198. številka. Ljubljana, sredo 30. avgusta. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
khaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preietnan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ■a četrt luta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne račtUUI 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje d<y četiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi".
O pravni št v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
kor mi ; zato so se pa morali laži poprijeti, ker si z resnico nijso mogli pomagati. Kar brez vsega povoda so nesramno pred vsem svetom na debelo zlagali se, da je profesor Šuklje nekje pisal, da je „Verfassungs-treue" cinizem!
Leliko bi in menda bode profesor Suklje za to nesramno obrekovanje poklical „Neue Fr. Presse" in ljubljanski „Tagblatt" na odgovor: kedaj, s katerimi besedami in kje? Osramoteni bodo ti nesramni lažnjivi nemški listi gotovo, ker tu bo treba citirati, ne interpretirati.
Se ve, da sta v očeh naših ljubeznjivih „prijateljev" pojmova: nemškutarstvo in „Ver-fassungstreue" identična, pri njih postane vsakdo v tistem trenotju „Verfassungsgegner", ko izpove, da je Slovan ne samo po rodu, temuč tudi po zavesti! 1'ri njih je „Ver-fassungsfeind" vsak, ki nij ponemčevalec svojega roda.
V tem in v ničemer drugem se koncentrira vsa nemškutarska ustavovernost! Noben pameten človek ne more zanikati, ka ne bi bili na priliko vsi naši poslanci državni in deželni dejansko dokazali, da so ravno tako ustavoverni kakor dr. Adolf Seharler, s tem razločkom, da prvi pripadajo k opoziciji, drugi pa k vladinej stranki.
Ali ker se slovenski državni poslanci, Pfeifer, Vošnjak, Nabergoj, Barbo, vedo kot zavestni Slovanje, kar je njih sveta dolžnost, imenujejo jih i z ključi vo saiuo zaradi tega „Verfassungsgegner"!
Ali nij to uže več nego smešno, rekli bi, hiperborejično ? Sicer pa, kdor želi izpre-m e m b o ustave po postavnem  potu, kakor
mi vsi, ta nij  nikoli  sovražnik ustavnosti same.
Take hudobne in perfidne zmešnjave pojmov, kakor jo najdemo v „Tagbl." in „N~ Fr. Pr." smo uže od strani naših nemškutiuh prijateljev od nekdaj vajeni. Taisto staro taktiko so tudi zdaj pri profesorji Šukljeju poskusili, ali nijso slučajno na pravega naleteli in si bodo — upamo — pri tej priliki malo prste opekli, če se jim prav njih zlobni namen ,,aliquid semper haeret" res posreči.
Na dalje je tudi smešno bilo videti, kako so nemškutarji obžalovali, ka nijsta dr. Blei-vveis in dr. Zarnik v deželni šolski svet zahajala, akoravno vemo, da sta nemškutarjem ta odbornika ljubša na vrhu Grintovca, nego v dež. šolskem svetu.
Tudi zdaj brižljivo povprašujejo, ali bosta g. Murnik in dr. Zarnik novi dež. šol. svet obiskovala?
V tej zadevi jih lehko pomirimo in uto-lažimo ; povemo jim iz najbolj veredostojnega vira, da se bosta odbornika dež. odbora prav marljivo udeleževala sej novega legalnega šolskega sveta. Gotovo smo s to vestjo malo olajšali s šolskimi skrbmi tako obteženo srce-naših nemškutarjev.
Jugoslovansko bojišče.
Novih važnih poročil z bojišča nemamo, končevaje uredovanje te številke našega lista.
Zmirom bolj je pa vidno, kako velik pomen je imela zadnja srbska zmaga pod Alek-siucem. Turki so pred vso Evropo, tudi pri svojih najtoplejših prijateljih vso vero izgubili. Oni, ki svoje vojake zbirajo iz velike države, katera se razprostira v  treh delih
Kranjski deželni šolski svet.
Odkritosrčno moramo izpovedati, da smo bili iznenađeni, bravši, s kakšno divjostjo, „Berserkerwuthw so zalajali nemški in nem-fikutarski listi na volitev deželnega odbora v kranjski deželni šolski svet v obče, posebno pa na volitev profesorja Sukljeja.
Deželni odbor je hotel ravno s to volit-vijo na pol pota nasproti priti vladi in se tako vsakemu konfliktu ogniti, G. Šuklje je izprašan iz povestnice, zemljepisja in nemškega jezika in sicer s tako izvrstnimi svedočbami, da mu jih je malo para. Na ta način bi se šolski svet tudi strokovnjaško popoln i 1, kajti g. Šolar je filolog, VVretschko je realist. Manjkalo je torej zgodovinarja in literarnega historika, katere predmete ravno profesor Šuklje izvrstno zastopa.
Očitalo se je deželnemu odboru, ko je predlagal pokojnega kateheta Lesarja, da ima samo klerikalne interese pred očmi. Tudi takemu in jednakomu očitanju je hotel deželni odbor z volitvijo profesorja Šuk^jeja v okom priti.
Najsmešnijo je pa očitanje, da nij profesor Šuklje „verfassungstreu!" Mi bi vendar radi vedeli, kaj „Tagblatt" in njegovi pristaši pod pojmom „Verfassungstreue" razumevajo?
Kolikor je nam znano, je prof. Šuklje ravno tako ustavoveron, kakor na priliko profesor lleinrich, le s tem jedinim, po naravi danim razločkom, da je on ravno tako dobro naroden Slovenec, kakor je profesor Heinrich navdušen Veliko-Nemee. Sicer pa nemškutarji to ravno tako  dobro  vedo, ka-
Mstek.
Pomladanski valovi.
(Roman, spisal Ivan T u r g e n j o v; poslovenil dr. Maks Samec.)
XXV.
(Dalje.)
Drugi dan, ob 8. uri zjutraj se je odpravil Emil s Tartaglijo na vrvi k Saninu. Da bi bil rojen od grmanskih starišev, bi ne bil akuratnejši. Doma se je bil zlagal: rekel je, da se bo sprehajal s Saninom do zajutreka in da pojde potem v štacuno. Dokler so je Sanin oblačil, se je Emil pogovarjal ž njim o JKmi, o njenej odpovedi nasproti gospodu K1U-berju, ali Sanin je mračno in strogo pomolčul nm za odgovor. Emil pa, kakor da bi poznal, da ne gre tukaj veliko govoriti o tej točki, se nij bil k njemu obrnil, — in tu in tam napravil pazljiv in strog obraz.
Ko je Sanin popil kavo, so odpravita oba prijatelja — peš, to se razume — v llausen,
malo vas ne daleč proč od Frankobroda, ki je bila obdana z gozdi. Cela vrsta goni Tau-nusa se je videla od tukaj, kakor na dlaui. Vreme je bilo prav lepo, solnce je sijalo in grelo, ali nij peklo; svež veter je šumljal v zelenem listji; po zemlji pu so se gladko in hitro spolzevale senco, kakor male pege visokih okroglih oblačkov. Mladi ljudje so se kuuilo zbirali tu iz mesta in bistro in veselo stopali po gladko pometenoj poti. Šli so v gozd in dolgo tam pohajali: potem so naglo zajuterko-vali v vaškej trakteriji; potem lazili na gore, se radovali nad lepim razgledom, spuščali kamene od vrha in ploskali si v roke, videči, kako ti kameni poskakujejo kakor kunci, dokler jim bliže došli človek nij z zvenečim in ostrim glasom tega zabrauil; potem so ležali raztegnem na kratkem suhem mahu,zolto-vijoleastega cvetja; potem pili pivo v drugej trakteriji, potem begali za stavo, skakali na pare: kaj še naprej? Našli odmev in govorili ž njim, peli, ukali, borili, lomili veje, veneali klobuke s praprotnimi vejami, in celo plesali. Tartaglija
seje, kolikor je vedel in mogel, udeleževal vsega tega početja; kamenja se ve da nij metal, ali valjal se je črez glavo za njimi, tulil kadar so mladi ljudje peli; — tudi pivo, je pil akoravno z vidljivo zoprnostjo; to ga je naučil nek študent, katerega je nekdaj bil. Sicer pa Emila nij rad poslušal, — ne tako kakor svojega gospoda Pantalcoua, in kadar mu je Emil ukazal „govoriti" ali „kihati" — je samo le z repom pomigal in jezik pomolil.
Mladi ljudje so se tudi pogovarjali mej soboj. V začetku sprehoda je napeljal Sanin kot starejši in torej razsoditeljnejši besedo ua to, kaj je fatum ali uamemba osode, v čem obstoji vrednost človeka; ali razgovor je dobil kmalu manj resno mer. Emil jame izpraševati svojega prijatelja in patrona o Rusiji, o tem, kako se tam bijo na duelu, ali so itam lepe ženske, ali je mogoče naglo naučiti se ruščine in kaj je on občutil, ko je oficir na njega meril V Sanin pa je od svoje strani izpitoval Emila o njegovem očetu, materi, v obče o njihovih rodbinskih zadevah, ter se je pri tem
sveta, v Evropi, Ariji in Afriki, — nijso mogli male srbske državice premagati. Zagrizeni turkoljubi v nemškem jeziku priznavajo, da je z jedino to zmago Černjajevega tufška vojska oa kreditu toliko izgubila, da vso avoje prejšnje pridobitve uničuje.
Telegram iz Carigrada porofa, da isti dan, ko je Černjajev premagal Turke pod Aleksincem, je Lješanin Turke pri Zajčaru na severu bojišča napadel. — To je gotovo le zato storil, da je tamkaj Osman-paševo vojsko priklenil, da nij mogla ali utegnila nadlegovati Horvatovica na njegovem izvrstnem operiranji.
Največe potrdilo srbske zmage pred Aleksincem, katerega bi morali Tunini uže davnaj v rokah imeti, ko bi bili res to, kar so nekdaj bili in za kar so jih naii Švabi in nemškutarji proglašali, je pač absolutno molčanje iz Konstantinopelja, od koder smo uže celo leto vajeni slišati nesramne laži in ba-hanja.
Glavna turško - nemška plačana podajalka „N. Fr. Pr.", ki se je prej iz Horvatovica norca delala in ne verjela, da bi si upal odbiti in zajeti Ejub-pašo, priznati je prisiljena sedaj, da je vendar le res. Kakšni so verniki in stari bralci MN. Fr. Pr.tl, ki si dajo uže celo leto na turški račun lagati!
Dopisnik angleških „Daily Nevvs" iz Alek-sinca poroča svojemu listu, da so oni ponedeljek Turki sicer velike izgube trpeli, ali smelo naprej drli. Srbska artilerija je boljša kot turška, infanterija je bila ta dan večkrat v zmešnjavo prišla. — Tudi dopisnik angleškega „Standarda" poroča 23. avg. telegrafično o srbskem boji na levem bregu Morave proti Saib-paši. Tudi on hvali smelost in hrabrost turškega vojaka, ter pravi, da so tu napadajoči turški oddelki skoro vse svoje oficirje izgubili, ali vzdržali. In vendar so Srbi hujši.
„Mi bodemo Srbijo v jednem tednu zdrobili", rekel je turški vezir, ko se je vojska začela, in radovali so se tega izreka vsi sovražniki Slovanstva. In zdaj je uže devet tednov, a Srbija nij zdrobljena. Jugoslovan-stvo pokazuje uže, da ima morij in sile, da je prihodnjost njegova. In naša!
V Hercegovini je vodja vBtašev vrli katoliški fajmošter Mušič imel 24. t. m. boj
varoval imenovati Emo, — na njo je le mislil. Še bolj je mislil na jutrašnji dan, na ta skrivnosten dan, ki mu bode prinesel neznano, še nikdar bivšo srečo ! Zaveza, tanjka, lehka zaveza, visi slabo sezibaje pred njegovim dušnim pogledom — in za to zavezo čuti on . . . čuti pritomnost mladega, nepremakljivega obličja z nežnim smehljanjem na ustnih in s strogo, tajno-resno opuščenimi trepavnicami. In to obličje, ne lice Emino, to je obličje sreče samo! In zdaj, konečno nastane čas, zaveza se vzdigne, razkrijejo se usta, resice se vzdignejo — zagleda se njegovo božestvo — in zdaj se sveti kakor od solnca, in radost in vshitenje neskončno!! On premišljuje o tem jutrašnjem dnevu — in njegova duša zopet zamira v omamljivej tesnobi neprestano rastočega pričakovanja!
To željno pričakovanje, ta tesnoba ga nij pri nečemur motila. Spremljala je vsako njegovo dviženje in nij mu bila na poti pri ničemur. Nij ga motila pri odličnem obedu v tretjej gostiluici z Emilom — in le redkokrat, kakor kratek blisk je švignila v njem misel, da — ako bi kdo na svetu vedel??!!   Nrj ga zadr-
s Turki hitati Trebinja. Videti je, da je Imel premalo moči in se je nazaj pomaknil. Drug dan je pomoč dobil in zopet boj začel o čegsr izidu nij poročil. Najbrž ima to MuAićevo napadanje le ta pomen, da Turke tu zadržuje in moti, a drugi vstaSi drugje kaj važnega pri pravhajo.
Politični razgled.
I¥otrt*iiJ<» «1 <»stale.
V Ljubljani 29. avgusta.
V SnlohMffjf* so se zbrali te dni učeni možje svete pravde, juristi. Tudi minister Glaser je tam. — Pač bi bilo dobro, da bi sklenili kaj moževskegaza zboljšanje sedanje justicije, .posebno tam, kjer politično strankar-stvo poseza v okrog, ki ne bi smel njegov biti.
Vilmi J<> <lr &*h*L* knez je torej res pozval po Itistieu konzule naj stavijo do svojih vlad nasvete zarad mira. Iz Carigrada se brzojavlja, da so vsled tega uže poslaniki veleoblastij skupaj stopili v dogovor. Nam se zdi, da se bode stvar še dolgo vlekla in tačas bode še orožje odločil o, kak končni govor bode Srbija govorila in Rusija.
Iz CVf t -it/t uifltt se javlja : Sultan je vedno bolj na umu in duhu bolan, še Ijudij ne pozna več. Veliki vezir je uže poslanikom napovedal, de bodo Turki nekoga druzega na sultanski prestol postavili. Boje se tudi nekateri, da se za Izzedina, sina Abdul-Azizovega pripravlja upor. Zato delajo za Hamida, brata blaznega sultana.
Na celem Wft*išH4iišskcšm bode še tega leta občno stenje vsega ljudstva.
V San Sebastijanu na Šp*i*tf*Lv»»* je bila zopet mala revolucija buknila, a vlada jo je zatrla.
Iz //<»«f/«w»r 27. avg. pišejo: Z vsakim dnevom raste angleškega naroda nevolja proti turškim krutostim na Bulgarskem, in liberalni angleški listi jako grajajo nedelavnost, s katero se vlada proti dogodkom v Turčiji po naša. Pod naslovom „Angleška brez parlamenta" prinaša list „Daily Newsu spis zgodovinarja Edvarda A. Freeinana, kateri izpodbuja narod, da ne štedi nijednega pripomočka, da vlado izpodbudi iz prividne letargije. „V vsakem mestu, v vsakej vasi" glasi se oni članek — „naj bi zboroval zbor, ki naj proglasi, da Angleži nečejo biti varhi pustošnikom Bul-garije; ki naj proglasi, da se ne odpovedo, I črtiti samosilnika, a simpatizirati z njega žr-Jtvami in neprijatelji. Povedo naj odločno, da je moralično podpiranje Angležev pravično, ter da je brezvspešna vsaka naredba, ki bi kateri-I koli del Evrope prepustila barbarskim zako-1
zevala ta tesnoba, da je igral po obedu z Emilom „v čeharco"*.) Igrala sta z Emilom na malem zelenem travniku; kako začudenje, kako zmeden je postal Sanin, ko zagleda skočivši mej jeznim lajanjem Tartaglija, urno raz-pevši noge kakor ptica, črez pripognenega Emila, na robu travnika pred sabo — dva oficirja, v katerih je precej izpoznal svojega včerajšnega protivnika in njegovega sekundanta gg. pl. Richterja in barona Donhofa! Vsak iz mej njiju je bil ustavil steklo pred oči in gledal na njega in se smehljal . . . Sanin pade na noge, se obrne, obleče hitro slečeno suknjo, pove nekaj Emilu, kateri tudi odene suknjico — in oba se hitro oddaljita.
Sanin se je pozno vrnil v Frankobrod. „Doma me bodo zmirjali," reče Emil Saninu, ko se poslovita — ,,ali to mi je vse jedno! Zato sem doživel prečuden dan!"
Ko pride Sanin v svojo sobo, najde listek od Eme. Ona mu je naznanila snid — na sledeči dan ob 7. uri zjutraj  na jednem javnih
*) otročja igra, pri  kateroj drug druzemu na hrbet skače.
nom. Pokažejo naj, da Imajo dosta razuma, da vidijo, kar nehte ali ne mogo videti poslaniki in ministri vnanjih zadev, da je posredovan jo le začasno zdravilo, tko «14 ▼ robstvu vzdihujoč i m narodom prostosti, za katero se bore in za katero se bodo borili, ako se jim zdaj še ne zagotovi. Angleški narod naj izreče, da se možem, kakoršea j« Derby ne sme dovoliti, da se »večnemu ori-jen talnemu vprašanju" posmehu jejo, a sami se svojo nesrečno politiko ono v večnost potezajo. In, ako bi mej parlamentarnimi počitnicami se volile volitve, takrat bodi parola: Turek ali Neturek. Vsak kandidat naj jasno izpove, jeli za-to, da se prepusti južno-vzhodna Evropa morilcem, razbojnikom, skruniteljem žena, zločincem brezimnih hudobij, katerih vlado zagovarja v svojej politiki lord Beacons-field, a zaman hoče skrivati njihove zločine z> vsakoršnimi umnimi prikritvami, da ne bi dospeli jedenkrat na znanje razburjenemu človeštvu." — Naj nemškutarji, ki s Tiirki drže, bero to in sram naj jih bode.
Na Kitar*k<*m je letos, ko je pri nas preveč mokro leto bilo, tako strašna suša, da bodo imeli gotovo veliko lakoto.
Dopisi.
Ik Trst« 28. avgusta. [Izvirni dopis.] Volitve se bližajo. Lahi in lahoni so uže vsi v svojih listih napovedali boj in objavili ordre de bataille. Dve politični društvi, ki sta v Trstu, „Progreso** in „Patriotica", stala si bosta hudo nasproti, ker ima vsako svoj program in svoje namene. Prvo je ultraitalijansko prav pogubno in mdeče, dela vedno na to, da bi se vsa naša slovanska okolica poitalijanila in Trst pridobil zjedinjenej Italiji. To društvo ima do zdaj v mestnem zboru večino, ter terorizira, brez ozira na pravo, vse kar nij njih misli. Vodja te stranke je znani kričač, rojeni Armenec, Hermet. To društvo je izgubilo sč svojo laško politiko mnogo vpljivapri veljavnih možeh v Trstu
Drugo ,.Patriotica" je veljavno društvo; v njem so najodličnejši mestjani, pravi Avstrijci; tudi se nahajajo nekateri okoličani za ude tega društva, značaj ima bolj vladen ali ven-der nij Slovencem tako nasprotno kot ono.
Začelo se je tiho agitirati in nastala je prava podzemeljska vojska.
Te dve društvi stopili bodeta v L, II. in III. razredu v mestu na bojišče; v četrtem razredu pa bi lahko Slovenci zmagali, lako bi dobrodelaliinimelisposobne
vrtov, kateri od vseh stranij Frankobrod obdajajo.
Kako mu je udarilo srce! Kako rad bi se jej nepregovorljivo podvrgel: In moj Bog, kaj je obljuboval . . . česa nij obljuboval ta ne-bivši, jedinstveni, nemogoči, brezdvombni jutrašnji dan!
On je uprl svoje oči v listek. Dolgi, prelepi rep črke: „E" prve črke njenega imena, stoječega na koncu lista, ga je opomnil na njene krasno prste, njeno roko . . . Misli si, kako da še ne jedenkrat nij pritisnil njene roke na svoja usta . . . „Italijanke," si jo mislil, ,,so nasproti pripovedkam o njih, sramežljive in stroge . . . Etna pa še posebno! Cesarica . . . boginja . . . mramor devisk in čist".
„Nu pridat vremo — in jedno nedaleko"   . .
To noč je bil v Frankobrodu sam jeden srečen človek ... on je spal; ali reči zamore po besedah pesnika:
„Ja splju ... no lerđofl čutkit> ne spit" (Ja'. spim . . . ali .si.- ■ bdijoSe ne Bpi.)
Srce njegovo pa je bilo tudi tako lahko, kakor bije metulj s svojimi  krilci, katera je
kandidate. Pa žalibog, vsak bi rad roke križem držal in lepo doma sedel pri „gšeftu", zraven pa srčno želel, da bi v IV. razredu Slovenci zmagali. Drugi so zopet taki, ki se boje svojo barvo pokazati, ter se ne brigajo nič za svoj narod. Takih Slovanov in Slovencev imamo v Trstu največ.
Politično društvo „Edinost" ima v okolici velik delokrog in ako bi se sposobni možje za kandidate našli, stopilo bi i ono v akcijo, ter delalo vspešno.
Naj objavim še jedno epizodo „slovenske zastave". Našega slovenskega polka „Janezi", ki zdaj v Trstu bivajo, napravili so si lepo slovensko zastavo, da jo soboj, na odpust gredoč poneso, kot lani; naredil si je vsak ba-talijon svojo, ter j« s primernim napisom okin-čal. liže so se fantje veselili v belo Ljubljano se slovensko domačo zastavo prikoračiti in jo potem v čitalnici za spomin pustiti, pa, čujte, poveljnik zve to, ter ostro prepove, da se ne sme z nikakoršno zastavo javno hoditi. Stvar je prišla tudi do ušes tukajšnje komande, m tudi od tukaj glasila se je taka prepoved. Naši ..kranjski Janezi" obesit so torej zastavo skozi okno v kosami; to je pa bilo kakor čuk izpostavljen na ptičjem lovu; vse se je opozorilo na to trobojnico; policija jo je najprej zapazila in stvar je toliko hrupa delala, da je baje celo od vojnega ministerstva nek telegram došel iz Dunaja, zabranit slovensko zastavo. Kedo bi si mislil, da je slovenska zastava tak strah?
Iz H■*«•*oti€1» v Istri 27. avgusta jlzv. dop] Naš podžupan je prejel neki njemu nerazumljivi nemški dekret iz Podgrada (€a-stelnuovo), da ga objavi. Dekret sam na sebi je jako važnega zapopadka, ker se mu ž njim naznanja, da pride ta in ta dan ta in ta gospod v Brezovico v zadevah ustanovljenja novih zemljiščnih (gruntnih) knjig. A ker podžupan Brezoviški, akoravno slovenski dobro piše, ne razume niti besedice nomške — torej se mu je ponesrečilo ta dekret, v velik posmeh nemško razumečih mimogredočih, — narobe pribiti na steno, kakor bi se človeka za noge obesilo. — Pa bi kdo dejal, da je na tak način razžaljenemu paragrafu 19 zadostenje? Včasih sarkazem več basne, nego resna beseda.
Pretočeni teden je komisija prehodila naše meje proti Goriškej strani v zadevah uravnavanja gruntnih davkov;  bili ste zdru
ženi okrajni komisiji Sežanska in Volovska in zastopani tudi deželni komisiji, Goriška in Istrska, vsaka po jednem členu. Imeli smo priliko, opazovati, da zastopniki posestva v Sežanski komisiji nijso kos svojemu poslu in se zato puste voditi, in sicer gotovo ne v korist kmeta in posestnika. Nij nam še dopuščeno obširno kritizirati dejanja te komisije, le toliko smemo izreči, da gg. udje Sežanske komisije, kateri zastopajo interese davkoplačevalcev, utegnejo (upamo zgolj iz nevednosti) svoj in naš okraj s davkom preobložiti. Zato bi bilo želeti, da bi se oni gospodje bolj zmožnim, torej bolj neodvisnim, umeknili.
Ik Orimižft 28. avg. [Izv. dop.] Prilagam Vam gospodarstveni izkaz orniuž-kega hranilnega in posojilnega društva za čas od 2. januarja 1876 do 80. junija 1870, da vidite kako lepo napreduje to toliko za našo okolico važno društvo: Prejemki so: 1. Do 30. junija je 170 udov s 203 opravilnimi deleži po f>0 gld. skupaj 10150 gld. društvu pristopilo in se je 53G2 gld. 75 kr. u>.e vplačalo, ostanek od 4787 gld. 25 kr. pa se bode v več mesečnih obrokih vplačal. 2. Na pristopnini za rezervefond 173 gld. 3. Na obrestih za dana posojila 500 gld. 42 kr. 4. Na proviziji in doneskih za stroške 204 gld. 07 kr. 5. Za prodane društvene knjižice 25 gld. 95 kr.
0. Na nazaj vplačanih posojilih iz menjic 2720 gld. 7. Na nazaj vplačanih posojilih iz zadolžnie 1<>3 gld. 8. Na vlogah proti G % obrestmi 10.334 gld. 64 kr. Skupaj 19.530 gld. 43 kr.
Izdavki so:
1. Za dana posojila proti menjieam 10.171 gld.
2. Za dana posojila proti zadolžnicam 2202 gld.
3. Za nazaj izplačane vloge 708 gld. 85 kr.
4. Za Izplačane in poverjeno obresti 12 gld. 27 kr. 5. Za društvene knjižice 87 gld. 74 kr.
5. Za osnovalne stroške 77 gld. 78 kr. 0. Za tiskovine in tekoče stroške 38 gld. 54 kr. 8. Gotovine je 272 gld. 25 kr.
V Ormužu 30. junija 1876. Pregledano in potrjeno 13. avgusta 1S7G. Blaž Klemenčič 1. r., Kari Veunigerholz 1. r., pregledovalca. Dr. Ivan Geršak 1. r. predsednik. Dr. Anton Magdič 1. r, predsednikov namestnik. Eduard Kari 1. r. blagajnik. Ivan Vertnik 1. r. knjigovodja.
Domače stvari.
— (Srbskemu ministru R i s t i r u i generalu Oernjajevu) se je predvčeran-jem iz Ljubljane uže več čestitalnih telegramov odposlalo; mej druzimi tudi sledeča dva: „Ministru It ističu v Belgradu. Srca svijuh Slovenaca neopisivom radošću pozdravljajo srb-sku pobjedu. Srbska krv prolita u svetom boji teče za slobodu svijuh Slavjana. Uztra-jajte!" — Drug telegram seje glasil: „Generalu Černjajev u v Aleksincu: Od zapadne granice Slavjanstva kličemo i Slovenci „ura" in „slava" Tebi velicemu siau Slavjanstva ! Živio Ti i tvoji pobjedonosni srbski i ruski junaci, Pomozi Vam dalje Bog i sreča junaška." Podpisani so bili na teh dveh telegramih poslanci: Dr. Vošnjak, dr. Zarnik, in V. Pfeifer, ter urednik ,.Slovenskega Naroda."
— (I me ii o v an j v.) Gosp. Fr. Matejčič Slovenec, je imenovan za pravega učitelja na c. kr. gimnaziji v Paznu. — G. dr. R. Perk-manii je z ljubljanske realke prestavljen v Hernals na Dunaji.
— (Savinjsko učitelj sko društvo) bode zborovalo dne 6. septembra zvečer v Gornjem gradu. Začetek ob 7. uri. Po zboru je skupna zabava, pri katerej se bode predavalo: 1. Kako si naj narod pomaga se svojo mladino, da si pripravi boljšo bodočnost? 2. Ljudska šola in omika.   3. Glediščna igra:
Kateri bo?" — Slavno občinstvo se uljudno vabi, da se to zabave mnogobrojno udeleži.
Odbor.
— (Postonjska čitalnica) napravi v nedeljo 3. septembra veselico s tombolo za pogorelce Logaške v prostorih gospoda Ignacija Doxata; sodelovala bo tudi vojaška godba od pcšpolka nadvojvode Leopold. K obil-nej udeležbi vabi uljudno vse, ki imajo za nesrečo ubozih pogorelcev usmiljeno srce, —
čitalnični odbor.
— (Iz C e rk n i ce) 26. avg. se nam piše : Včeraj je vsled hudega naliva Cerkniški potok toliko naraste!, da je izstopivši iz svoje navadne struge preplavil vse bližnje ležeče njive in senožeti in vsled tega naredil na obdelanih njivah velikansko škodo. Toliko vode v potoku uže ne pomnijo stari ljudje. Jezero naše, katero bi bilo sicer v desetih dneh popolnem odteklo, narastlo je vsled te povod-nji v 25 urah tako zelo, da nij upanja, da
primočil na cvetko in katere poletno sobice oblija.
XXVI.
O petih zjutraj se je Sanin izbudil, ob šestih je bil uže oblečen, ob polusedtnih se je sprehajal uže v javnem vrtu blizo majhne se-nice, katero je bila Krna v svojem lističu omenila. Jutro je bilo tiho, toplo; rose stegnena roka nij nič občutila in glede na rokav suknje je bilo moč zapaziti kapljice drobne in svitle ko bisere, ali tudi te so kmalu ponehale. Ve tra nij bilo skoro nikjer na svetu; glas nij letel samo na jedno stran, ampak razlival se krogom, daleč proč se je nabiral zgoščeni par, v zraku jo plavalo cvetje lepih akacij.
Po ulicah se še nijso odpirale prodajal* nice, ali ipak so se pokazovali uže pešehodci; zdaj pa zdaj je drdrala kaka kočija . . . na vrtu še nij bilo sprehajalcev. Vrtnar je počasi z lopato strgal hotiče in krhla starka je stopala v črnem suknenem plašči počasi po drevoredu. Ne za trcnotek nij mogel Emil to ubogo bitje držati za Etno — ali ipak je srce
v njem zajcknilo in on je pozorno sledil z očmi za oddaljajočo se črno obleko.
Sedem ! bije ura v zvoniku.
Sanin obstoji. Ali še ne pride Krna? Trepetanje mraza je hipno spreletelo ga po vsih udih. Ta trepet se mu je ponovil še jedenkrat drugi trenotek — ali iz druzega vzroka. Sanin je zaslišal za soboj lahke korake, lahek šum ženske obleke ... On se obrne: ona !
Etna je šla za njim po potiču. Imela je na sebi sivo mantiljo iti majhen črn klobuk. Ona pogleda Sanina, obrne glavo na stran in ko mu pride navstric, gre  hitro mimo njega.
„ Etna, spregovori" on komaj sliši ji vo.
Ona mu zlahka migne — in gre naprej. Sanin stopa za njo.
Dihal je pretrgano. Noge ga nijso rade ubogale.
Etna je šla mimo seniee, obrnila se na pravo, mimo malega ploskega bascua, v katerem so se urno pleskali vrabci — zaide za grmič visokih siren in se vsede na klop. Kraj je bil ugoden in zakrit Sanin se je vsedel poleg nje.
Treide minuta — in ne on, ne ona — nij sta besede spregovorila; ona celo nij pogledala nanj in Sanin jej nij pogledal v lice, ampak zrl na njene sklenjene roke, v katerih je držala majhen solučuik. Kaj bi morala govoriti ? Kaj je bilo povedati tacega, kar bi bilo po svojem zadržaji primerno njihovej tukaj šn jej navzočnoti, skupaj na samem, tako zgodaj, tako blizu drug druzega.
„ Ali nijste jezni na-me?u spregovori končno Sanin.
Težko bi bilo Saninu, spregovoriti Še katere bolj neumne besede, kakor so bile te . . . Ali vendar je bil jedenkrat konec storjen molčanji.
„Jaz?" odgovori ona. „Zakaj? O ne". ,,Da mi verujete?" nadaljuje on. „Temu kar ste napisali"? „Da".
Etna  nagne  glavo v naprej in ne odgovori nič. Solnčnik se jej i/.polzne iz rok. Ona ga ujame še prej, ko je padel na zemljo. iDaljo prih.)
bi se v njem letos kosilo. Uničen je torej tudi ribji lov z mrežami.
— (Iz Bohinjske Bistrice) se piše „S1." Sirarstvo bohinjsko se prav vrlo obnaša in naročila na dobri sir prihajajo tako naglo in iz tako raznih krajev, da skoro z blagom ne bodo mogli dohajati. Društva se utrjujejo posebno, kar ministerstvo radodarno podpira nova skupna početja. Pri vse lepem napredovanji vendar naglica nij pridna ne v izdelovanji blaga samega, ne v ustanovljanji novih društev. Nekateri bi delali koj po vrhu, in manj dobro blago spečavali radi po višji ceni, ali s tem škodujejo sebi in družuikom, mladej napravi vsej. Po lastnej škodi utegnejo izpoznati, da le poštena roba velja. Želeti je, da se dotična društva polagoma snujejo n. pr. na Beli Bohinjski, v Gorjah itd. ter ljudje po poskušnji pridobivajo stanovitno v ta namen. Za to naj skrbi modro vodstvo. — Kakor v sirarstvu, se je napredek pokazal v Bohinju tudi v dru-zih razdelkih kmetijskih, kjer si bolje pomagajo z združenimi močmi. Omislili so si po kmetijski družbi na pr. dobro novo mlatilnico in vsi veseli hitrega vspeha prevaževali jo od poda do poda. Uni teden pride mati župana z roko preblizo do nje, mlatiluica jo zgrabi, in prste in roko skoro vso zmalinči in potare. Zgubila je dva srednja prsta popolnem, m le po umetuej domači (l?) pomoči je upati zdaj, da sicer ozdravi in se ohrani. Služi naj to zlasti pri novih napravah vsem v ostro svarilo! —
— (Milodari za pribegle in ranjene Herceg ovi nce in Boš n jake in za srbske ranjenike.) [XXXII. izkaz.] Prigodoj nove maše g. Andr. Podhostnika pri sv. Barbari v Halozah darovali so pri obedu za ranjene južne brate Srbe sledeči gg.: Podhostnik Andr., novomašnik 5 gld., Kaić B., župuik 3 gld., Moses Slavojjub, trgovec 2 gld., tiregorec Ant., zdravnik 2 gld., Blaž Vatro-slav, trgovec 1 gld., Zrnec Vekoslav, trgovec 1 gld., Seifried Jož., učitelj 1 gld., Iglic Pr., trgovec 1 gld., Glaser K., profesor 1 gld., Lautner Jož. 1 gld., Fetičkovič Jož., posestnik 1 gld., Belšak Andr., posestnik 1 gld., Fijačko Fr., predstojnik 1 gld., Golob Jože, posestnik 1 gld., Stumbergar Fr., predstojnik I gld., Bezjak Filip, posestnik 1 gld., Korenjak Martin, posestnik 1 gld., Krambergar Jurij, malinar 1 gld., Podhostnik Vido, posestnik 1 gld., Kiršner Slavoljub, trgovec 1 gld.. Podhostnik Ivan, mostninar 1 gld., gospa Ka-kuš Ana 1 gld., Badar 1 gld., gospd. Kostan-jevec Micika, svatevca 1 gld. gg. bogoslovci 88 kr., gospa Blaž Amalija 80 kr., gspodna. Keicher Ida GO kr., g. Arnejčič Jož., posestnik 80 kr., Pichler Jož., tilosov 50 kr„ Žiher Jurij, predstojnik 50 kr., Stumbergar Jož., posestnik 50 kr., Geršak Jož., dijak 50 kr., Vidovič Aut., posestnik 50 kkr., Gavez Ant posestnik 40 kr., Šegula Fr., dijak 10 kr. Korošec Fr. 20 kr., gospod. Valheger 20 kr., Klajderič Ana 20 kr., Klajderič Jera 20 kr., g. Kranjec Martin, posestnik 'M kr., Podhostnik Jož., posestnik 10 kr., Premožić Jož., posestnik 40 kr., Toplak Ivan, dijak 10 kr., Mendaš Filip, posestnik 9 kr., gosp. Stumbergar Katra 20 kr., g. Uakuš Ivan, posestnik 30 kr., Kranjec Uožidar, posestnik 30 kr., Vračič Andr., kovač 20 kr., gospa Vidovič Marija 20 kr., g. llabjančič Fr., posestnik 20 kr., Babosek Fr., dijak 4 kr., Rakufi Fr., posestnik 20 kr., Vidovič Ivan, posetnik 20 kr., Strelec Vido, posestnik 20 kr., Trank, dijak
10 kr., Korenjak Jož., posestnik 20 kr., Prašnički Fl., posestnik 20 kr., g. Podhostnik Jož., mesar 40 kr., Vidovič Filip, posestnik 10 kr., Kolednik Vido, posestnik 10 kr., Vidovič Vido, posestnik 11 kr., Kokolj Andr., 20 kr., Petrovič Jož., posestnik 20 kr., gospa Stumbergar Marija 20 kr., g. Korošec Jož., crkovnik 10 kr., Petrovič Ivan, posestnik 20 kr„ Kranjec Štefan, posestnik 20 kr., Arnoš Ant., dijak 14 kr., Frleš Ant., posestnik 20 kr., Brlek Matija posestnik 30 kr., Kolarič Ivan dijak 20 kr., VoglerBlaž 10 kr.,
10 kr.,.....4 kr. Skupaj 45 gld.  10 kr.
Gosp. K. M. v L. 1 gld. — Veselo društvo pri g. L. Verbiču v Borovnici 5 gld. — Gospa dr. Z—ova. Povoje in šarpije. Gspdna. Micika Sesek iz spod. Gameljev povoje in šarpije. — Gospod. T. povoje in šarpije.
Prejšnji izkazi 4304 gl. 84 kr. 1000 frankov v zla'u in 4 srebrno dvajsetice, skupaj tedaj 4355 gl. 94 kr. 1000 frankov v zlatu in 4 srebrne dvajsetice.
Odbor se prisrčno zahvaljuje za poslane in prosi še milodarov, ter se obrača še s posebno prošnjo do vas milosrčnih Slovenk, da pripravljate in nabirate šarpije (cufanja), raznovrstnih platnenih cunj, robcev, sploh platnenega blaga itd. Nabrane stvari naj se pošiljajo ali naravnost v Belgrad „društvu ru-dečega križa1' („crvenoga krsta") ali našemu odboru za podporo pribeglih in ranjenih Jugoslovanov, ki bode stvari poslal na pravo mesto. J. N. Horak, Vaso Petričić,
predsednik. denarničar.
Kazne vesti.
* (Dobra letina v Egiptu.) Ravno sedaj je velikanska povodenj po vsem Egiptu. G. t. m. so prihrule vode iz Abisiuije in odprli so zatvore pri kanalih, da so se razlile po deželi in napravile redne in lepe zalive. Obetajo zatorej prav krasno in dobro letino.
* (Bela zastava na dunajskej, velike j bolnišnici.) 22. avgusta je vela iz dunajske velike bolnišnice, ležeče na Alzerci, bela zastava, kar je pričalo, da nij isti dan v njej nikedo zamrl. V istini karakteristično, ako se pomisli, da je boluišna leta naj prostornejša v celem cesarstvu!
JPOfel&lIlO.
Gospod urednik: prosim, oprostite mojo nadlego, prisiljen sem vas nekaj prositi. V mesecu maju 1H74 služboval sem kot učitelj v radovljiškem šolskem okraji, in glejte, akoravno je preteklo od takrat uže t leti iu 3 mesece, jaz za mesec maj 1874 šo Bodaj nij sem svoje place dobil. Kavno v iHtem okraji mi je bi.u oU moje poluletne plače, pri davkariji 1.0 gld. odštetih, kot vrnitev v normalni šolski  to. O, akoravno sem .ja/, le 20 gld. 77 kr. iz
omenjenega zaklada prejel, kar vrniti je moja do žnost.
Tako tedaj svoj krvavo zasluženi znesek od *2 gld. 66 kr. uže I leti in 3 mesece zastonj pričakujem, akoravno sem poslal radi tega ueloma okraj, šolskemu svotu v Kadovjico, doloma deželnemu so skelim svetu uže šest prošenj.
Pred mesecem uže sem napravil jedi.o v tej zadevi naravnost na ministerstvo, pa še sedaj nij nič. Blagovolit« mi naznaniti, kako bi vendar prišel po najkrajšem potu do svojca zaslu ka ? in ako mine morete, ali ntčete sv. tovati, blagovolite ta moj listek v vašem cenjenem listu ponatisniti, morda se bode našel kak dobroiljiv človek, da mi da v tej zadevi duhu svet.
Sč spoštovanjem
#i ttn Irrehetiec, učitelj.
V Budanji 27. avgusta 1876.
rtajca.
28. avgusta: acvropn    pl. Sternič iz Zadra. — Luknits iz Dunaja. — Bamberg iz Gradca. <— Grohman, Herter iz Dunaja.
f n Mlonu: Escber iz Trsta. — pl. Sarozv iz iz Teste. — Franko iz Trbiža. — Pigorini, Binder iz Trsta. — Bregar iz Višnje gore. — Purlani iz Keke. -— Kosler, Kunz iz Trsta.
Pri ninllAl: Deutsch iz Zagreba. — Polak iz Dunaja. — Ilirschler iz Gline. — Klug iz Dunaja — Lendovšek iz Ptuja. — Schott iz Dunaja, —i Kukovec od sv. Andreja. — VeriU iz p ulja. — Oberbauer iz Dunaja. — Valenčič iz Ilir. Bistrice. — Eder iz Dunaja. — Dobszey iz Hrvatskega. — Bavnikar iz Trsta.
Dunajska borza 29. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankoveih      66 g'd. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru    .   .   70 15 1860 drž. posojilo      ...     111   *   20 [ Akcije narodne banke   .   .     85a   , — Kreditne akcije   ....     141   .20 *
London ...... 120   .   70 \
Napol. ...... 9    , 63
C. k. cekini 5   , 81
Srebro .   .   . 101   „ 75
l.otcrtjne srećke.
V Trstu 26. avgusta: 45. 84. 77. 7G. U
umetne zobe in žila
duftdruckgebisse),
ustavlja brc/, bolečin, ter opravlja plombucije in vse druge operacije s zobmi
zdravnik za zobe Paichel,
stanujoč pri ITradeckega mostu v Malitovej hiši (prvo nadstropje.) (252—5)
Franc-ove esence za I življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspešnim učinkom in sicor tako, da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—22)
Jedino pravo dobiva se pri
Cirabriel Plccoli, t
lekarjUf na dunajnkej centi v LJubljani.
5"5 Sto 5 g 2. v S>' _ - t>
7T      S 93'
ti QJ
g, — * Mg <:
~ 2.TO
M W
B 5.
S.s
£r - "
tor*
EV"
; ' n
« c — «< < ■   * -S c o, <
» - □ SSfiT J? 5. £-
~   "■   1. . 3
si a < c
i —» *
m
S *1
3?
UP ^  w J
n •   s.'o —
o S, d 1  I Si|
5 •» & ™ ir S.* 1
Zaloga hišnega orodja
Fr. Doberleta in H. Harischa
v Ljubljani,
v frmtaskamkej ulici št. S in tu t dunajskej resfi šf. 79.
x    Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, kukor tudi najbogatejše okinčanega.
9m
domačih in inozemskih i»uo\i zu mobilij«s zujci-liijnl, rolleaiis xu okuu, prtov za m!•#.«', kolirov za ]>oHteljo, kakor tudi
preprog.
Prevzemata tudi  tupctdruuje sob in  oklučaiije celili MtauovMiij, liotolov, l.o|M-lj. kanvcllj itd. itd.
Ceniki iu narisi pošiljajo so na zaiitevanje zuNtoiij, ravno tako oddaje se hišno orodju ali sploh posiljatov  za  iilucilo lin
obroke. _ 10)
■■i Cene so kar najmogoče nizke. BH
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
LsdaLtilj in ureduik Jusip Juruc.
i^abtuiua iu utik „jnoiouuc usKarue .