raziskave in razvoj
UDK: 674:504
strokovni ~lanek (Professional Paper)
Zmanj{evanje okoljskih vplivov v lesni dejavnosti – prispevek k trajnostnemu razvoju
avtorica: mag. Marija SLOVNIK, Jelovica d.d.
izvleček/Abstract
Globalne okoljske spremembe so vzrok za pospe{eno uveljavljanje okolju prijaznih procesov tudi v lesni dejavnosti. S posodobitvijo organiziranosti lesne dejavnosti, z inventivnim razvojem, s smotrno uporabo naravnih virov, optimalno izrabo surovin in energije ter zmanj{anjem odpadkov, bi lahko dosegli zmanj{anje stro{kov poslovanja, torej bolj{i poslovni uspeh posamezne gospodarske dru‘be in dejavnosti kot celote. Uvajanje trajnostnega gospodarstva lahko pomeni nov izziv in nove mo‘nosti tudi za lesno dejavnost.
Klju~ne besede: trajnostni razvoj, strategija varstva naravnega okolja, snovna bilanca, odpadki, recikla‘a, model, okoljski regulativ, ISO 14001, grozd (clustre),
1. U vo d
Ekolo{ki problemi sodobnega sveta so tesno povezani s strukturo in delovanjem te dru‘be, hkrati so glavni vzrok za pospe{eno uveljavljanje novih, okolju prijaznih procesov traj-nostnega razvoja.
Trajnostni razvoj je poudarjen tudi v dveh temeljnih dokumentih Agendi 21 in Agendi Habitat, ki sta bili sprejeti v Riu de Janeiru in Carigradu; trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanje generacije tako, da ne ogro‘a mo‘nosti prihodnjih generacij, da bi zadovoljevale svoje potrebe.
Trajnostno gospodarstvo po svoji strukturi opona{a naravo, v kateri je odpadek enega organizma hranilo drugega. Trajnostno gospodarstvo poganja energija obnovljivih energijskih virov. To je gospodarstvo ponovne uporabe – recikliranja (Brown, 1998). Bodo~ega industrijskega razvoja si ne moremo zami{ljati, ne da bi pri tem predvideli kar najve~jo porabo odpadnih snovi, ki zdaj obremenjujejo okolje (Vuk,1999).
^e je bilo upo{tevanje varstva okolja pri posameznem izdelku {e v~eraj le nekaj postranskega in je pomenilo le nepotrebne dodatne stro{ke ali pa se je komaj izpla~alo, je ‘e danes po-
memben prodajni argument, jutri pa bo postalo temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogoče prodajati.
Slovenija je leta 1999 sprejela Nacionalni program varstva okolja (NPVO, 1999), v katerem je med prednostne usmeritve uvrstila tudi zasuk k trajnostnemu razvoju, ki poleg prednostnega preventivnega in sporazumnega reševanja okoljskih problemov zainteresiranih partnerjev preferira deljeno odgovornost med osnovnimi dejavniki varstva okolja.
Okoljski cilji so v Nacionalnem programu varstva okolja razvrščeni po pomembnosti; za lesno dejavnost velja naslednje zaporedje:
•  področje zraka: zmanjševanje onesnaževanja zraka iz industrijskih virov, zmanjševanje emisij iz kotlovnic, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
•  področje voda: zmanjšanje emisij iz točkovnih virov - odpadne vode iz industrije;
•  področje ravnanja z odpadki: zmanjšanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, izvedba programa ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, povečanje snovne in
ijaLeS 54(2002) 6

raziskave in razvoj
energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogred-nih plinov, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, postopna odprava starih bremen;
•  tla: omejiti kemično onesnaževanje tal;
•  hrup: zmanjšati hrup iz virov;
•  tveganja: uveljaviti ustrezno skladiščenje, transport in odlaganje kemikalij.
2. Okoljsko stanje v slovenski lesni industriji
Lesna dejavnost sodi med večje slovenske industrijske dejavnosti, ki pa razvojno in tehnološko zaostaja za to dejavnostjo v Evropski skupnosti. V Sloveniji deluje po podatkih Združenja za lesarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) okoli 970 gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z lesno dejavnostjo. Pod lesno dejavnostjo razumemo gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo žaganega lesa, furnirja in lesnih plošč, impregniranjem lesa, proizvodnjo pohištva, embalaže, stavbnega pohištva in drugih galanterijskih izdelkov iz lesa.
Okoljsko stanje v slovenski lesni dejavnosti je izdelano na osnovi ankete, ki je bila izvedena med 27 tipičnimi predstavniki lesne dejavnosti in pomožne ankete, ki je bila izvedena pri več kot 90 lesnih gospodarskih družbah (Dimovski et al., 2000).
Slovenske gospodarske družbe lesne dejavnosti predelujejo in obdelujejo v osnovi okolju prijazen material - les, vendar pa so tehnološki postopki, materiali, raba izdelkov in njihova odstranitev ekološko problematični.
Skoraj vsi sodobni lesni izdelki so kom-poziti, torej izdelani iz raznovrstnih

materialov. Pri obdelavi in predelovi lesa nastajajo teko~i in trdni, za okolje nevarni odpadki (ekolo{ko problema-ti~na odstranitev) ter emisije plinov v ozra~je. Prou~evane gospodarske dru‘be ne upo{tevajo ali pa ne zmorejo upo{tevati ekolo{kih mejnih vrednosti, predpisov in standardov. Kar dve tretjini vpra{anih ima probleme zaradi obremenjevanja zraka, ena tretjina pa zaradi obremenjevanja voda in tal (Tratnik et al., 2000).
Energetska poraba na enoto izdelka se z leti v slovenski lesni industriji po-ve~uje, medtem ko se v nem{ki zmanj{uje. Slovenske lesne gospodarske dru‘be porabijo na isto dodano vrednost povpre~no za 50 odstotkov ve~ materiala, surovin in blaga kot nem{ke (Dimovski et al., 2000).
V gospodarskih dru‘bah lesne dejavnosti se premalo posve~ajo raziskavam in razvoju, premalo se ukvarjajo z razre{evanjem problema porabe energije, mo‘nostjo recikliranja, izbiro materialov in uvajanjem sistemov ravnanja z okoljem.
V prizadevanja za pove~anje konku-ren~nosti v Evropski skupnosti se vklju~ujejo univerze, pano‘na zdru-‘enja in lesnoraziskovalni centri posameznih dr‘av ~lanic. Za slovenske lesne gospodarske dru‘be je zna~il-no, da so bile in so {e danes zelo slabo kooperativne med seboj; ni navdu{e-nja za medsebojno povezovanje, kar je prevladujo~a te‘nja gospodarskih dru‘b na severu Evropske skupnosti.
Sklenemo lahko, da okoljska problematika v slovenskih gospodarskih dru‘bah lesne dejavnosti {e ni zadovoljivo re{ena (Dimovski et al., 2000). Nakopi~ene okoljske probleme je mogo~e re{evati postopno, v mejah materialnih mo‘nosti in teh-nolo{kih dose‘kov, ob upo{tevanju izku{enj razvitej{ih dr‘av.
Med očitne priložnosti v lesni dejavnosti nedvomno spada uvedba okolj-skega pristopa, kar vključuje izobraževanje, vlaganje v tehnološko posodobitev in organizacijsko povezovanje.
Spoštovanje okoljskih zahtev in uvajanje BAT tehnike v lesno dejavnost, kot je organizirana danes, pomeni zajeten finančni zalogaj. S spremembo organiziranosti znotraj dejavnosti pa bi lahko stroške uvajanja okoljskih zahtev zmanjšali, optimirali. Prav povezovanja in skupni nastopi gospodarskih družb v dejavnosti so tista pot, ki dolgoročno obeta racionalizacije in uspeh v dejavnosti tudi pri nas.
3. Okoljski cilji za lesno dejavnost
Hkrati s prizadevanji za vključitev v EU smo se že obvezali, da bomo z različnimi ukrepi dosegli izboljšanje okoljskega stanja tako, da bo slednje usklajeno z veljavnimi okoljskimi zahtevami naše države in Evropske skupnosti.
Ugotoviti pa moramo za posamezno dejavnost:
•  vrsto in količino posameznih odpadnih snovi,
•  kateri materiali in v kakšnem velikostnem razredu so zastopani in
•  možnosti ponovne uporabe materialov.
Na osnovi ugotovljenega stanja in zakonsko opredeljenih ciljnih vrednosti bomo pripravili ukrepe, ki jih bomo izvedli in tako postopno izboljševali stanje tudi z novimi organizacijskimi pristopi.
4.  Kakovost izdelkov in postopkov z okoljskega vidika
Popis življenjskega cikla je objektiven proces zbiranja podatkov za ovredno-
Les 54(2002) 6
raziskave in razvoj
Slika 1.   Prikaz izdelave pohi{tva – snovni tokovi (Wegener, 1997)
tenje porabljene energije in potrebnih surovin ter emisij v vodo, zrak, zemljo. Gre za kompleksno analizo vseh dejavnikov (snovna bilanca), ki lahko vplivajo na okolje pri proizvodnji, uporabi ter pri prenehanju uporabe posami~nega izdelka. Rezultati ocene so lahko uporabni za izbolj{evanje tehnologije proizvodnje posamezne vrste izdelkov ali za primerjavo med razli~nimi zvrstmi izdelkov (Tratnik, 2000).
S snovno bilanco zberemo celotne podatke o materialih in energiji, ki vstopa v proces, oziroma o snoveh in energiji, ki iz njega izstopa. Na osnovi tako zbranih podatkov ocenimo okoljske vplive procesa (Wegener, 1997); prikazana je shema snovne bilance (slika 1).
5. Organizacijske in tehni~no tehnolo{ke mo‘nosti re{evanja okoljskih problemov v lesnih gospodarskih dru‘bah
5.1. Specializacija v lesni industriji in povezovanje v grozde
Grozdi se od drugih oblik medpod-jetni{kega sodelovanja lo~ijo po tem, da gre za soodvisne dejavnike v verigi dodajanja vrednosti pri proizvodnji izdelkov, storitvah in inovacijah. Koncept grozdov presega preprosta horizontalna omre‘ja, v katerih gospodarske dru‘be praviloma delujejo predvsem v projektih skupne nabavne politike in podobno. Grozdi so praviloma omre‘ja dopolnjujo~ih se
gospodarskih družb iz različnih gospodarskih dejavnosti, ki posvečajo posebno pozornost dodajanju vrednosti (Dermastia, 2000).
Grozdi so različno oblikovani, odvisno od stopnje osveščenosti, večina pa jih vključuje:
•  proizvajalce končnih izdelkov in storitev,
•  dobavitelje specializiranih inputov, komponent, strojev in storitev,
•  finančne instrukcije, gospodarske družbe iz sorodnih gospodarskih dejavnosti,
•  gospodarske družbe iz distribucijskih kanalov in končne kupce,
•  proizvajalce komplementarnih izdelkov,
•  specializirane infrastrukturne ponudnike,
•  vladne in druge organizacije, ki zagotavljajo usposabljanja, izobraževanje, pretok informacij in se ukvarjajo z raziskavami ter tehnično podporo (univerze, RR-instituti). (Dermastia, 2000)
Možno je govoriti o potencialnem grozdu lesnopohištvene industrije. Zastarelost tehnologij, nizka izobrazbena struktura zaposlenih in tradicija slovenske lesne industrije, dovolj dobra surovinska baza, dobri dobavitelji kovinskih elementov, premazov, lakov, lepil, dekorativnega tekstila bi lahko zadostovali za odločitev gospodarskih družb lesne dejavnosti za specializacijo v proizvodnih verigah in skupen nastop na trgih zunaj Slovenije. Možnosti so predvsem na raz-iskovalno-razvojnem področju.
5.2. Povezovanje na raziskovalno - razvojnem področju
Človek je v svojem razvoju uporabljal znanost, tehniko in tehnologijo
ijaLeS 54(2002) 6

raziskave in razvoj
enosmerno od surovine do izdelka in odpadka, kar pomeni, da je z nesklenjenimi tehnološkimi sistemi rušil biogeokemične procese v ekosistemu.
Odpadek je vsaka tista snov, ki v danem trenutku ni več koristna in bi se je radi znebili. Pravzaprav je odpadek vse tisto, česar ne znamo ali še nismo pripravljeni ponovno snovno oziroma energetsko izkoriščati. Ravnanje z odpadki pomeni celostno se ukvarjati s snovjo in energijo. Pri gospodarjenju z odpadki upoštevamo naslednje (Vuk,1997):
•  preprečevanje nastajanja odpadkov, pri čemer je vodilo, da je najugodnejši tisti odpadek, ki sploh ni nastal;
•  prevrednotenje odpadkov, kjer odpadke ponovno vključimo v snovne oziroma energetske reciklažne kroge, da tako prihranimo primarne energetske in surovinske vire (vključevanje odpadkov nazaj v snovne oz. energetske reciklažne kroge);
•  spreminjanje odpadkov v ekološko sprejemljivo snovno ali energetsko obliko;
•  deponiranje odpadkov, ki je pri nas in v svetu najbolj razširjen
pristop, ekološko problematična sta predvsem količina in volumen odpadkov.
Lahko povzamemo, da so ukrepi varovanja okolja preventivni takrat, ko spreminjamo vhod v izdelavni proces, kurativni pa takrat, ko saniramo posledice izhodov izdelavnih procesov in potrošnje. Industrijski način predelave odpadkov omogoča vračanje odpadkov v snovni in energetski krogotok. Razvite države se sistematično ukvarjajo z reciklažo. Za vse reciklirane materiale je najpomembnejše njihovo spreminjanje v sekundarne surovine, ki so po kakovosti in standardih primerljive s primarnimi.
Raziskovalno-razvojna dejavnost s sistematičnim pregledom šibkih okoljskih točk je izhodišče ekološkega optimiranja (Oblak,1999). Obvladovanje bolj uravnoteženega razmerja med okoljem in industrijo bo doseženo :
•  z zamenjavo vhodnih surovin in materialov (uporabo manj strupenih snovi ter materialov z daljšo življenjsko dobo);
•  s spremembami v tehnološkem postopku (zamenjavo tehnolo-
gije ali delov tehnologije ali delov proizvodnega procesa);
•  z modifikacijami opreme (s spremembami sedanje opreme in pripomočkov, s katerimi je mogoče izvajati procese učinkoviteje in z manjšimi izgubami);
•  z boljšim vodenjem postopkov (uporabo delovnih procedur, navodili za delo z delovnimi stroji in napravami, učinkovitim nadzorom in knjigovodstvom zaradi učinkovitejšega in okolju primernejšega poteka proizvodnje);
•  z dobrim gospodarjenjem (optimalnim vzdrževanjem naprav in strojev);
•  s ponovno uporabo odpadkov v istem postopku ali drugem postopku v okviru gospodarske družbe;
•  s proizvodnjo koristnih stranskih proizvodov (prilagoditvijo postopkov, pri katerih nastajajo odpadki tako, da je možna njihova ponovna uporaba zunaj gospodarske družbe);
•  s spremembami na izdelkih (zaradi zmanjšanja porabe naravnih virov in emisij snovi in energije v okolje).
Pozitivni učinki delovanja grozda bi nastali zaradi povezave in soodvisnosti partnerjev v verigi dodajanja vrednosti pri izdelavi izdelka, izvajanja storitev in inoviranja procesov.
5.3. Vpeljava sistema ravnanja z okoljem
Vzpostavitev in delovanje sistema ravnanja z okoljem sama po sebi ne bosta nujno prinesla takojšnjega zmanjšanja škodljivih vplivov na okolje. Standard ISO 14001 temelji na zakonitostih Demingovega kroga. Uvedeni sistem ravnanja z okoljem

Les 54(2002) 6
raziskave in razvoj
Slika 3. Prepletenost raziskovalno-razvojne dejavnosti v grozdu je osnova za inventivno-inovacijsko dejavnost (priredba po Paavilainenu,2000)
omogoča, da gospodarska družba:
•  vzpostavi politiko do okolja, ki ustreza njej sami;
•  prepozna okoljske vidike njenih minulih, obstoječih in bodočih dejavnosti in določi pomembne vidike (upoštevati mora stroške in čas);
•  prepozna ustrezne zakonske zahteve;
•  vzpostavi strukturo in programe za izvajanje politike in za dosego okvirnih in izvedbenih okoljskih ciljev;
•  olajša planiranje, obvladovanje, nadzorovanje, spremljanje, korektivne ukrepe, presojanje in izvajanje pregledov, s čimer ugotovi, da je okoljska politika izpolnjena in da se je sistem ravnanja z okoljem sposoben prilagajati spreminjajočim se okoliščinam (Strašek, 2000).
5.4. Konkurenčna prednost povezanih gospodarskih družb
V grozd povezane gospodarske družbe, z aktivno raziskovalno razvojno dejavnostjo in okoljskim pristopom, imajo naslednje konkurenčne prednosti:
•  Grozd povečuje učinkovitost lokalnih gospodarskih družb, ker imajo te boljši dostop do informacij, tehnologije, podpornih institucij in tudi boljši dostop do zaposlenih, predvsem kvalificiranih, in profesionalcev. Povezane gospodarske družbe lažje pridobijo dobavitelje in se z njimi bolje uskladijo. Koordinacija povezanih gospodarskih družb je lažja in hitrejša.
•  V grozdu deluje filozofija stalnih izboljšav poslovnih procesov in skupnega sočasno usklajenega načrtovanja in stalnega napredovanja. Grozd ima večjo
sposobnost inoviranja procesov, s čimer dodatno pospešuje stopnjo svoje rasti in učinkovitosti.
•  Zaradi zadostnih in pravočasnih informacij je prilagodljiv in sposoben hitrega ukrepanja. Navedene rezultate dosega zaradi vključevanja osveščenih kupcev in posrednikov znanja ter hitrejše izmenjave informacij o novih tehnologijah, strojih, sestavnih delih, tržnih storitvah. Skupno delo dobaviteljev in kupcev povečuje stopnjo zadovoljstva odjemalcev.
•  Grozd stimulativno deluje na ustvarjanje novih gospodarskih družb in s tem dodatno pospešuje inovacije. Grozd se širi zaradi nižjih vstopnih ovir, razpoložljivih sredstev, veščin, znanj, vložkov, naklonjenosti finančnih institucij ter investitorjev in možnosti stalnega sledenja poslovnih priložnosti. (Dermastia, 2000)
Danes v Sloveniji še ni pravega grozda v lesni dejavnosti; z raziskavo ITEO-ja pa je ugotovljeno, da obstajajo proizvodno-storitveni sistemi, katerih karakteristike obetajo, da se s primernimi ukrepi lahko razvijejo v mednarodno konkurenčen grozd. Tako karakteristiko je opaziti tudi pri sistemu lesnopohištvene industrije; možnost preoblikovanja naše lesne industrije navaja tudi študija o razvojni viziji slovenske lesne dejavnosti. (Dermastia, 2000)
Za realizacijo grozda med gospodarskimi družbami lesne dejavnosti je potrebno medsebojno usklajevanje, iskanje kompromisnih rešitev in velika mera medsebojnega zaupanja. Le tako bi lahko nastajalo med posameznimi gospodarskimi družbami tako imenovano partnerstvo, ki v svetu že uspeva in
ijaLeS 54(2002) 6

raziskave in razvoj
udeležencem ponuja nove možnosti na trgu.
V takšnem grozdu gre za delitev dela med gospodarskimi družbami in hkratno medsebojno soodvisnost. Poenostavljeno lahko rečemo, da se je izdelavni proces iz posamične družbe, ki je izdelovala nek izdelek od začetka do konca, preselil v več družb tako, da vsaka napravi le en del proizvoda. Tako je oprema v posameznem delu grozda bolje izkoriščena, vlaganja v ekologijo na enoto izdelka pa so nižja.
Grozd je predstavljen z okoljskega vidika; vanj povezane gospodarske družbe bi lahko zmanjšale obremenjevanje okolja in optimirale svoje procese.
6. Model okoljskega pristopa za slovenske lesne gospodarske dru‘be
Pri oblikovanju modelov se je treba zgledovati po naravi, ki zna in zmore oblikovati zaključene snovne verige. Ljudje pa zaradi pridobivanja dobrin vse prepogosto prekinjamo zaključeno verigo.
Pot do cilja, torej do napredka slovenske lesne industrije, vodi prek:
•  medsebojnega povezovanja v reprodukcijski verigi in s tem ožanja proizvodnega programa (lahko bi takšno povezovanje sestavljalo grozd pohištvene industrije);
•  koncentracije, poglabljanja in posodabljanja znanja za skupino gospodarskih družb, ki sestavljajo neko izdelčno skupino; z novimi inventivno-inovacijskimi rešitvami bi zadostili okoljskim zahtevam Evropske skupnosti, predvsem direktivama IPPC in VOC; raziskovalno-razvojno delo naj bi bilo organizirano v
Slika 4. Model ravnanja z okoljem v lesnem grozdu
raziskovalno-razvojnih enotah registriranih na resornem ministrstvu tako, da bi država s subvencijami lahko vzpodbujala napredek dejavnosti;
• uvajanja sistemov ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, EMAS in uvajanjem čistejših tehnologij v lesne gospodarske družbe, kar predstavlja bodočo konkurenčno priložnost in prednost.
Model ravnanja z okoljem v lesni industriji je ponazorjen na sliki 4. Prikazan je krožni proces, ki z ekološko orientiranim razvojem predvideva vgradnjo okolju prijaznih materialov in polizdelkov v končne izdelke, ki bodo po končani primarni uporabi lahko sestavili povratno snovno zanko.
Model zajema celoten snovni tok izdelka skozi njegovo življenjsko dobo in želi obvladovati procese, ki
usmerjajo snovni tok. Poleg gospodarskih dru‘b lesne dejavnosti v prvi zanki je potrebna podpora gospodarskih dru‘b pomo‘nih dejavnosti v drugi zanki. Model temelji na domnevi, da vsi ~leni v verigi upo{tevajo veljavne okoljske zahteve.
Dobaviteljem materiala in polpro-izvodov v primarni zanki se v sekundarni zanki priklju~i dobavitelj, ki v snovni krogotok vra~a doslej ve~ino-ma na deponije odlo‘ene snovi (steklo, les, kovine, materiale za povr{in-sko obdelavo, lepila, umetne snovi …).
Primer lesnih odpadkov: Poleg tega, da lesni odpadki nastajajo pri pripravi materialov, polizdelkov in izdelkov, nastajajo tudi v sekundarnem krogu, ko izdelki iz prve zanke izgubijo svojo osnovno uporabnost. Nastale lesne odpadke, ki niso kontaminirani z nevarnimi kemi~nimi materiali (laki, lepili ...), je mo‘no upora-

Les 54(2002) 6
raziskave in razvoj
biti kot surovino za izdelavo raznih lesovinskih plo{~, medtem ko je odpadni les, obdelan z laki, lepili, za{~it-nimi sredstvi, primeren za pridobivanje toplotne energije. Se‘ig mora potekati pod posebnimi pogoji tako, da ne nastajajo toplogredni plini in snovi, ki {kodljivo vplivajo na ozonsko plast atmosfere.
Izdelovalec - proizvajalec v primarni zanki izdeluje kon~ni izdelek za uporabnika, izdelovalec v sekundarni zanki pa taisti proizvod predela v tak{no obliko, ki omogo~a predelani proizvod znova uporabiti. V postopku izdelave in predelave upo{te-va veljavne okoljske predpise in uporablja najbolj{o razpolo‘ljivo tehniko (BAT).
Distributer, trgovec, lansira izdelek na tr‘i{~e v primarni zanki, odslu‘eni proizvod pa v sekundarni zanki vra~a v proces prek pomo‘nih dejavnosti (zbiranje / razvr{~anje po vrstah materialov / trgovanje). Predvideno je, da le neznaten del vra~anih snovi kon~a svojo pot na deponiji.
Uporabnik primarne zanke izdelek uporabi za osnovni namen. Potem ko uporabnik izdelek zavr‘e, ga zbiralec po sortiranju odda v nadaljnjo predelavo kot sekundarno surovino. Tako se snovni krog sklene.
Pri vpeljevanju modela v prakso so bistvenega pomena inventivno-ino-vacijski pristopi k razvoju izdelkov in tehnologij. Model je osnovan na partnerskem odnosu s poddobavitelji, ki morajo prav tako nenehno izbolj{evati svoje izdelke. Posebnost pa je razvoj povratne zanke; gre za nekak{en rein-‘eniring procesa od tam, ko izdelek postane za primarni namen neuporaben in i{~emo zanj optimalen na~in ponovne uporabe ali razgradnje z vidika okolja in ekonomije.
Realizacija modela pa je mo‘na le ob
ijaLeS 54(2002) 6
podpori informacijskega sistema in dela z ljudmi ter nenehnega izpopolnjevanja in izobra‘evanja. Izdelki in materiali morajo biti nosilci informacij o svojih okoljskih vplivih. (Newsletter, 2000)
Zaradi delovanja naravnih zakonitosti energija in materiali skozi ~as prehajajo v manj uporabne oblike, odpadke. Nekatere med njimi ponovno uporabimo, druge recikliramo in zatem znova uporabimo, ostanek pa deponiramo na na~in, ki je za okolje najmanj obremenjujo~ (^an~er, 2000).
Z modelom prikazani proces bi se smiselno odvil v posameznem izdel~-nem grozdu. Za delovanje modela je poleg povezovanja gospodarskih dru‘b bistven ekolo{ko usmerjeni razvoj izdelkov in vpeljava sistema ravnanja z okoljem.
6.1. Omejitve uvedbe modela
Organizacijska kultura
Predstavljeni model uvajanja okoljskih zahtev v povezane gospodarske dru‘be se opira na njihovo pripravljenost za sodelovanje. Omejitev modela pa predstavlja kultura {ir{e in o‘je skupnosti, predvsem pa lastnikov kapitala v gospodarskih dru‘-bah lesne dejavnosti ter stopnja njihove motiviranosti za povezovanje.
Uvajanje modela je proces, katerega rezultati niso kratkoro~ni, zato je za gospodarske dru‘be, ki se ukvarjajo z golim pre‘ivetjem, manj privla~en.
V na{i dr‘avi {e ni organizirana povratna zveza med odjemalci odpadnih materialov in uporabniki sekundarnih surovin tako, kot je predstavljeno s primerom porabe lesnih odpadkov za iverne plo{~e v Nem~iji.
^love{ki viri
Za uveljavitev modela so potrebni usposobljeni ljudje, ki jih trenutno ni
dovolj. V naslednjem kratkoro~nem obdobju bi moralo biti izobra‘evanje in usposabljanje ~love{kih potencialov prednostna naloga. Le tako bi zmogli predstavljeni model vpeljati v poslovne procese gospodarskih dru‘b lesne dejavnosti do pravnomo~nosti okoljskih zahtev Evropske skupnosti pri nas.
Dr‘avne vzpodbude za povezovanje
Gospodarske dru‘be lesarske dejavnosti sodijo med pomembne slovenske izvoznike. Dr‘ava kot oblikovalka zakonodaje bo morala najti pot za vzpodbudo tistih dejavnosti, ki so izvozno orientirane in imajo v strukturi gospodarstva pomemben dele‘. Le tako bodo gospodarske dru‘be lesne dejavnosti, povezane v grozde, sposobne delovati v globalni konkurenci.
6.2. Pogoji za uveljavitev modela
Realni cilj, ki ga dokazujejo izku{nje z zametki grozdov, je racionalizacija poslovnih procesov in zmanj{anje obremenjevanja okolja ter izbolj{ani poslovni uspeh posami~nih gospodarskih dru‘b ter grozda kot celote. Vse to pa je dosegljivo z nekaterimi notranjimi in zunanjimi pogoji in motivi.
Notranji motivi in pogoji:
Za vpeljavo modela v prakso je pomembno:
•  izobra‘evanje, usposabljanje in motiviranje zaposlenih,
•  raziskovalno-razvojne usmeritve.
Razvoj izdelkov mora temeljiti na standardizaciji, tipizaciji in unifikaciji materialov in polizdelkov. Raziskave so usmerjene v zmanj{evanje obremenitve okolja z izdelki skozi celoten ‘ivljenjski cikel.

raziskave in razvoj
Zunanji motivi, pogoji in pristopi
Med najpomembnejše zunanje motive in pogoje štejemo:
•  izpolnjevanje zahtev kupcev po okolju prijaznih izdelkih,
•  izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske skupnosti,
•  izpolnjevanje zahtev lastnikov kapitala po povezovanju zaradi ekonomskega in ekološkega učinka,
•  državne vzpodbude za povezovanje gospodarskih družb in vzpodbude za raziskovalno-razvojno dejavnost ter uvajanje okoljskih zahtev.
Takšen pristop bi omogočal bolj suveren nastop na globalnem trgu ter zagotavljal povečal ugled pri kupcih in v javnosti.
7. Pristop in metode prenosa modela v prakso
Tako s poslovnega kot z ekološkega gledišča bi bil v lesni dejavnosti možen tak način proizvajanja izdelkov, ki bi v izdelovalni proces vključil več partnerjev, izdelovalcev komponent, in sestavljalca končnih izdelkov. Slednji bi izdelke lansiral na trg. Takšna delitev dela bi imela poleg ekonomske tudi okoljsko prednost.
7.1. Izku{nje pri povezovanju gospodarskih dru‘b v Evropi
Temelj razvoja politike grozdov so mape grozdov nacionalnih gospodarstev. Najbolj znani grozdi so italijanski pohištveni sistemi v severni Italiji, italijanski usnjarsko-čevljarski modni grozd in avstrijski ter nemški avtomobilski grozdi. Znani so tudi grozdi v papirništvu in založništvu, tak je npr. Barcelonski založniški grozd.
Pri preoblikovanju lesne dejavnosti je smiselno uporabiti izkušnje dru-

gih, npr. švedskih izdelovalcev stavbnega pohištva, ki so močno gospodarsko krizo preživeli tako, da so se povezali, preoblikovali in poiskali vsak zase najboljšo (usklajeno) možno pot.
V  evropski lesni dejavnosti je pomemben Norweg-Timber-Council, ki obvladuje severnoevropski trg. V preteklosti pa je naveza Vinzenz-Netzwerk med Finsko in bivšimi ruskimi deželami obvladovala trg tega geografskega predela.
Povezovanje v lesni industriji je aktualno tudi v Avstriji, kjer so ustanovili Hölzernster Steiermark. Za ta del Avstrije je pomembna močna povezava med primarno produkcijo lesa in predelavo lesa v končne izdelke ter raziskavami in razvojem za to dejavnost. Holzcluster Steiermark naj bi izkoristil konjunkturo lesenih montažnih hiš, segel naj bi celo na kitajski trg, kjer si obeta velik tržni uspeh.
V  državah Evropske skupnosti je v letih 1997 do 1999 potekal projekt z naslovom The Forest Cluster, nosilka projekta je bila Finska. V tem Clustru je bilo združenih več držav in dejavnosti, ki so se povezale zaradi pričakovanega ekonomskega uspeha. The Forest Cluster je združeval in še vedno združuje znanje raziskovalnih institucij in izkušnje gozdarsko-lesne industrije s komplementarnimi dejavnostmi. Znotraj Clustra so delovala in še delujejo ožja združenja za:
•  papirništvo in celulozo,
•  razvoj in tehnologijo,
•  tiskarstvo in založništvo,
•  lesno in pohištveno dejavnost.
S tem, ko so si podjetja medsebojno razdelila proizvodno in tržno pogačo, so si zagotovila obstoj in napredek.
7.2. Izku{nje pri poskusih povezovanja gospodarskih dru‘b v Sloveniji
Povezovanje gospodarskih družb je bilo že vzpodbujeno s subvencijami države, ki je z javnim razpisom animirala gospodarske družbe k medsebojnemu sodelovanju. Več gospodarskih družb naj bi sodelovalo pri enem ali skupini izdelkov, lahko pa bi šlo za višjo stopnjo medsebojne povezave v obliki raziskovalno-raz-vojnega dela.
Zametki povezovanja in delitve dela so bili sproženi pri naslednjih projektih:
•  načrtovanje tehnološkega postopka za notranje vratno krilo z melaminsko obložno ploščo; v konkretnem primeru v prvi gospodarski družbi izdelujejo polizdelke - sendviče za vratno krilo, v drugi pa takšen polizdelek dokončno oblikujejo in površinsko obdelajo tako, da je vratno krilo pripravljeno za tržišče; k obema glavnima proizvajalcema sodijo še njuni dobavitelji in distributerji;
•  načrtovanje tehnološkega postopka površinske obdelave stavbnega pohištva - z izsledki skupnega raziskovalno-razvoj-nega dela v dobaviteljski verigi oblikujemo tako površinsko obdelavo, ki manj obremenjuje okolje, predvidene emisije pa so v okviru dopustnih meja VOC-direktive;
•  načrtovanje testirnega centra za zunanje stavbno pohištvo;
•  skupen prodor dobaviteljske verige stavbnega pohištva na zunajevropske trge;
•  uvajanje okoljskih zahtev v poslovne procese - v okviru RCL je bil v letošnjem prvem kvartalu
Les 54(2002) 6
raziskave in razvoj
izveden projekt “Implementacija zahtev standarda ISO 14001 v poslovne procese podjetij” za skupino desetih lesnih podjetij; sodelavci v projekt vklju~enih podjetij so na osnovi usposabljanja `e pripravili transparentni posnetek svojih procesov in plan ukrepov za izbolj{anje.
Pri vsakem izmed projektov je sodelovalo najmanj pet gospodarskih dru‘b. Sodelovanje je lahko zametek resnej{ih, poglobljenih dogovarjanj in racionalizacij v dejavnosti nasploh. V letu 2002 je povezovalno vlogo prevzel Razvojni center lesarstva.
8. Sklep
Prikazan je mo‘ni pristop k varovanju okolja, ki v praksi nekaterih podjetij ‘e uspe{no deluje. Model je primeren za organiziranost lesne dejavnosti tako, da bo rezultirala z evropskimi normami skladno delovanje in da ji bo okolju prijazno poslovanje omogo~ilo obstoj na globalnem trgu.
Po trditvi dr. Trstenjaka je okolje tisto, ki nam bo omogo~ilo pre‘ivetje kot vrsti. Ekologija je veda pre‘ivetja, saj v omejenem sistemu nista mo‘na neomejena rast in razvoj. Ekologija kot veda, ki bo ~loveku omogo~ila pre‘ivetje, je sestavina:
•  znanj,
•  spoznanj in
•  obna{anja sodobnega managementa.
Upo{tevanje okolja postaja ena najpomembnej{ih nalog v sodobnem podjetju. Gre za celostno obvladovanje procesov, tako da se nobena od dejavnosti ne more izogniti preverjanju v smislu varstva okolja. D
literatura
1.   Brown, L.R., Abromowitz, J.N. 1998: Zemlja 1998 - Poro~ilo instituta Worldwath o prizadevanjih za trajnostno dru‘bo. Medium d.o.o. Radovljica. Ohranitev svetovnih gozdov, 39-41, ISSN 1318 - 319 2 .
2.   ^an~er, V. 2000: Okolju primernej{i poslovni proces. Okolje 1-2:, 7, citat
3.   Dermastia, M. 2000: Zaklju~no poro~ilo - povzetek {tudije o mo‘nosti razvoja grozdov v Sloveniji. Iteo d.d. svetovalni institut, Ljubljana, povzetki
4.   Dimovski, V. & sodelavci, 2000: Analiza konkuren~nega pozicioniranja dejavnosti, njenih skupin in izdelkov, kvantitativna konkuren~nost, delovna verzija, CIC, Ljubljana, 29-40, dostop: www.cic.si
5.   Newsletter, Magazine of the International CARE “VISION 2000” Office, Center of Exellence for Electronic Scrap Recycling and Sustainable Development, Vienna, Austria, Strategic CARE project SCARE
6.   Oblak, L. 1999: Ekolo{ko informacijski sistem v podjetjih kot pomo~ pri odlo~anju. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike ’99, II. knjiga, Izdalo Slovensko dru{tvo Informatika, Ljubljana, 794-800, povzetek
7.   Paavilainen, L. 2000: Finnish Forest Cluster Research Programme “Wood Wisdom”, www.wood-wisdom.fi
8.   Slovnik, M. 2001: Model povezovanja lesnih gospodarskih dru‘b na osnovi okoljskih zahtev, magistrska naloga, UM – FOV Kranj
9.   Tratnik, M., Oblak, L., Kropiv{ek, J. 2000:
Celostno ve~kriterialno preu~evanje kakovosti finalnih lesnih izdelkov. Raziskovalno poro~ilo, Ljubljana, projekt je naro~ila in financirala GZS – Zdru‘enje lesarstva
10. Wegener, Zimmer, Fruhwald, Scharai-R. 1997:
Ökobilanzen Holz – Fakten lesen, verstehen und handeln. Ökologische Bilanzierung, Deutsche Gesellschaft für Holzforschung e.V., ISSN-Nr.: 0466-2114.
11.  Vuk, D. 1997: Okoljevarstveno gospodarjenje. Zbornik 16 . Posvetovanje organizatorjev dela v Portoro‘u l. 1997 - Quo vadis management. UM – FOV Kranj, 73 5
novi diplomanti
BO@I^, Mitja
Razvoj trgovinskega regala
Mentor: HROVATIN, Jasna Recenzent: ROZMAN, Vinko
Vs (visoko{olski strokovni {tudij)
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34, 2002
VIII, 41 str., 14 pregl., 31 sl., 14 pril., 13 vir., sl, sl/en
UDK 684.46
Na trgu je na voljo veliko {tevilo razli~no izvedenih trgovinskih rega-lov, ki se med seboj razlikujejo bodisi po obliki, uporabljenih materialih ali uporabnosti. Navadno je ve~ pozornosti namenjeno zunanjemu videzu kot uporabnosti. Analizirali smo ve~ trgovinskih regalov, ki se med seboj razlikujejo po zgoraj na{tetih lastnostih ter ocenili njihove prednosti in pomanjkljivosti. Na osnovi ugotovitev smo postavili cilje, jih razvrstili po pomembnosti in jih posku{ali uporabiti pri konstruiranju lastnega regala. lzrazita prednost na{ega trgovinskega regala je predvsem v njegovi {iroki uporabnosti; predstavlja dobro altemativo obstoje~im trgovinskim regalom.
Klju~ne besede: trgovinski regali, konstruiranje, oblikovanje
ijaLeS 54(2002) 6

raziskave in razvoj
popravek
V prej{nji {tevilki je v ~lanku dr. Nika Torellija z naslovom Reakcijski les in njegova mehanika pomotoma izpadel del teksta na strani 143, ki ga navajamo spodaj. Za napako se bralcem in avtorju iskreno opravi~ujemo.
[tevilni eksperimenti ka‘ejo, da je fiziolo{ki mehanizem tvorbe reakcijskega lesa pod hormonskim nadzorom in da na prerazdelitev hormonov v nagnjenem deblu vpliva te‘nost. Vsekakor je vloga avksina bolj neposredna in eksperimentalno la‘je dokazljiva pri iglavcih kot pri listavcih in spet mnogo la‘je pri deblih kot pri vejah. Kompresijski les iglavcev nastaja na spodnji strani nagnjenih debel in vej, kjer je zaradi te‘nosti koncentracija avksina vi{ja, tenzijski les listavcev pa na zgornji strani, kjer je zaradi te‘nosti avksina manj (prim. npr. Wilson & White1986, Kubler 1987, Torelli 1986).
Pri vejah je situacija zelo kompleksna. Na mestu, kjer veja izhaja iz debla, je reakcijski les na “pravem” mestu: kompresijski les pri iglavcih na spodnji strani in tenzijski pri listavcih na zgornji strani. Potem pa se stvari zamotajo. Zdi se, kot da obstaja pri vejah nekak{en karakteristi~ni kot (Sinnott 1952) ali ravnovesna lega (Wilson & Archer 1977). Pri (nasilnem) premiku veje iz ravnovesne lege veje, se bo pojavil reakcijski les na tisti strani, ki bo omogo~il slo~e-nje veje nazaj v ravnovesno lego. ^e uslo~imo vejo navzgor, se bo pri iglavcu tvoril kompresijski les na zgornji strani in pri listavcu na spodnji strani. Vendar, ~e uslo~imo vejo navzdol, se bo pojavil kompresijski les na spodnji strani in tenzijski na zgornji strani veje (slika 8). (Ponovimo, mehansko si predstavljamo delovanje kompresijskega lesa kot stisnjeno vzmet, ki se ho~e raztegniti, in ten-zijski les kot raztegnjeno vzmet, ki se sku{a skr~iti!). Ka`e, da se reakcijski
les v vejah tvori kot odziv na odklon od karakteristi~nega kota oz. rano-vesne lege. Veje zaznavajo odklon od karakteristi~nega kota in ne od nav-pi~nice. ^eprav se veje obna{ajo, kot bi imele lasten sistem gravipercep-cije, je karakteristi~ni vejni kot drevesa, genetsko dolo~en. Plagiotropna (gr. plagios “po{even”) rast vej je posledica hkratnega korelativnega u~inka gravitropizma in apikalne dominance. Oba dejavnika skupaj vzpostavita specifi~ni vejni kot, ki je pri razli~nih vrstah in klonih razli~en. Ob po{kodbi se kot lahko spremeni. Tako se pri iglavcu po odstranitvi terminalnega poganjka sosednje veje, ob tvorbi dodatnega kompre-sijskega lesa na spodnji strani, za~no dvigovati in slednji~ prevzamejo vlogo odstranjenega poganjka (prim. Lyr et al. 1992, str. 384).
“Ligninska
nabrekovalna teorija” izvora rastnih napetosti (Boyd)
@e Münch (1938) je domneval, da je odlaganje lignina med celulozne fibrile vzrok za pre~no raz{iritev tenzijskih vlaken. Tudi Boydova “lig-ninska nabrekovalna teorija” pripisuje nastanek rastnih napetosti v normalnem in reakcijskem tkivu odlaganju lignina med celulozne mi-krofibrile. Zaradi spiralnega razporeda fibril (Boyd 1985) naj bi pre~no {irjenje povzro~ilo vzdol`no kr~enje vlaken, podobno, kot se vla`na vita vrv iz naravnih vlaken skraj{a. To velja za normalni les z manj{im mi-krofibrilarnim kotom. Pri kompre-sijskem lesu z velikim mikrofibrilar-nim kotom pa lignifikacija povzro~i podalj{anje (kompresijskih) traheid.
novi diplomanti
ANDESELIC, Alen
U~inkovitost za{~itnih sredstev in povr{inskih premazov proti modrenju lesa
diplomsko delo (univerzitetni {tudij)
Mentor: PETRI^; Marko Recenzent: POHLEVEN, Franc
Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34, 2002
VIII, 41 str., 7 pregl., 9 sl., 14 vir., sl, sl/en
UDK 630*841.1: 630*844.1
Neza{~iten les, izpostavljen vremenu, za~ne na povr{ini kmalu propadati in s ~asom nastanejo tudi ugodni pogoji za razvoj gliv modrivk. Po standardni metodi SIST EN 152/ 1 smo preverjali u~inkovitost raz-li~nih sistemov za{~ite pred glivami modrivkami s fungicidnimi sredstvi vrst: Borosol R, 9 in Q; Arbonit Z in B; raztopina bakrovega oktanoata z etanolaminom koncentracij Cu(II) 0,75 % in 1 x 10-2 mol/I. Testiranja so pokazala, da so vsa zgoraj navedena fungicidna sredstva u~in-kovito za{~itila les pred modrenjem, razen bakrovega oktanoata z eta-nolaminom. Vzorce smo dodatno premazali z lazuro Borakril, ki pre-pre~uje absorpcijo vlage iz okolice v les. Tako sama lazura kakor tudi kombinirani sistemi dobro za{~itijo les pred modrenjem.
Klju~ne besede: modrenje lesa, za{~itna sredstva, povr{inski premazi

ijaLeS 54(2002) 6