijo, zahteve koroških Slovencev. i za novo vlado v Italiji Rim, 24. — Uane3 so se v Rimu nadaljevali razgovori med predstavniki opozicijskih strank glede njihovega stališča v vprašanju nezaupnice, ki jo bodo predlagali prot. sedanji vladi. Po sestanku je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so vse oporicionalne skupine soglasne gleda presojanja političnega položaja in uvidevajo potrebo nove sestave vlade, kj bo odgovarjala interesom demokracije ljudstva in države. Poslanec Nen-nj je nato r.apram dopisniku AN- SE izjavil, da je sestanek opozicijskih strank rešil najvažnejši politični problem in da so podani iz-gledl za novo politično formacijo, ki bo širša in ki bo imela oporo ljudskih množic in organizacij. Takšna vlada bo tudi doprinesla umdrjenje političnih in socialnih odnošajev. Pismo generala Marhosa Združenim narodom Fiushing Meadovs, 24. — General Markos je poslal OZN pismo, s katerim zahteva, naj se pošlje v Grčijo poseben odbor, ki naj nadzoruje sestavo nove predstavniške Vlade. General Markos izjavlja, da grškj demokrati ne priznavajo manjšinske vlade v Atenah m zato zahtevajo od glavne skupščine OZN, naj dovoli posebni delegaciji opozicije pričanje o sedanjem položaju v Grčiji Markos izjavlja, da je sedanjega položaja s Grčiji kriva ameriška in britanska intervencija in da Je sedanji monarhofašist'čni režim odpravil vse demokratične svoboščžne in začel z najbolj surovim terorjem in s pokolji. Za sprejem novih članov v OZN Ncw Tork, 24. — Tajnik OZN je sporočil, da je poljski zunanji minister Modzeletvski poslal Varnostnemu svetu pismo, s katerim zahteva, naj se na prihodnji seji razpravlja o prošnjah za sprejem v OZN Madžarske, Bolgarije, Romunije, Finske in Italije, ker so mirovne pogodbe s temi državami stopile v veljavo. Nova madžarska vlada Budimpešta, 24- — Včeraj je bivši m:'n'strski predsednik D:nnyeg, član stranke malih posestnikov, sestavil novo madžarsko vlado, v kateri je pet komunističnih ministrov, štirje socialdemokrati, trije pripadniki stranke malih posestnikov m dva narodne kmečke stranke. V novi vladi se Je ohranila koalicija štirih strank in so se upoštevale spremembe v razmerju pri zadnjih vortvah. Komunistična stranka jma sledeča ministrstva: podpredsedništvo (Rakcsi), notranje ministrstvo, zunanje ministrstvo, komunikacije m socialno skrbstvo. Bomba na sedei KPl v Milanu Milan, 25. Na sedežu KPI v Milanu je sinoči eksplodirala bomba, ki Je povzročila ogromno škodo. Policija vodi preiskavo ia je zaslišala hišnika, kj jo ostal nepoškodovan pod ruševinami. NOVI SAD. — V Vršcu v Vojvodini so odprli tov rum o za. predelavo ia konserviranjs grozdja, ki je prva te vrate v Jugoolav'ji. Tovarna bo dobavljala 25 različnih vrst grozdja, ki ga bodo med drugim konservirali za. zimsko uporabo. STRNJENE SLOVENSKE KRAJE priključujejo italijanskim občinam Namerna cepitev slovenske manjšine, da se ji onemogobi občinska samouprava c Gorlšk« prefektura je izdala 16. septembra odlok, s katerim ee priključujejo goriški pokrajini naslednje občine bivše tržaške pokrajine: Tržič, Doberdob, Poljan. Redipulja, Gradež, Ronke, Skoči jan ob Soči, St. Peter ob Soči, Starancan in Turjak. Občini Doberdob »e priključuje vas Jamlje, k; je prej pripadala nabrežinski občini. Pod goriško pokrajino spadajo še naslednje občine: Gorica, Kopriv«, Krmin, Dolenje, Fara ob Soči, Gradiška, Marjah, Romans in Zagraj. Občini Zagra j, ki je furlanska, so bile priključene slovenske vasi z leve strani Soče, ki so prej pripadale občinama Miren in Opatje selo, in sicer Sovodnje, Rupa, Gabrje, Rublje, Peč, Vrh sv, Mihaela ln Devetaki. Pod občino Kopriva, ki je tudi furlanska, pripada Steverjan. Tisti del Dobrovega, ki je prišel pod Italijo, pripada furlanski občini Krmin. Razume se, da pod goriško mestno občino ostanejo še nadalje slovenske vasi Standrež, Podgora, Pevma, Oelavje, Sent Maver. Sicer pravijo, da Je ta razdelitev začasna, toda bojimo »e, da je to samo izgovor in da nameravajo na ta način razcepiti slovensko manjšino in ji onemogočiti občinsko samoupravo, kjer bi se Slovenci v svojih občinah sami upravljali v svojem jeziku. Dolžnost De m okra tične fronte Slovencev v Italiji je, da ae pri merodajnih oblasteh energično zavzame za preklic tega, če. prav začasnega ukrepa. V nekaterih večjih vaseh kot v Sovodnjah, Steverjanu in Doberdobu živo razpravljajo o tej tako važni zadevi in so prepričani, da ukrep pomeni kršitev naših narodnostnih pravic in tudi kršitev sklepov mirovne pogodbe, ker po tem ukrepu ne bi megli Slovenci kot narodnostna manjšina priti do popolnega u-veljavljenja. Ne samo da so vse te slovenske vas! dovolj velike, da bi lahko same ali pa s neposredno slovensko okolico bile samostojne občine, temveč so priključene občinam preko Soče, ki so od slovenskih vasi zelo oddaljene. ■Jasno je, da se bo slovenska manjšina upirala taki upravni razdelitvi strnjenih slovenskih krajev, ki so se že več let sami upravljali preko svojih krajevnih ljudskih odborov v popolno zadovoljstvo vsega prebivalstva. Še dobro n'(»o oriillt Že grozijo z internacijami Sovodenjci Že uživajo plodove De Gasparijev« demokracije. V našem listu smo že omenili, da je vicebri-gadir zapovedal, da morajo Sovodenjci zbrisati vse slovenske napise z zidov, pročelj hiš in obratov. Ljudje t*o na zahtevo odločno odgovorili, da tega niso dolžni napraviti, ker to ni a! kak uka® višjih oblasti. Ostalo Je zato vse pri staram. Ni »e še poleglo ogorčenje ljudstva nad takimi neumnimi in samovoljnimi zahtevami, ko smo zve deli, d« jo brigadir zopet prišel na dan z novo zahtevo. Kratko in malo je izjavil župniku in rozn.m drugim oarbam, da bo dal pripeljati štirideset kamionov, s katerimi bo vse Sovodenjce odpeljal v internacijo, če ne bodo Izpolnili njegovih ukazov. Nekaj podobnega smo slišali, da se Je prip:tilo tudi v Steveijanu glede brisanja slovenskih napisov. Steverjanci predobro poznajo te metode iz nekdanjih let, da bi jih mogle take zahteve prestrašiti. Ali meni gospod predsednik De Gasperi, da so taki organi oblasti primerni 4n poklican;, da ustvarijo vzdušje sožitja in pomiritve ob mejah, kakor je te dni v Rimu izjavil delegaciji Demokratične fronte Slovencev. Mi smo pa mnenja da bi bjlo koristno in zelo pametno, da bi take ljudi v interesu m!-ru ln sožitja takoj odpoklicali iz naših krajev. Marazza preučuje položaj v Gorici V Gorici se mudi že dva dni podtajnik s italijanskem notranjem ministrstvu in vodja posebne vladne delegacije Achilie Marazza. Od vlade je bil odrejen, da s svojo delegacijo v Gorici preuči razna obmejna vprašanja, posebno pa vprašanje sožitja med Slovenci in Italijani. Menimo, da ima g. Marazza tudi posebno, nalogo, da preišče vzroke in ugotovi krivce fašističnih zločinov preteklega tedna nad slovenskim življem. Vladni odposlanec Marazza Je do sedaj sprejel razne osebnosti in krajevne oblasti, da se seznani o vsem, kar mu Je vlada naročila preučiti. Po dosedanjih poročilih smo pa opazili, da Je gospod vladni odposlanec sprejemaj v glavnem ljudi in organizacije, ki so načelno najbolj sovražne slovenski manjšini in njenim zahtevam in ki gospoda odposlanca nikakor ne bodo mogle objektivno obvestiti o potrebah Gorice in o sožitju med obema narodnostim«. Popolnoma je razumljivo, da bi gospod Marazza moral najprej sprejeti jn zaslišati zastopnike Slovencev, ki se jim je zgodila tako velika kri vica s strani goriškega neo-fašizma, ne pa tiste, ki na ta neo-fašizem gledajo s simpatijo in ki bodo na vsak način skušali prikrit; in zmanjšati obseg razdejanj. Kot prvi so bili n. pr. sprejeti delegati zveze »deportirancev*, ki so sprejem pretvorili v nekakšno demonstracijo. Prav gotovo gospod vladni odposlanec ne bo mogel vladi objektivno pjoročatj o vseh dogodkih jn vprašanjih goriške pokrajine, če bo poslušal vedno iste ljudi, ki so jim na ustih samo laž: in klevete ter sovraštvo proti Slovencem. Funt na zadnjih postojankah eVelika Britanija je na dramati čen način odkrila svojo obupno finančno stisko, ko je segla po svoji zlati rezerv ln, tako je pričel svoje poročilo političen komentator nekega velikega angleškega dnevnika o nenavadnem dogodku v zgodovini angleških financ. Po posebni seji se je vlada Velike Britanije odločila, da načne svojo zlato rezervo (62$ milijonov funtov) in proda ameriški federalni rezervni banki za to milijonov funtov zlata, kar znaša okoli 80 milijonov dolarjev. Finančni minister Hugh Dalton je v poslanski zbornici izjavil, da je treba zlato rezervo uporabiti samo v kritičnih trenutkih, ko je dano upanje, da bo uporaba zlate rezerve prinesla zmago ne pa izkrvavitev in končni poraz. Angleški tisk niti ne poskuša prekriti dramatičnosti tega dogodka, ki predstavlja obupen poskus angleške finančne politike, da bi vsaj za trenutek olajšala gospodarstvu Velike Britanije breme dolarskega pritiska. Angleška vlada je preklicala svobodo konvertibilnosti funta v dolar, ki je bila vključena med pogoje za veliko ameriško posojilo (S~$o milijonov dolarjev) Veliki Britaniji, da bi ustavila odtok svojih rezerv in tujih dobroimetij v funtih v Ameriko. Američani so v odgovor ustavili izplačilo še zadnjega ostanka tega posojila doo milijonov dolarjev). Da bi si nabavila dolarje, ki jih rabi za nakup blaga in poravnavo pomorskih prevoznin v Združenih ameriških državah, je angleška vlada zdaj prodala Še del zlate rezerpč. Gre za rezervo, ki je last vsega imperija, torej tudi domin ionov, ki $o člani funtskega denarnega sistema. Zlata rezerva predstavlja zadnje in osnovno plačilno sredstvo, s katerim država razpolaga„ Da bi si nabavili dolarje, so Angleži poleg tega izvršili pri denarnem skladu konverzijo is mštvjOnov funtov v dolarje. Angleški finančni minister Dalton namerava na prvem sestanku predložiti reformo denarnega sklada v smislu, da bi ta lahko z večjimi zneski podprl po vojni prizadete države. S tem predlogom bi se Dalton rad čimbolj otresel neposrednega pritiska ZDA. Glede na finančno stisko, v katero je zašla Velika Britanija se v Londonu vse bolj pogosto postavlja zahteva, naj angleška vlada vnovič poskuša srečo z obnovitvijo trgovinskih pogajanj s Sovjetsko zvezo, ki bi Angliji lahko dobavila živež in razne surovine pod ugodnejšimi plačilnimi pogoji kakor ZDA. To pot naj bi Ubrala Velika Britanija toliko prej, ker ne more pričakovati takojšnje finančne pomoči na podlagi Marshallovega načrta, ki ga ne bo mogoče uresničiti s potrebno brzino. Diplomatski položaj Sovjetske zveze je danes toliko ugodnejši, ker po dobri letini razpolaga s velikimi zalogami žita, pa tudi pridelek krompirja je zelo obilen. V tej zvezi zapadna reakcija svari pred w-varnostjo)), da bi se Evropa rešila iz sedanje stiske z izvedbo »Stali-novčga načrtan, to je z nabavo žita, kovin, premoga in petroleja iz Sovjetske zveze. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 Grobovi tulijo K številnim žrtvam besnečega neofašizma, ki bi s po-močjo svojih zaščitnikov ra*l izbrisal s STO-ja in s površja zemlje sploh vse, kar je antifašističnega, moramo kot zadnjo žrtev prišteti tudi 19-letnega partizanskega bor-oa Boltarja Ivana iz Solkana, ki je umrl v torek dopoldne v tržaški glavni bolnici. Ze kot petnajstletni deček se je Boltar vsega predal partizanski borbi, h kateri nas je vsak dan in s tako vnemo pozival londonski radio. Služil je v posebni napa dalni četi IX. korpusa, kjer se je odlikoval po svoji drznosti in sirojem junaštvu. Pred meseci pa je bil obsojen na dve leti zapora zaradi eugrabljenja osebe*, ker je v obrambi svoje domovine in po navodilih londonskega radija nastopal proti fašistom in napadalcem. Zaprli so ga v ulioo Tigor, kjer je dobil sklepno bolezen na desni roki. Namesto da bi ga začeli zdraviti o pravem času, so ga poslali v neki bunker glavne bolnice med jetične in bolne na raku. Nič niso pomagale vse materine prošnje, ki bi plačala tudi visoko kavcijo, da bi izpustili sina na začasne svobodo in da bi ga mogla potem sama poslati v primerno zdravilišče. Toda gospodom, ki so, ga zaprli, in njihovim zaščitnikom nikakor. ni šla v račun njegova izpur stitev in našli so vedno dovolj birokratskih pretvez, da so zavlačevali rešitev, dokler ni bilo prepozno. Tov. Boltar je med jetičnimi tudi sam dobil to bolezen in ji podlegel. Njegovo truplo so prepeljali v Solkan, kjer bo počivalo v domači zemlji, ki je končne le doživela svobodo. Zal je ni doživel tov. Ivan, ki jo je tolikanj ljubil. Njegova žrtev, ki je ne bomo nikoli porabili, bo v nas le utrdila ljubezen do naše svobode, katere ne damo za nič ti o svetu. 25. septembra 18£; TRŽAŠKI DNEVNIK ZVIJ naj popravi ceste l/ tržaški okolici Prebivalci iz vasi Prebenek pri Trstu so poslali ZVU in mestni težaški občini resolucijo, y kateri med drugim ugotavljajo, da so nekatere Oblasti v Trstu obljubile, da 'im bodo popravili in ponovno asfa tiral: cesto od carinarnice (Dazio) do Doline in cesto Boljunec-Dolina. Ker dež in voda razkrajata cesti in povzročata veliko škodo, zato bi bilo v interesu pristojnih oblasti, da ju čimprej popravijo. Prav tako zahtevajo prebivalci, da se nujno popravi cesta, ki veže križišče pod Dolino z vasjo Mačko vi j e, ker je popolnoma razdejana in sploh ni mogoče po njej hoditi. Tudi cesta Domjo-Log-Ricmanje je v obupnem stanju. Ker se v teku dveh let začasne vojaške uprave ni nič ukrenilo, da bi se popravile ceste, ki služijo našemu okoliškemu prebivalstvu zato, da dovažajo hrano v Trat in vežejo Trst z zaledjem, je nujno potrebno, da zavezniška vojaška uprava vsaj sedaj tik pred zimo stori svojo dolžnost. Ce so se našla sredstva za cesto, ki povezuje Trst s Trbižem in ki ne bo koristila interesom tržaškega ljudstva, smo prepričani, da bi se dala dobiti tudi sredstva za popravilo par kilometrov cest, ki so velike važnosti za povezavo zaledja s svojim centrom. Slovenske družine mečejo na cesto S prihodom Italije v Gorico so se opogumili poleg fašistov tar navadnih roparjev in kriminalcev tudi razni gospodje, lastniki hiš in cela sodrga brezdelnežev in poha-jačev. Prvim je bil cilj pretepanje in ustrahovanje Slovencev,- uničevanje in ropanje njih imovioe; drugi pa mečejo slovenske družine na cesto. Ti so dve leti in več pohajali v Italiji, slovenski najemniki, pa so jim doma čuvali imovlno. Tudi gospod Bozzini preganja slovensko družino iz svoje hiše v ulici Caprin. Prej mu ni bilo na tem, da stanuje v hiši, ki je bila vsa porušena od bombard'ranja. Radi bi vedeli, kaj bodo ukrenile italijanske oblasti. Domotožje italijanskih magistratov ((Poveljstvu kraljevih karabinjerjev, Izola, Istra.» Pisno s takim naslovom je prejelo pred nekaj dnevi poveljstvo narodne zaščite v Izoli. Pisma pa ni pisal kak Japonec, ki ne ve za razvoj dogodkov v tem delu Evrope, ampak vojaško sodišče iz Barija v Južni I-taliji, ki zahteva od namišljenih karabinjerjev v Izoli, da takoj aretirajo 24. letnega Alda Fondo, doma iz Izole, ker je 19. septembra 1945. leta pobegnil iz vojaške bolnice v Bariju. Kakor vidimo, italijanski magistrati v južni Italiji, ne samo da popolnoma ignorirajo dogodke zadnjih let in spremembo meja, ampak se jim tudi toži po «zlatih» Mussolinijevih in savojskih časih. Pa jih bo tudi to minilo. V Gorici nimajo dovoljenja tiskati v slovenščini Nadaljnje podrobnosti o divjanju v Gorici Mestni odbor Enotnih sindikatov vabi vse glavne odbore, tovarniške odbore, pododbore in zaupnike, naj se udeleže sestanka, ki bo danes ob 19. v ulici Conti 11. Dve uri govorjenja Seja občinskega sveta Zastopnibi Slovencev pri goriSkem prefektu Na sinočai seji občinskega sv^-ta so pri obravnavanju dveh glavah točk dnevnega reda. gospodje svetniki odobrili mesečna denarna izplačila učiteljem in učiteljicam rlkreatorijev, učiteljem petja, kapelniku mestne godbe Vianellu. Poleg tega pa so se svetniki stri-njati, da je treba tudi mestnim uslužbencem povišati prejemke od 1. julija t. 1. dalje. V ta namen so sklenil; pozvati ZVU, naj to čimprej odobri. VESTI S PODEŽELJA Včeraj 24. sept. dopoldne se je najavila pri novem goriškem prefektu dr. Palamaru delegacija demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki jo sestavlja pet članov s prof. dr. Budalom na čelu. Gospod prefekt zjutraj ni mogel sprejeti slovenske delegacije, zato se je na^ javila za sprejem popoldne, ob 4. uri. Delegacija slovenske manjšine v Italiji se želi predstaviti novim oblastem ter Jih podrobno seznaniti z vprašanji slovenske manjšine, posebno, kar se tiče občinskih uprav, šol in tiska. Menimo, da bo delegacija seznanila italijanske oblasti o divjaških protislovenskih izpadih neofašistov v Gorici in pokrajini. O vseh teh stvareh so predstavniki Slovencev v Italiji že razpravljali v Rimu z predsednikom vlade De Gasperijem in bodo sedaj podrobno pretresli vprašanja s krajevno oblastjo. O poteku razgovorov, o vsebini spomenic, ki jih bo delegacija predložila in o izjavah, ki jih bodo dali predstavniki oblasti, bomo še poročal!. Med slučajnostmi je predsednik občinskega sveta prebral pčsmo komisije za javna dela, v katerem ta odgovarja na neka vprašanja. Glede ceste od Vrdele do Lovca pojasnjuje komisija, da ta dela niso tako pomembna, da bi se morala nadaljevati, ker je treba predvsem obnoviti šoiska poslopja in stanovanja Glede teh je komisija objasnila, da je sedaj v gradnji 400 stanovanj, od katerih bo že 200 na razpolago do letošnje zime. Precej razburjen je predsednik prebral pismo, ki ga je poslala tržaška f 1-harmonija, v katerim zahteva jasnejša pojasnila glede naglega in samovoljnega Imenovanja odbora za štatut občinske avtonomne ustanove: gledališča Verdi. G. predsednika je pismo najbrž' precej zadelo, kajti skliceval se je r.a neko demokratičnost (!) občinskega sveta. Vendar pa j« pismo sklenil poslati posebni komisiji, ki bo to preštudirala. Prof. Sciolis je končno zahteval pojasnila, zakaj še niso popravljena poslopja ljudskih šel, ki so jih zavezniki izpraznili. Svetnik Catalan pa je predlagal, raj bi na Proseku nastavili zdravnika, kajti vse področje tja do Tržiča je odvisno le od enega zdravnika na Opčinah. Prošnjo tržaškega moto-kluba, da bi mu v nedeljo dali na razpolago dirkališče na Montebel-lu, pa bo mestni svet reševal danes popoldne. FIZKULTURA Balkaniada v streljanju Slovo tržaških otrok od Portoroža Zaključek počitniških kolonij. 13. t, m. jg bilo pri slovesu tržaških otrok, ki so bili v Portorožu v poletni koloniji, navzočih precej ljudi. Na glavnem trgu so se zbrale gruče malčkov pod nadzorstvom njihovih vzgojiteljev. Žive barve cvetlic, ki krase park, so se harmonično spajale z bronasto poltjo veselih in smejočih se obrazov. Ob slovesu je otrokom zaigrala vojaška godba JA nekaj koračnic in partizanskih pesmi, nakar so se odpeljali s cestno železnico v Piran, kjer so se vkrcali na parnik, ki jih je odpeljal v Trst. POMJAN V nedeljo smo pokopali 21 letnega Jermana Slavka, ki se je ponesrečil pri Tržiču, kjer ga je tovorni kamion do smrti povozil. Mladina je skupno Z drug.mi or-ganizac jami prevzela organizacijo pogreba. Velik venec je popravila ZPP, drugega pa ZAM. Pogreba se je udeležila tudi godba iz Izole. Ob 17 uri je krenil sprevod iz rojstne hiše na pokopališče. Domači pevski zbor je zapel žalostinko, godba pa je zaigrala pogrebno koračnico. Pogreba se je udeležilo 1500 ljud. iz bližnje in daljne okolice. Ob odprtem grobu so spregovorili v slovo tov. Benčič Eimln. Benčič Franc in zastopnik ZPP, tako, da pripadajo tudi te vasi Jugoslaviji. Ljudstvo je bilo zelo potrto, ko naših vojakov ni bilo takoj na novodoločeno mejo. Ko pa so se premaknili do označene črte, je navdušenje prekipelo do vrha. Bilo je že prekasuo, da b' se bili udeležili festivala na Lijaku, zato smo festival, kar sami napravili. Od 400 prebivalcev, ki jih ima naš okoliš, so bili skero vsi navzoči v veliki povorki, ki je obšla vse vasi z zastavami na čelu in petjem partizanskih pesmi. Neki aktivist ja o tem zgodovinskem dnevu imel krajši govor. Zvečer sc je vse ljudstvo udeležilo rajanja, ki je trajalo pozno v noč. Tako sino tudi mi dali duška našemu velikemu veselju, da se nam je končno izpolnila vroča želja, pri padati k naši Jugoslaviji. Slovenci še vedno zaman pričakujemo, da bi goriška kvestura ali druge pristojne oblasti izdale kak javni poziv prebivalstvu, da bo krivce zverinskih dejanj iz dni ob predaji in prevzemu oblasti kaznovala, ali da bi pozvala meščanstvo, naj ji pomaga pri izsleditvi zločincev. Toda ne samo, da takega proglasa nikjer ni, tudi kvestura še do danes ni dovolila, da bi Demokratična fronta Slovencev dala nalepiti po mestu proglas Slovencem in demokratičnim Italijanom. Proglasa sicer niso uradno zavrnili, ker bi bilo v preočitnem nasprotju z trafiko tov. Martelanca v Kapucinski ulici št. 2. Lastnik jih je s pomočjo hišnikov spod i, da mu niso oropali obrata, kajti videl je, da So pobalini nosili s seboj prazne vreče, da bi si naložili tobačne izdelke. Falotje so bili tako predrzni, da so šli klicat porcijo na pomoč, kj je zaprla lastnika in še tri druge ljudi iz hiše, napadalce pa pustila pri miru. Pred hišo znanega dimnikarja iz Livade Sirka se je zbrala tolpa 50 ljudi, ki je hotela vdreti in jo o-plčnlti. Sirk pa se je še ves umazan od dela postavil z vilami pred prag, demokracijo, ki nam jo De Gaspe- T**?? °d’0(icn, da bo branil svojo NOVA VAS PRI KOPRU V nedeljo se je večja skupina ljudi napotila z godbo na čelu v bližnjo Padno z (namenom, da skupno praznujejo nekaj ur v veselju in zabavi. Nekaterim elementom pa to ni bilo po godu. Ko je tovariš iz skupine imel krajši govor in se dotaknil nekaterih stvari, so se razburili in spremenil’ praznik v pravi pretep. Med pretepom »ta bila ranjenk dva tovariša eden teže, in sicer tako, da se Je moral zateči v bolnico, drugi pa o*: ho zdravil doma. Najbrže je k j tenm vplivalo tudi vino, ki . jo za- Pokojn; Slavko je bi! za časa bor- - redi dobre letine zelo močno in dobe borec v Gubčevi brigad. in bil aefTa 13 stopinj, pri Mirni peci zajet od Nemcev, ki so ga poslali v Mauthausen. Vrnil se je ob osvoboditvi. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb-Benčič Franc. SV. ANTON PRI KOPRU Na množičnem sestanku SIAU smo obravnavali krivično aretacijo našega predsednika tov. Bruna DTšsteja. Sestavili smo protestno resolucijo in jo odposlali na ZVU v Trst. Nato je tov. Turk podal kratek pregled zadnjih dogodkov- Omenil ANKARAN Pevski koncert. V nedeljo -e pevski zbor vojakov JA priredil prebivalcem Ankarana pozdravni večer s koncertom. Zapil je več lepih slovenskih, srbohrvaških in italijanskih borbenih in narodnih pesmi. Prav posebno' je navdušila poslušalce «Istrska narodna.). Ljudje so se vračali veseli na svoje domove ter si žele še več takih prijetnih kulturnih večerov, ki človeka duševno razvedre, NABREŽINA Zene za antifašiste v bolnici. rj obljublja. Našli pa so druge izgovore in poti. Tovariša, ki je bil pooblaščen, da uredi formalnosti za plakatiranje, so s proglasom v rokah pošiljali od urada v urad, od kvesture do prefekture, od Judeža do Kajfeža, Izgovarjajo se, češ da je proglas preveč »političen«, ker namreč obsoja porajajoči se fašizem in njegov teror nad Slovenci ter poziva naše ljudstvo in vse demokrate na odločno borbo proti njemu. Za tovrstne proglase, so dejali, nimajo še pravil niti ne vedo, kako postopati. Ko so jih opomnili, da sta CLN in «Uomo qualun-que» tudi izdala svoje «pol;tične» lepake, pa so se izgovarjali, da so oni italijanski, naši pa so slovenski. Vse je kazalo, da je med uradniki in samim kvestorjem zavladal strah pred slovenskim lepakom. Vljudno so pripomnili, da bi bilo potrebno še razpravljati in se posvetovati o njegovi »politični« oz. odločni protifašistični vsebini. Zanimivo je, kako pridejo Slovenci v Gorici do ((Primorskega dnevnika«, ker si ga trafike ne upajo prodajati. Posamezniki so prostovoljno prodajali dnevnik po slovenskih hišah, družinah in kavarnah, tako da so kljub temu Slovenci lahko zvedeli resnico o vseh dogodkih doma in v tujini. »Slovenska manjšina želi dobre odnose z italijanskim ljudstvom, zahteva pa, da se ji prizna pravica uporabe slovenskega jezika, časopisov, šol, kulturnih ustanov in za to potrebnih prostorov. Slovenska manjšina zahteva tud; odškodnino za škodo, ki so jo povzročili fašisti*. kOi.ll IB Četrtek 25. septembra Avrelija, Radivoj Sonce vzhaja ob 6.56. za, A ob 18.54. Dolžina dneva 11» Jutri 26. septembra Justina, Stojslava Spominski dnevi 1906 se je rodil D. Soštakovič, stavni sovjetski skladatelj. 191/6 so partizanske sile razbile tri nemške1 transportne vlake. Vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, je korak naprej k svobodi. Enotni sindikati ■Kmetijski sindikat. Danes 25 t. m. ob 17. uri sestanek odbora in. referentov na sedežu \ ul. Imbria-ni 5-1. Priporočamo polno udeležbo. V torek zvečer 16. septembra okoli 20.45 ure, ko je počila piva raketa na gradu, je gruča 50 pobalinov, ženščin in otrok hotela vdreti v družino in imetje. Cez kakšne pol ure so prišli karablnerji, napravili temeljito preiskavo v S rkovi hiši in nato razpodili sodrgo, ki je malo kasneje obiskala branjevko Pe-po, vdrla v hišo, vse razmetala in ji ukradla denarnico. Fašistična drhal je imela svoj glavni stan v slovenski gostilni Kralj. Cisto po vojaškem načrtu so od tu odhajali na ropanja in fašistične pohode v razne smeri mestne četrti. Imen družin v glavnem niso imeli, temveč samo številke hiš. Te tolpe so vodile perice z Livade in sladoledar De Rocco oziroma njegova mladoletna hčerka. Pr; prof. Bednariku na Livad, so 1 začeli razbijati v torek ob 7. uri j zvečer. Razbili so mu okna in po- j sodo ter divje kričali «Fuor; s’cia- | vo». Profesor je s številno družino j zbežal, skočil preko nekega zidu in | tekel prot; Soči. Tudi v katoliško tiskarno so poskušali v torek opoldne vdreti iz ul. Orzon' skozi pritlična okna knjigoveznice. Razbili so okna, toda vdor jim ni uspel. Celo napisna deska pri goriški redakciji demokratičnega neodvisnega dnevnika «Corriere di Trie-ste« na korzu Roosevelt 23, pritličje, je bodla v oči fašistične nasilneže v dneh, ko so se znašali nad Slovenc; in demokratičnimi Italijani. Tako jih je bodla, da sg jo čez noč odnesli. Seveda je predstavljala deska, kljub temu da je bil napis italijanski, nevarnost za «italijanstvo» Gorice ob prihodu Italije. Deska demokratičnega lista bi sicer utegnila kaliti »čisto fašistično* ozračje, v katerem je bilo Mussolinijevim naslednikom dovoljeno od Amerikancčv prej in od italijanskih oblasti potim uničevati vse, kar je slovenskega in demokratično italijanskega. Posest britanskih vojaških bonov je kazniva Vsaka oseba razen onih, ki imajo posebno dovoljenje britanskih vojaških oblasti, ki prejme, ima v posesti ali kakor koli uporablja britanske vojaške plačilne bone («British Armed Forces Special Vouchirs) bo od 20. t. m. zagrešila kaznivo dejanje. Pevski zbor ZPP Vsem članem zbora javljamo, da bo pevska vaja danes 25. t. m, ob 19.30 v dvorani »Kraljiča*. Tiskovna konferenca stotnika Butcherja Stotnik J. W. L. Butcher, častnik za industrijo in obrt na gospodarskem oddelku ZVU bo imel v četrtek 25. t. m, ob 16.30 uri tiskovno konferenco na Korzu Cavour 1/HI. Sola Glasbene matice v T18*1 Vpisovanje vseh gojencev, S. skih in novih, bo v petek ia to 26. in 27. t. m. v Vic. 0«e«£ Mil. 2, od 9.-12. in od 16.-1»' drobna pojasnila ob vpisu. Ukaz št. 4. Trst, 23. septembra. (Al?!-?* je bes.dilo tega ukaza predoJS riKiotris nr tialn« noi objavo v tisku, naj prizadeti celotno besedilo. Cepljenje koz urad P0^ Občinski zdravstven; “‘"T ibjjt ča, da uraduje oddelek za ). koz po naslednjem urniku. .. do 10. izdajanje potrdil o ceP,, ^ zn. otroke, ki so že bili cepi] 10. do 11. cepljenje; od lj- ^ pregled oči in ponovno odraslih. Rojstva, smrti in Por0^ . Dne 24. septembra se je 7 12 otrok, umrli so 4 ljudje, r pa je bilo 5. Cerkvene poroke: P°‘:? joeip mo Zacchigna in zasebnica na Prodan, železničar DJ*®. f)1 ni in zasebnica Terez'ja ! in rilec Viktor Crveni Elija Severi, cevar Ferruee- ^ r’ in čistilka G:ma Gladi, B jj nik Leiio Luttazzi in b0*1 Magda Prendini. , Umrli so: 7 letni Ang®1 ,e(ji tl, 82 letna Ana Marchi, '"rf Doroteja Babuli in 45 letn* nija Lorenzi. V nedeljo bo na stadionu pri Sv. Soboti igral najboljši jugoslovanski klub PARTIMNiPOSIZIAM li Razprava o javnih delih Milijoni so »malenkostna vsota!” Nadaljna obramba obtožencev poteka v istem slopu kot drsiei Novi balkanski prvaki v streljanju so Madžari. Jugoslovani so dos e v Ii drugo mesto V Beogradu se je končalo ba.kan-1 jutro ob 7. uri v prostorih »Pri.s'a,. sk0 prvenstvo v streljanju, ki ga je | niškega ddma» na splosno presenečenje osvoj la, Lovski odsek. Tajništvo lovskega odseka javlja, da se je 23. t. m. prl- madžarska reprezentanca. Jugoslo- * van!. REZULTATI. Streljanje s vojaško puško: 1. Jugoslavija 3554 točk; 2. Madžarska 3365 točk; 3. Romunija 3279; 4. Bolgarija Hitro streljanje z vojaško puško: 1. Jugoslavija 556 točk; 2. Madžarska 508 točk; 3. Romunija 504 točk; 4. Bolgarija. Streljanje z malokalibrsko puško: (karabina 22); 1. Madžarska 4363 točk; 2. Romunija 4293; 3. Jugoslavija 4218; 4. Bolgarija. Streljanje s vojaško pištolo: 1. Jugoslavija 1327 točk; 2. Boigarija 1322 točk; 3. Romunija 1281; 4. Madžarska 1271. Hitro streljanje z vojaško pištolo: 1. Madžarska 1082 točk; 2. Bolgarija 952 ; 3. Jugoslavija 920; 4. Romunija. Skupni plasman: 1. Madžarska 10.589 točk; 2. Jugoslavija 10.575 točk; 3. Romunija 10.140 točk; 4. Bolgarija 9.147 točk. Moštvo Delavske športne zveze prvak STO-ja v balineanju V nedeljo so bile odigrane zadnje tekme v balineanju za prvenstvo Tržaškega ozemlja. V semifinalu je DSZ premagala Konopljarno z rezultatom 21:3, Corsl B pa Standart z rezultatom21:14. V borbi za tretje in četrto mesto sta se nato spoprijela Standart in Ifconopljarna. Zmagalo Je moštvo Konopljarne- v finalu pa je nato DSZ odpravila Cor-si B z rezultatom 21:19 ter tako postala prvak STO-ja v balineanju. Po končanih tekmah Je sledila razdelitev nagrad. Partizan v Trstu V nedeljo bo v Trstu na Igrišču mestnega stadiona odigrana prva letošnja nogometna tekma za jugoslovansko prvenstvo. Domača e-m,Jstorlca LJ. Ponziane bo sprejela v goste enajstoric! CDJA Partizana. Objave ZDTV Telovadni odsek. Vse mladinci in mladinke, k* so nastopili na telovadnem zletu v Beogradu, vabimo k izboljševalni vadbi, ki je vsako čelo vpisovanje, k; je dnevno na tajništvu ZDTV v ul. Machiavelli 13 od 16.30 do 19. ure. Nogometni odsek. Nocoj ob 20 uri bo v prostorih ZDTV sestanek sledečih članov nogometnega odseka: Dorati P etro, Marchi Giovanni, Makovec Avgust. 2agar Jakob, Polii Vtttorio, Flora Mario, Colja Jurij, COcut Fausto, Sticotti Attilio, Kuf-fers n Karel, Kuffersin Marcel, Sancin Karel, Brenčič, Furman Silvio, Terzon Lojze, Šinigoj Josip. Vižintin Anton- je novo mejo med Jugoslavijo in STO-jem, ki bo za nas vedno osta- la krivična. Nadalje je razkrinka) ,Wi.WW%VWVV.V.W.AVAiWAWASS%VW(V;WAV.SS%%WWiSWA%V%V.V.*.VkV. Festival v Pragi VLADIMIR BARTOL 21 SLOVO OD PRAGE i’ ponedeljek j. avgusta smo prišli v Prago in govorilo se je najpr j, da pojderno že v nedeljo zvečer spet na pot proti domu Zato se nam je zdelo v soboto opoldne, ko smo izvedeli, da pojderno šele v ponedeljek zvečer domov, kot da smo prejeli s tem dnem velik dar. Težko srt je tistemu, ki ni bil na festivalu, predstavljati, kaj je pomenilo takrat za nas pridobiti še en dan v tem čudovitem mestu. Mladincem j n mladinkam so zažarele oči, ko so izvedeli novico. Nekateri so si bili medtem t> Pragi našli sorodnika ali znanca lodbint, drugi so si spet s svojo veselo prostodušnostjo pridobili novih pri-f: t (.j- v, ki so jim razkazovali mesto Iti jih vodili po njem ter jih sploh traktirali kot drage goste. Neprestano sem slišal iz ust svojih tovarišev: *To bo potem pusto, ko bomo spet doma. Najrajši hi človek za vedno ostal v Pragi.s V nedeljo pred odhodom so skušali mladinoi zagrabiti še posli d-nje od festivala in Prage. Toda kakor je že običaj pri takih stvareh, se je malo komu posrečilo zajeti življenje s kaj bolj polno žlioo. Spominjam se, da so sg šli nekateri /copat v Vltavo in da, so drugi obiskali zoološki vrt. Nas nelcaj je odšlo na razstavni prostor pogledat skarneval narodov». Toda ob zavesti, da bo treba naslfdnji dan oditi, ni nikomur nič več prav teknilo. Nad vsemi je ležala melanholija poslavljanju od mesta in ljudi, ki so nam postali v tako kratkem času tako dragi. V ponedeljek se nas je vse vkup polotila potovalna mrzlica. t sak bi »i bil hotel kupiti kak spominček, do. bi ga ponesel s seboj svojim dragim. Spominjdm sc, kako je na dan našega prihoda nek tovariš is prejšnje skupine, ki jt morala še isti dan odpotovati, skušat kupiti za svojo družino nekaj prav posebnega. Spremljal sem ga. še povsem tuj v mestu, in sem se čudil, kako mu ni prišlo nič pa- metnega na misel. No in zdaj sem bil sam s svojimi tovariši v podobnem položaju. Ves teden sem ugibal in razmišljal, kaj bom ku-pil svojim domačim, izbral sem si bil v mislih tudi že to in ono, toda tisti ponedeljek, ko je bilo treba odpotovati, je bilo vse kakor zakleto. Trgovin, ki sem si jih bil na tihem izbral, nisem več našel, spotoma sem sc bil glede te ali one stvari premislil in ko sem naposled po dolgem iskanju in kolovratenju vendarle iztaknil izložbeno okno, je bila trgovina že zaprta. A v tolažbo sem slišal, da se tudi marsikomu drugemu ni godilo nič bolje. Zvečer smo se zbrali že proti polnoči na kolodvoru. Takrat, sc je p'av pokazalo, kako so si umeli Tržačani pridobiti srca Pražatiov, Mnogi izmen, naših so prišli v sjrrcmstvu na kolodvor in marsikateri domačin je prišel tja nepričakovano, da še enkrat stisne roko svojim 'iOvim tržaškim prijateljem v slovo. «! V prejšnjih poglavjih sem bil sem pa tja opozarjal na nekatere pomanjkljivosti naše tržaške mladine, posebno kar se znanja in izobrazbe tiče. Zdaj pa moram poudariti, da so pokazati naši mladinoi poleg že prislovične okretnosti Tržačanov, ki se taka hitro znajiUjo v sleherni situaciji, tudi lepo razvito kulturo srca. Ne dvomim, da je festival v Prayi marsikomu izmed naših odprl oči. V Trstu in tudi gor grede na potovanju sem imel večkrat občutek, da smatra naša mladina znanje kot nekaj povsem odvišnega in za življenje nepotrebnega. Včasih s» mi je naravnost zdelo, tla si mislijo o nekom, ki ve neka) več, da sc z znanjem postavlja, ker mu manjkajo druge razveseljiv-.jšc življcnjslcg lastnosti. Toda opazil sem tudi da Tržačan, naj bo Italijan ali Slovence, skoraj ne pozna tistega mučnega občutja manjvrednosti, ki ga tako pogosto srečuješ predvsem pri članih severnejših narodov, ki živijo v megli in med gorami in kjer nj podnebje tako sončno in kjer ljudje ne živijo tako sproščeno kot na pnmer ob Sredozemlju. To prhodno samozavest, to manjkanje občutja manjvrednosti smatram za eno izmed dragocenih lastnosti tržaškega ljudstva. Spominjam se, kako sem včasih v Pragi srečavdl skupine naših mladincev, ki so veselo čebljajoč hodili po ulicah. Sel sem za njimi in jih gledal in priznam, da sem bil v srcu ponosen nanji. Ti mladi proletarci ali sinovi proletarcev so stopali zravnano in veselo (n zdelo se je, kot da bi bil ves svet njihov... (Se nadaljuje) nik podpiral z izjavamj majorja R‘chardsona in polk- Bowmana. ki sta izjavila, da je bil Ricci samo tolmač. Odvetnik Poiilucci je dalje omenil, da se med razpravo n: ugotovilo, ali so podjetniki dajal’ denar pred oddajanjem del. Obenem je govoril, da so milijoni, kj jih je R;cci dobival, pač malenkostna vrednost v primeri s 15 milijardami Ur, ki so bile izdane za Javna dela. Skratka, kot njegov kolega odvetnik Zennaro, je tudi g. Poiilucci omaloževal milijonske vs»/te, ki jih je dobival obtoženec. Vse te svoje primerjave je odvetnik zavijal v nekaka retorična vprašanja. POPOLDANSKA RAZPRAVA Popoldne je govoril odvetnik Flora, ki branj obtoženko Štrukljevo. V kratkem uvodu Je najprej zanikal trditev že sojen.h zavezniških oficirjev, da bi jih italijansko uradno okolje pokvarilo ;n nagnilo k ko-rupc'ji. Kratek uvod je zaključil s slavospevom italijanskim državnim uradnikom, ki vrš-.jo svojo službo redno kljub beraški plači. Tako.i po tej pojasnitvi se je odvetnik lotil obrambe obtoženke. Začel pri podjetniku Schwarzu ln ponovil njegove trditve, da Štrukljeva ni mogla na noben način pomagati ;xxljet-n.korn pr; dodelitvi javnih del. Skliceval se je tudi na izjave majorja Richardsona, k; je trdil, da je podjetnik Sehwarz dajal Štrukljevi darove še preden Je bila ona uradnica na uradu za javna dela in on solastn k gradbenega podjetja. Da so bili to res privatn’ darovi, je odvetnik govoril o nekih zlatnikih in torbici z monogramom, ki jih je dal g. Schvvarz obtoženki. Prav ti monograml so po odvetnikovem mnenju zadaš'c n dokaz, Ja so bili darovi strogo privatnega oziroma tat ranega značaja. G. Flora je nato začel razpravljati o tem. kaj je korupcija. Za korupcijo, n: dovolj, da nekdo sprejema denar, treba je, da dotična oseba sprejema denar z namenom, da krši svoje uradne dolžnosti, v prvem slučaju pa ni nobenega dokaza, da bi kršila dolžnosti, ker ni sklepala nobenih tovrstnih dogovorov s podjet-nlki. Da ni obstojal nikakršen tovrstni sporazum, je zagovornik pravil, kako je obtoženka spre jemala deuar, kar tja v en dan, «neredno» Kot vsi zagovorniki, je tudi g Flora še zatrjeval, da obtoženka ni bila uradna funkcionarka, temveč le navadna tajnica, ki je imela nalogo odgovarjati na telefon, na javljati stranke in v odsotnost; Riccija nadomeščati ga kot tolniačinla Odvetnikov zaključek je bila po tem uvodu seveda zahteva, da naj sodišče oprosti obtoženko. Sod'šče Je nato odgodilo razpravo na danes zjutraj ob 9.30. KULTURA „Deseti brat“ v Pvri^cu prt Trstu V nedeljo, 14. t. m. so uprizorili v Križu pri Trstu «Desetega bratcih. Jurčičev ((Deseti bratu je naše klasično delo, ki še danes vedno znova navdušuje občinstvo. Za igralce — diletante je sicer trd oreh predvsem zaradi velikega števila slik, Ki zahtevajo primerno inscenacijo, kakor tudi zaradi preobilice važnJi vlog, ki morajo biti povolj-no odigrane. Od rešitve obeh vprašanj je v veliki meri odvisna dobra ali slaba izvedba eDesetcga bratan. Režiser je obe zahtevi prav zadovoljivo rešil. Vloge so bile skorajda vse dobro odigrane. Posebtio so ugajali: Deseti brat, Manica, Kvas, Krivčevka, Dolej, Krjavelj, Marjan, zdravnik, čevljar, Matevžek in drugi. To dokazuje, da Križani častno nadaljujejo s staro tradicijo, ko so sloveli kot dobri diletante. Inscenacija pa je bila čisto svojevrstna. Insceniral je akad. slikar tov. prof. Avgust Černigoj, ki je to pot vnesel na oder nove elemente inscenacije. Prvič smo videli insce-niran gozd z resničnimi drevesi. Realno zeleno drevje se je od modre zavese od prijetni razsvetljavi prav lepo odražalo. Prav tako so bile prijetne tudi druge scenerije, posebno koča, sestavljena s preprostimi, resničnimi predmeti. Igralcem — diletantom iz sosednih krajev kalcor tudi vsem priporočam, da si zaradi zanimivosti in praktičnosti opreme odra na tako enostaven način ob naslednji ponovitvi, ki bo pravočasno objavljena ogledajo to zanimivo predstavo, ter skušajo posnemati praktično inscenacijo. Za uprizoritev uDesctega brat as je dal pobudo pok. prof. Albert Sirk, ki naj bi tudi nastopil v vlogi Krjavlja. Zato je imel tov. Justo Košuta v počastitev pokojnikovega spomina pred predstavo kratek nagovor ter je tudi vskočil v vlogi krčmarja na mesto pokojnikovega brata. Režijo jc zadovoljivo vodil Škandal s sladk°rj.e! iod,s še vedno pred sc Na jutranji razpravi j® Kezich, ki brani obtoženca nija, omenil, da se obtožni^ ^ njegovem klientu naslanja izjave že obsojenega P.ntUa’v(^f remu pa ne moremo mnof0 tov. Mirko Dovšak. ■ juko. — Kulturni center zopet ne delu V tržaško pristanišče jo prispelo okoli 38.000 ton premoga Trst. 24, — v zadnjih 14 dneh Je prispelo v tržaško pristanišče skoraj 38.000 ton premoga Pr b’ ž-no polovico te količine je premog, ki so ga Združene države namenile za pomoč Avstriji. Dramski odsek kulturnega centra Je zopet začel s svojo delavnostjo. Ta delavni odsek, ki je pod vodstvcir: Rroula Visnovitza že lani zel velike uspehe, ima letos na programu sledeča dela, v prvi vrsti modemih p sateljev: Pristlej: »Nadzornik v hiši Blr-ling», komedija; Helmann: ((Straža na Renu», drama; De Martino: ((Gospodična brez motorja«, komedija; Bir&beau: «Mat: narava«, komedija; Niccodcmi: «Polet», komedija; Carroll: ((Razprtije«, drama; Salacrou: «Noč jeze«, drama; Con-cordla: «Franc.sco Ferrcr«, tri slike. Izmed del, ki so jih predvajal; le lani, bodo ponovili: Gori «Prvi maj«, drama; Lopez: »Tajnost«, komedija; Colorno: »Ljubosumni mož«, kcircdija; Bracco: »Eden izmed poštenih«, komedija; Conners: «Roxi», komedija; Cehov: ((Snubitev«, komed'ja; Anglollen: «Nu-Jvntž«; Lopez: «Marij in Manja«, komedija; Bon'nl: »Grem tud: jaz, tovariš«, drama; Niccodemi: «Scam-polo«, komedija ln Lopez: ((Viharji«, drama. Prepričani smo, da se bo dramska družina izkazala tudi letos ta ko in še boljše, kakor lani. ;i, kajti v njegovih if katera protislovja. Kot d0..,* odvetnik primerjal izja/ve, dal Pinti na zasl.ševanju 'L " oi mi. ki jih je doti na razpf® j,s{f vetnik Kezich je na vsak ^ poudarjal, da Turoni ni v 1)1 ^_______^____________________________ J, y primeru mogel sprejeti 10*1 jS* za tako nevaren podvig, k®1— la tatvina sladkorja tisti v ,, pt nabrežinski železniški ** ča Irnpeillottne Orazio, ki 1 0^ prt v zaporih ul. Tigor, Je Pj$ da je Pinti govoril Proti le iz maščevanja. cnrer V obrambo Šoldana j? * ril odvetnik Jacuzzi, ki je - ...»! potrdil, da ata edino * Java oziroma pričevanje ' ,0 it jc njegov klient vmešan r' f rr>_ VprtfHon* ir* ro. Ve heter pa je Pinti rrava nlvec, je trd'l zagovornik- j» pa je v podkrepitev svojih r p# v.ijaj gornje izjav« prič* ninija. PO tem je sodišče odgo**® pravo na danes popoldn®^^, MLADINA ČITAJ s , LIST «GLAS MLADP* Kadilski s v četrtek 25. septe111^ TRST I* ^ 11.30. Dopoldanski konc*^ / Sodcbna Anglija. 12.10. K mi. 12.45. Napoved časa jn 13.00. Vokalni dueti. 13-i'- . »9*5 vaške melodije. 13.38. P6®1!«. 14.15. Zgodovina 19. Citanje sporeda. 14.30^ 17.30. Glasba v miniaturi-dijska univerza. 18.15. ' j Jorsalfar. 18.30. Zenska vtaJti* /. Komorna gdasba. 19*30; ^ gj pclke. 19.45. Napoved čssš . (j^ čila. 20.00. Otroška ura. A**! t ba za koncert, 20.45 Slo' vopis. 21.00. Iz Pavlihov* g|0v 21.30. Lahka glasba. 21.*“' | F uka literatura. 22.00. 4 riški skladatelji. 22.40. F* ^ _______________ J jitrj ba. 23.00. Romance. 23.1»; _.ie «£• česa ln poročila. 23.30. ^ ^ reda. 23.35. Polnočna gia^ Zaključek. KlNOPREDSTA^Jj Spelji ROSSETTI. 16.15: Bruce Cabot, Rol&nd »-Miša Auer. cili^V FENICK. 16.30: »Murt«1: tuj? v VVashinglon*. , J. Stewart.. FILODRAM MATICO- $ Eddy i» lajka«, Nelecn „ Mas«ey. ruvoJ'1*' ALABARDA. 16 00: Jf i* _pada», Gary nt. 13.30! MASSIMO. 16 00: »Ar** re čipke«, Gary Gran,/,. ^ f iK° KINO OB MORJU, -“"ripis Svetdlov«. sovjetsko ./ 1 d0’°- «„ksKi 1 ITALIA. 16.00: J. Duprez In C. Ve|d^»^ Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Aktovka je izginila Prejšnji dam se je vozil 36-lctn: uradnik I.roni Bruno z vlakom iz Gorice v Trst, S seboj je imel lepo rmo aktovko, v njej pa foto-aparat '.n 16.500 lir denafja. V trenutku, ko ni pazil na njo, mu je neznani uzmovlč aktovko odnesel. Leoni :ma okrog 25.000 jjr škode. Zlato-dr0& Zlatarna Trg. Sv m Ivofl0 kupujg po najvišjih ° . j š ‘ S RK B RO In H ^‘ujih !. Velika Izbira ur na)1’0 ,ylb^ pOpB-A Ulj >1 H ) kij >o' k % s«i S % Sc' PRECIZNA