MIHA AVANZO,  MARNJE
Tretja pesniška zbirka Mihe Avanza nosi blag naslov Marnje. Izdala jo je mariborska Založba Obzorja (1978) z duhovito, tekstom skladno opremo Borka Tepine. Pesmice, kakršne beremo v Marnjah, po temi in stilu lepo nadaljujejo prejšnji zbirki, Pravica ska-zica (1973) in Pesniški list št. 26 (1975), saj  Avanzu  sploh  ne  gre  za  kakšno
Srečo Zc, Slana usta
težko genezo diahronih struktur, temveč za lahkotno, ljubko, radoživo, hudomušno, smešno in čisto malo žalostno zapisovanje; kakor bi se nežno pogovarjali ob kavi ali se melanholično zamišljali v bežne, pretekle in sedanje stvari. Taki so tudi naslovi pesmi, kot brezbrižne marnje, skoraj fraze, za katerimi pa je v zbrani pozornosti mogoče čutiti gojeno naivnost ali osveščeno prijaznost. Že kar na začetku srečamo takole marnjo, ki se ji reče Roko na srce: Svoboda, / to je dovolj zraka / za dihanje. / Srečno jutro / z brezskrbnim dnem. ' Ščebetave deklice. / Ljudje z gubami okrog oči / samo od smeha (str. 11).
Sicer pa so te pesmi pretežno ljubezenske. In takoj je treba dodati: to so gotovo z vsem, kar je v ljubezni hudega, najmanj obremenjene, in z vsem, kar je v ljubezni lepega, najbolj prisrčne pesmi v vsej slovenski erotični poeziji. Naslov imajo kar po dekliških imenih in ena izmed njih, tista o Nuši, pravi: Samo toliko: / z Nušo sva bila zaprta v omari, / pred dolgimi leti, / zdaj pa si samo pokimava / in njeni otroci / hodijo že v šolo (str. 57, Nuša). V Marnjah je polno prisotnih in odsotnih deklic, ki zasople in razoglave na pomlad tekajo okrog in se za hip obrnejo v šibki mreži moških sanj.
V tako prijaznih razmerah je jasno, da se mora avtorjev poetološki pomislek nenehno srečevati z vprašanjem o vertikalni učinkovitosti take poezije. Kajti že v prvi pesmi Tako je to izpostavi dilemo, ki govori o razmerju med usodnim svetom zgodovine in minljivim čarom intimne zasebnosti. V zadnji pesmi pa se dilema takole razreši: Mnogo zanimivejše / od napisanih / so / nenapisane pesmi (str. 63, Zanimivo, zanimivo). Zanimivost je treba seveda razumeti kot blagi fi-lantropični užitek marnje na račun odvratne zgodovine. — Tudi zaradi vseh teh nenapisanih pesmi berite Marnje!
Srečo Zajc, Slana usta