Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškcga duhovnika v boseuski vojski 1. 1878.) Osek, nemški Eseg, šteje do 2600 bia" in 20,000 prebivalcev. Rokodelstvo ni toliko znamenito ali trgovina s žitom in kožami je velike važnosti. Mnogo bi pridobilo mesto, ako bi botela vlada železnico omisliti iz Oseka v Brod. Morebiti bi šlo, ako bi se Magjari ne protivili s vsemi štirimi. (Naposled so se Magjari udali, vcndar tako da 80 nani ugodno železuico iz Siseka v Banjoluko zabrauili, do Broda pa sebi na korist železnico potegnili ne iz Oseka, ampak 6 ur niže od Dalje, kder je blizu 6ez Donavo most Alfolske železnice, ki prihaja globoko iz Magjarije — iz Szegedina. Zabranjena železnica iz Siseka v Banjoluko škoduje brvatskej, kranjakej in štajerskej kupčiji in je kriva, da vojaki v Bosni veliko ve6 stanejo in še pogosto pomanjkanje trpijo, ker se jim iz Dalmacije in Srbije ne more vse potrebno hitro in to6no dopošiljati. Ur.) Okolico meatno krasijo košati drevoredi in pa trije veliki vrtovi: Peja6evi6ev, cesarski in mestni. Pivi, podoben Scbwarzenbergovemu v Be6u, je bogat na krasnib izto6nib cvetlicah iu drevescih, kakor palmab, oleandrih, kaktusih, figovih in pomeran6nih dievesih itd. — Cerke7 je katoliakib 5; edna nezedinjenih Grko7, in žido^ski tempel. Ta je, kristijanom na sramoto — najlepši in najveli6astniai. Jednakega še v Beču ni najti. Stane pa veliko tiaoč in tiso6 gold., kterih je še neki skoro polovica na dolgu. Ali Izraeliti bodo že skrbeli, da poravnajo dolg; 7saj imajo po 7e6em vso trstvo v svojib rokab; kakor tudi najbogatejae atacune, najkrasnejše kavane in najlepaa stanovauja. To je prava kuga za Slavonijo, da ee po njenib mestih izvoljeno ljudstvo tako naseljuje in udoma6uje. Ž njim dohaja najve6 tujega, zato škodljivega življa v deželo. Čudno je vaakako, da ravno v Avstriji židovi cvetč, kakor 6ešnje 7 maju. Neke novine so pisale 1. 1875., da pride na 15 prebivalcev 7 Be6u 1 žid. Izmed 360 advokatov je 300 in izmed 400 zdravnikov tudi okoli 300 izraelskih. Dve najvažnejši re6i ja7nega življenja: 6asnikar8tvo in denar, sta 7 njihovi pesti. Ali kako po6enjajo ti moževi, da postajajo nagloma taki bogatini? Nedavno je še bil marsikteri sub, da mu je bilo lebko skozi rebra novine brati, ali sedaj že dobaja jegovo premoženje do 100 tisoč goldinarjev. ,,So li delali in se potili? So vstajali za rano zjutra in pozno 7 no6 pri 87etilnici posedavali? Prenašali li so glad, vro6ino, zimo z vozniki, ali so 7ezali metlje in drva po bostah cepali in zbirali? Zasukali so kedaj kako kladivo, cepec, iglo, sekiro ali šilo? So li držali za plug, za brano, ao kopali v vinogradib, 80 sadili krompir, kosili travnike, so li žagali, pilili, politirali, tesali, zbijali ? Ali so služili domovini le a tem, da so bili na železnici 8tražaji? Ne, tega ne, tega vsega ne, vsega milijonkrat ne. In vendar so bogatejši, mnogo bogatejši od kristijanov. Eako je prišlo, da konj ni dobil ovsa, kterega si je prislužii, med tein ko je vtragljiva mrha, ki ni uda stegnila, žakelj s vsem ovsem na-se potegnila! Tako je prišlo po zvija6ab in vragolijab židov in po zaslepljenosti kristijanov. Poslednji naj bi si zapomnili, da nikoli ne za6nejo 6 prvimi barantije; da od njib nikdar ne izposodijo denarjev, da jim ni6esar ne zaupajo. Ni fcreba sicer žida sovražiti, tudi on je tvoj bližnji. Eedar ga najdeš v revab iu stiskab — pa ne bode se tako lebko prigodilo — bodi mu usmiljen Saciaritan. Druga6e pa ga puati pri miru. On naj hodi evojo pot in ti svojo." Tako ae svarijo v neki knjižici kristijani pred židovi na Nemškem, kar velja tudi za naše kraje posebno za Slavonijo. Za izobraženje mladine Osečanske skrbž: ,,glavna gradska učiona" , gimnazija in realka. Podu6ilni jezik je brvatski, kterega semorajo tudi židovski otroci učiti, kar jim neki zelo preseda, posebno onim na realki, kterih je nadpolovi6na večina. Na dalje najdeš v Oaeku dve tiskarni. V ,,Sandorovi" se tiskata dva brvatska lista: Branislav, ki izbaja sredo, petek in nedeljo pod uredništvom g. Maitina Polič-a, iu ^Glasnik biaknpije Djakova6ko-Sriemske", kterega je laatnik ordinarijat v Djakovu, urednik pa g. dr. Josip Euhner. Eakor 6ujem, zalaga ta list največ urednik sam in pa vladika veleznani Josip Juraj Strosmajer, ki je rojen 0se6an, sia priprostih starišev. Edini uiu brat Matija že počiva od 1. 1841. na pokopalis6u v Gornjem niestu, kder mu je postavil biskup lep spomenik ,,izbratake ljubavi." (Dalje prihod.) Suiešuičar 51. Jezična žena, mati še bolj jezi6ne b6eri, je nekokrat hudo nevoljna bila, ter svojemu moževi jezno djala : ljubi Bog, kako budoben jezik ima najina b6er, hotla bi sedaj vedeti, od katerega izmed naju da ga je dobila, od mene ali od tebe? Mož jej mirno zavrne: od tebe goto7o ne, kajti ti ga še zdaj itnaš! A. F.