OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZAPOSPEŠEVANJE OPRTI
»OBRTNI VESTNIK«. SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GI.AS1I.O OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—, POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA STEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10 IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO '//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
XXI. LETNIK.
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVI N E
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA STEV. 4.
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 35-23	//
V LJUBLJANI 15. FEBRUARJA 1938
LiV 4
Pošteno delo je vredno poštenega plačila
V	obrambo pravične cene obtrniških izdelkov smo v uvodniku naše zadnje Številke nanizali nekaj osnovnih motivov, ki prikrajšujejo našega rokodelskega mojstra pri poštenem zaslužku. Današnja naša beseda je namenjena predvsem kupujoči javnosti, ki ima opravka z našim obrtnikom.
Kljub vedno bolj pospešeni industri-jalizaciji izdelave vsakdanjih človekovih potrebščin, odpade pretežni del izdelave uporabnih predmetov na rokodelskega mojstra, kot samostojnega obrtnika. Zal, le prebridka resnica je, da industrializacija rokodelskega m obrtniškega dela še vedno vpliva na položaj cen rokodelskega dela. In vendar popolnoma neupravičeno! Kot smo že neštetokrat ugotovili, povdarjamo danes zopet, da je med rokodelskim in industrijskim izdelkom velika načelna ra2lika v kvaliteti dela, katerega more Ru<liti samo rokodelska delavnica. Le °brtniško delo, odnosno rokodelsko delo. se more s polno pravico sklicevati na svoj rokodelski izvor ter individualni značaj. Tudi rokodelčeva konkurenca se zaveda velikega pomena, ki ga ima izrazit rokodelski izdelek kot vrednost za kupca in lastnika ter se zato poslužuje v lastne reklamne svrhe prevare, da je njihovo delo tudi — obrtniško.
Predno dalje analiziramo upravičenost cene obrtniškega dela moramo pomniti, da se tak izdelek pri obrtniku izgotavlja izključno po naročilu in da zato izvršitev traja delj časa, kot pa če bi se istega izdelovalo serijsko. Razumljivo je torej, da takih naročil ne more prevzemati niti obrtnik, še manj industrija in sicer radi individualnosti ter premalega povpraševanja po njih.
In to je baS glavni razlog, da se rokodelski izdelki ne morejo izgotavljati po konkurenčnih cenah industrijskih izdelkov. Nedvomno je in to smo že dokazali, da so v vsakem konkretnem primeru rokodelski izdelki solidnejši in trpežnejši. Ze to nam dovolj drastično pove, da morajo biti temu primerno cene rokodelskih izdelkov povsem drugačne.
Zal pa naša kupujoča javnost ravno v zadnjih letih gospodarske krize tega razumevanja noče pokazati ter misli, da se mora obrtnik zadovoljiti z vsako ceno, ki stranki pri nabavi rokodelskega izdelka slučajno odgovarja. Ravno tako obrtnik ne najde v javnosti najmanjšega razumevanja v pogledu njegove živ-Ijenske eksistence. Vsled neupravičenega padca cen rokodelskih izdelkov, se je naše obrtništvo popolnoma proletarizi-ralo in osirotelo. Večina današnjih samostojnih obrtnikov živi takorekoč iz rok v usta. Svojih obveznosti do javnih* in socijalnih dajatev dejansko ne morejo več zadostiti, Še manj. da bi iz sredstev svojega zaslužka skrbeli za svojo bodočnost, za svojo starost, bolezen in za svojce po smrti.
Žalostna je ta ugotovitev, toda naj služi v opozorilo merodajnim činiteljem, zato se tudi nočemo izogibati resnici.
Vsak stan je že kolikor toliko zaščiten, da lahko najde opore v obstoječih zakonih. Edino za obrtnika zakoni niso postavljeni v njegovo obrambo temveč samo za njegove obveze in dolžnosti. Obžalovanja vredna ie tudi resnica, da se obrtnika pri naročilih dejansko pri-krajšuje na upravičenem zaslužku. Ni
Kdor neredno plačuje naroč-ni no, ne more pričakovati, da bo list redno izhajal. VI želite, da list redno preje* mate, zato vemo, da niste med temi!
Obrtno šolstvo in ureditev našega narodnega gospodarstva
ter normalizacija obrtniške produkcije in blagostanja
Dne 23. t. m. bo v Novem Sadu konferenca vseh gospodarskih zbornic v državi, ki bodo razpravljale o vprašanju reforme gospodarskega strokovnega šolstva. K konferenci je predložila novosadska zbornica po referentu g. dr. Slavku Staniču izdelan obširen referat o potrebah našega strokovnega šolstva. Na konferenci bo zastopana tudi naša zbornica. Svoj referat bo podal v imenu našega strokovnega šolstva Ing. arch. g. Rado Kregar. Nekaj važnejših poglavij iz tega referata priobčujemo v naslednjem:
PREDVOJNO OBRTNO ŠOLSTVO
Naše prve obrtne šole so bile ustanovljene v onih krajih, v katerih okolišu se je najbolj razvijala obrt in kjer je nastajala naša prva industrija. Ustanavljale pa so se pred vsem tam, kjer so bili podani tudi drugače najboljši pogoji za razvoj in napredek tega šolstva, to je v naših gospodarskih in kulturnih centrih.
Prvotne obrtne šole so nudile obrtnemu naraščaju (pomočnikom in mlajšim mojstrom) poleg strokovnega pouka tudi ono osnovno teoretično naobrazbo (osnovne pojme) iz fizike, kemije, računstva, itd. katero niso mogli dobiti v osnovni šoli In tudi ne pozneje v praksi.
Organizacija pouka je bila povsem pri-lagodena potrebam poedinih strok in je od vsega početka kazala znake spacijalizaci-je. Učna snov je vsebovala le toliko splošnega teoretičnega znanja, kolikor ga je rabil pomočnik ali mojster za razumevanje razlage in dokaze empirični dognanj in
j raznih pojavov, ki so rezultat praktičnega izkustva in ki se pokažejo pri pridelavi J in obdelavi gradiva v obrtni in industrij-! ski produkciji.
Obrtne šole so nudile učno snov postopoma in v taki obliki, da je bila dostopna in razumljiva vsem obiskovalcem. Učitelji so upoštevali splošno predizobrazbo in stop njo praktične izvežbanostl. To je tudi omo gočilo hitro in temeljito obvladanje učne snovi, dobre uspehe in praktično vrednost strokovnega pouka. Pouk se je vršil po največ v večernih tečajih, po dokončanem delu in v prostem času. Obrtne šole so nudile naraščaju in obrtnikom izpopolnitev v izvajanju ročnega dela šele pozneje, ko so dobile svoje delavnice.
Da pa so imele obrtne šole resničen uspeh, da so imele praktičen pomen, da so koristile obrtom in industriji, pa je pripisovati učnemu osobju. To so bili po večini ljudje iz prakse. Večina od onih, ki so poučevali strokovne predmete, so bili boljši, starejši mojstri in drugi praktiki. Glavni njihov poklic je bila ena ali druga obrt, katere so se izučili in jo tudi izvrševali. Z izvajanjem svojega poklica so si pridobili temeljito poznavanje stroke in popolno obvladanje ročnega dela. Imeli pa so ti učitelji praktiki tudi zadostno teoretično znanje. Tega so si pridobili s privatno pridnostjo in v raznih strokovnih tečajih, katere so posečali v večjih gospodarskih centrih doma ali tudi v tujini. Pred vsem je bila zasluga takratnega učnega osobja, da je šel razvoj strokovnega šolstva vzporedno z rastočimi potrebami in zahtevami množečih se obrtov in rastoče industrije.
Mednarodna obrtna razstava
m
mwm
\ ■ ■ V?1- 'Si.
od 28. maja do 10. julija
dovolj, da se ga izigrava z nelojalno in umazano konkurenco in s šušmarstvom, še več, od obrtnika se danes zahteva, da mora svojega odjemalca zalagati in mu kreditirati, da mora obrtnik za svoj težko prisluženi denar še čakati če sploh pride do dvomljivega izplačila.
Zato smatramo za nujno in umestno, da ob tej priliki apeliramo na dobro voljo kupujoče javnosti, da. uvidi težak položaj našega obrtnika, da upošteva vrednost in ceno obrtniških izdelkov. Naročila pa naj se tudi v celoti takoj plačujejo, kajti vedeti je treba, da čim manjši bo riziko pri dvomljivih plačilih tembolj se bodo izdelki pocenili in pridobili na kvaliteti.
Resnica pa je, da rokodelski in obrtniški izdelki še nikdar niso bili tako poceni, zlasti v povojni dobi, kakor je tudi res, da obrtnik še nikdar ni preživljal težjih časov in nosil tako velikih skrbi za lastno bodočnost, kot jih prenaša danes!
In ko se te dni zbirajo naši gospodar-j ski predstavniki najvišjih uprav, oblasti j naj posvetijo nekaj dobrih besed k re-! šitvi teh in drugih naših socijalnih tež-! koč, ki tarejo malega človeka — malega : obrtnika. Samo dvoje rok imamo in te izkoristimo za svoje delo, ko nam tudi te odpovedo tedaj za nobenega izmed , nas ne bo več rešitve. Ali ste čuli: nikjer i nobene rešitve!...
Poklicni učitelji pa so poučevali le učno snov, ki je bila podlaga za strokovno izobrazbo (elementarne pojme iz matematike, fizike in kemije).
Pouk na obrtnih šolah pa je vseboval v veliki meri tudi estetsko naobrazbo, razumevanje za umetnost in lepoto. Vrednost obrtnih izdelkov ni bila odvisna le od pravilne tehnične izvedbe in od kakovosti gradiva, temveč tudi od njihovega umetniškega oblikovanja in estetskega lica. Sodelovanje umetnikov jfe bilo v teh časih zelo aktivno tako v šolstvu kot v obrtih samih.
Vedno bolj razvijajoča se industrijska produkcija preje izključno obrtnih izdelkov pa je zadnja desetletja pred vojno močno škodovala obrtom. Ovirala je njihov razvoj in otežkočala njihov obstoj. Ker obrtništvo ni moglo s svojim ročnim delom konkurirati cenejši strojni produkciji, je vedno bolj propadalo in obubožalo. V največji meri so vsled industrializacije obrtnih izdelkov imeli škodo umetni obrti. Umetna obrt je takrat obsegala domalega vse obrte gradbene, oblačilne in številne druge stroke. Ta produkcija v masah, z neizvežbanim delavstvom in s stroji pa je povzročila poslabšanje kvalitete industrijskih izdelkov. Kljub temu, da ti izdelki niso imeli nikake umetniške vrednosti, nobene individualne note in da so bili tudi po kvaliteti slabši, so vendar našli vsled nizke cene Številne kupce. Kupovali so jih predvsem revnejši sloji. Tako je nastopila popolna nivelacija umetno obrtne produkcije.
Pomanjkanje dela pa je moralo vplivati tudi na razvoj in napredek obrtnega šol stva. Obrtniki in njihove organizacije niso imele več sredstev za vzdrževanje, zato je obrtno šolstvo začelo nazadovati. Da poživi obrtništvo in da mu pomaga, je avstrijska vlada med drugim z državnimi sredstvi izpopolnila obrtno šolstvo In prispevala znatne vsote za njegovo vzdrževanje. Preorijentaeijo obrtne produkcije Je mogla izvesti država le s pravočasnim posegom v "strokovno vzgojo obrtnega naraščaja. Reorganizacija Strokovnega pouka je bila tako temeljita, da je v razmeroma kratkem času seznanila obrtni naraščaj z novimi metodami strojne produkcije in z uporabo strojev v obrtnih delavnicah. Poleg teoretičnega znanja se je uvedel v strokovne obrtne šole tudi praktičen delavni-ški pouk. Ves strokovni pouk se je izpopolnil z raznimi učili, s katerimi je država opremila vse strokovne obrtne šole.
TEHNOLOŠKE ZBIRKE
IN OBRTNI MUZEJI
Večja mesta in gospodarski centri bivše Avstro-Ogrske so si za vzgojne namene ustanovili posebne obrtne muzeje in jih napolnili z bogatimi zbirkami gradiva, orodja, strojev itd. Zbirke so sproti dopolnjevali z novimi gradivi in novimi tehniC-nimi pridobitvami. Tem muzejem so pozneje priključili še delavnice, ateljeje in laboratorije. V njih so znastveniki in praktiki preizkušali nove tvarine, nova gradiva in njih lastnosti za gradbene namene. V laboratorijih so preizkušali nove konstruktivne metode in nove konstrukcije z Ozirom na njihovo nosilnost pri raznih obremenitvah itd. Vsa ta dobro in temeljito preizkušena gradiva in metode in vsa ostala znanstvena dognanja so potem izročali obrtom in industriji v praktično uporabo in gospodarsko izrabo.
V	vzgojnem oziru so bile ustanovljene matice za vse strokovne obrtne šole v provinci. Od njih so dobivale učne pripomočke, pobudo in rmemice za nadaljno vzgojno strokovno delo. Znanstveno in tudi umetniško delo je šlo z roko v roki s
Plačajte redno naročnino, da zavarujete svojcem zavarovalnino!
Naši naročnfiki ao zavarovani za dinarjev 5.000. Zahtevajte zavarovalno pnllco!
praktičnim delom v obrtih in industriji.
Od vsega početka so bile že takrat strokovne ustanove v zvezi s šolstvom važen faktor za narodno gospodarstvo. Vzgajale so naraščaj, ki je bil sposoben za obrtniško ročno delo in za industrijsko strojno produkcijo.
V umetniškem oziru so bili ateljeji teh institucij vodilni in merodajni za takratni estetski okus, posebno pri izdelavi umetno obrtnih predmetov, kateri so v tem času pridobili zopet individualno noto in umetniško vrednost.
Da preskrbi in opremi vse strokovne obrtne šole po enotnem sistemu in načrtu
i
Uradne doleebe
KOK ZA POLAGANJE DOPOLNILNEGA .
IZPITA IZ BETONSKIH DEL
Minister trgovine in industrije je na predstavke nekaterih zbornic dal o gornjem vprašanju pojasnilo, po katerem je predVedenio, da morajo imojstri-zidarjli tekom dveh let izvršiti posebno izkušnjo iz betonskih del. Ker poteče omenjepi rok 21. marca tega leta morajo mojstri-zidarji do tega datuma vložiti prijavo, ne glede na to, če se tudi izpit takoj ne izvrši, mora pa se dopolniti najkasneje v šestih na-daljnih mesecih.
V	OBRTNIH PRODAJALNICAH SE NE MOREJO IZUČITI UČENCI ZA TRGOVSKO STROKO
Z ozirom na gornje vprašanje je ministrstvo podalo sledeče mnenje: način rednega pridobivanja posebne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovske obrti je predpisano v § 19. t. 1. o. z. Po § 254 t. 1. pa je tudi razvidno, da morejo izučiti učence iz gotove stroke samo oni, ki odgovarjajo povsem z zahtevami obrtnega zakona. Obrtna prodajalnica je torej samo pomožen lokal obrtne delavnice, za katero lastniki nimajo niti potrebnega dovoljenja.
Ker pa zakon strogo razlikuje učenje od zaposlitve, tedaj je smatrati zaposlitev pomožnega osobja v drugi stroki za dovoljeno, dočim izučitev nasprotuje zakonski odredbi. Iz tega je torej razvidno, da se v nobenem slučaju ne morejo izučiti v obrtni prodajalnici učenci za trgovske stroke.
OMEJITVE ŠTEVILA UČNIH MOČI
TUDI V GOSTINSKI OBRTI
Z ozirom na nejasnost, dali obstoja veljavnost omejitve učnega osobja tako kot za obrt in trgovino tudi v gostinski obrti, je podal minister trgovine pojasnilo, da omenjena odredba želi še bolj zaščititi gostinsko obrt pred povečanjem števila novih obrti, ki že itak presega določeno število.
POJASNILO O PLAČEVANJU VOJNIČE
F.nančno ministrstvo je o gornjem izjavilo sledeče: vojnico morajo plačati vse osebe, ki so stalno ali začasno, oziroma iz kakršnega koli vzroka oproščeni od služenja vojaščine, torej tudi oni, ki so n. pr. kaznovani pred sodiščem z daljšim zaporom; vendar so med izdržavanjem kazni oproščeni. Plačuje se 20% od državn h davkov, če pa se po lastni krivdi ne more služiti, tedaj se plača 50%. Oproščeni od tega davka so invalidi i. sl. in pa oni, ki ne plačajo več nego 120 dinarjev letnih davkov. Vojniča se plačuje od 20. do 50 leta. Na to davščino se ne nalagajo nobene doklade.
NABAVA DELAVSKIH KNJIŽIC
Z ozirom na § 307 o. z. je pristojno ministrstvo podalo sledeče mišljenje: delavsko knjigo morajo imeti pomočniki v trgovskih obratih, zadružnih prodajalnicah in industrijskih obratih, katerim je poverjeno vodstvo blagajne. Dalje trgovski potniki, pomočniško osobje, ki vrši vedno posel z gostinstvom, v obrtnih delavnicah, v delavnicah nabavljalnih zadrug, obrtni pomočniki, ki so dokončali svojo učno dobo in so napravili pomočniški izpit ter dalje vse osebe, ki so po t. 3. § 451. o. z. postali pomočniki brez izpita.
PAVŠALNI PROMETNI DAVEK NA NARAVEN KAMEN ZA TLAKOVANJE
Finančno ministrstvo, oddelek za davke je pojasnilo sledeče: za naraven kamen v obliki kock, ki se potrebuje za tlakovanje cest in poti se plačuje po št. 593. tarife pavšalni davek od skupnega prometa.
USPOSOBLJENOST ZA DESINFEKCIJ-SKA PODJETJA
V	sporazumu z ministrstvom socijalne politike je min. trgovine določilo, da smejo desinfekcijo s strupenimi sredstvi voditi samo doktorji kemije, lekarnarji, ali absolventi ind. kemičnih oddelkov tehniških srednjih šol. V mestih se taka pravica daje predvsem mestni občini, če se pa želi baviti s tem privatna oseba, tedaj se mora pristojna oblast zanimati za pravilno izvrševanje.
I
I
1
I
|
Pečarji In lončar]!!
V	lepem gorenjskem kraju, kjer je pečarstvo že od nekdaj uvedeno, oddam v najem hišo, kjer je tudi peč za žganje pečnic in Keramike. Poleg hiše večji sadni vrt. Naslov se poizve v upravi.
z enotnimi učili je bil ustanovljen na Dunaju poseben institut za zbiranje učnega gradiva in za izdelavo učil. Ta institut je bil prideljen obrtnemu muzeju.
Avstrijska vlada je zgradila v raznih mestih države številne javne zgradbe in naprave. Za nje so bili izdelani točni načrti. Načrte posebno one za profesijonistov ska dela so prepuščali po dovršenem delu obrtnemu muzeju. Institut za učila je te načrte primemo opremil, razmnožil in jih razpošiljal strokovnim obrtnim šolam po celi državi, kateri so služili kot prvovrstne t predloge za strokovni pouk.
(Konec prihodnjič)
lit predlog!
DOLOČILO GLEDE SEZONSKIH PODJETIJ
Ministrstvo socijalne politike je izdalo določbo glede sezonskih podjetij, med katere se štejejo opekarne, apnenice in sploh visoke peči na prostem, predilnice konoplje, pletiljstvo, gradbena podjetja, kopanje peska in predelava rib. V vseh teh sezonskih podjetjih se more dnevno delati le največ 10 mezdnih ur, če pa radi slabega vremena izpade delo na prostem, se zamujene ure lahko nadoknadi, toda samo tako, da se tekom 6 delavnih dni ne dela preko 60 skupnih ur.
INŽENJERJI KOT OBRATOV ALCI IN ČLANSTVO PRI ZBORNICI
Pooblaščeni inženirji, ki izvajajo gradbeno ali elektrotehniško obrt in so člani inženirske zbornice niso obvezani biti tudi člani obrtne ali trgovske zbornice ter tudi tu plačevati doklado, če pa tako obrt izvršuje neka družba, čigar poslovodja je
V nedeljo dne 6. februarja 1938 popoldne je obhajalo Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru 50 letno proslavo svojega obstoja.
Slavnostna proslava je bila prav lepo organizirana in obiskana in jo je otvoril in vodil predsednik Združenja g. Reicher Franjo, ki je uvodoma v prvi vrsti pozdravil vse navzoče članstvo, delegate posameznih strokovnih združenj ter ostale odličnike našega javnega življenja ter zastopnike oblastev in sicer med drugimi zastopnika mestne občine mariborskega podžupana Zebota, obrtnega referenta Dr. Sen koviča, mestnega policijskega predstojnika Dr. Trstenjaka, banovinskega arhivarja prof. Baša, zadružnega obtnega nadzornika Založnika, zborničnega podp-ed-ed-nika, svetnika in predsednika obrtniškega odseka Ogrina Ivana, občinskega svetnika in predsednika Združenja prevoznikov Sluga Ivana, predsednika Okrožnega odbora in predsednika združenja brivcev Novaka Frana, predsednika Združenja čev ljarjev Krajcer Antona, zastopnika Sloven skega obrtnega društva in predsednika Združenja kovinarjev Kumerc Franca, predsednika združenia krojačev v Celju Tone Uršiča, predsednika skupnega obrtnega združenja Tezno pri Mariboru Sa-beder Josipa in še vse ostale delegate in zastopnike. Nadalje je predsednik gospod Reicher prečital številne brzojavne in pismene častitke, ki so jih ob priliki zlatega jubileja poslala razna združenja in osebnosti. Svoje častitke so izrekli med drugimi mestni: župan Dr. Juvan, predsednik Združenja trgovcev Oset Miloš, Zveza obrtnih društev v Ljubljani. Združenje krojačev v Ptuju, Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Mariboru in zbornični svetniki Zadravec Jakob, Bureš Franjo in Sojč Ivan. Nato je predsedn;k gosp. Re:cher podal v jedrnatih besedah izčrpno poročilo o historijatu združenja od obstoja pa do proslavnega dne. Po njegovem Izvajanju je ravnatelj prof. Baš orisal zelo zanimive podatke o zgodovini in razvoju krojaške stroke. Isto tako je izpopolnil poročilo o zgodovini krojaške stroke obrtni; zadružni nadzornik Založnik Ignac.
Nato so številni govorniki častitali združenju k lepemu jubileju in so še spregovorili podžupan Zebot v imenu občine mariborske, zbornični svetnik in predsednik obrtniškega odseka Ogrin Ivan, iz. Ljubljane. Združenja krojačev predsednik Tone TJrš’'č iz Celja, predsednik skupnega obrtnega združenja Šabeder Jorip iz Tez-na pri Mariboru, predsednik okrožnega odbora in združenia brivcev Novak Fra- j n’o. občinski svetnik in predsednik zdru- I ženia prevoznikov Ivan Sluga, predsednik združenia čevliarjev Krajcer Anton, zastopnik Slovenskega obrtnega društva in predsednik Združenja kovinarjev Kumerc Franjo.
Po končanih govorih in častitkah je sle- I dila razdelitev častnih diplom za nad 35 j letno redno članstvo so prejeli diplome Supanec Leopold, Klemš Marija, Wagner Marija ter za nad 30 letno članstvo in za požrtvovalno delovanje in kot bivši podpredsednik v združni upravi je prejel častno diplomo popularni in obče ugledni
inženir, tedaj mora biti tvrdka registrirana pri zbornici kot članica.
UPORABA STEKLENIC PRI IZDELOVANJU SODAVICE
Glede uporabe steklenic pri prodaji sodavice je odrejena od ministrstva odredba, ki določa stroge kazni za vse, ki bi n. pr. lastne izdelke razpečavali v steklenicah z napisom tuje tvrdke. Iz tega razloga je torej tudi razvidno, da morajo vse steklenice nositi naslov izdelovalca. POJASNILO AGRARNE BANKE K ZAKONU O KMETSKI ZAŠČITI
1. V slučaju, da je nori lastrik prevzel dolg nekega kmeta pred 20. aprilom 1932, tedaj je tudi on deležen zaščite, če je sam tudi kmet.
2. Če prevzem dolga izvira med časom od 20. IV. 1932 do 26. IX. 1936, tedaj novi dolžnik, četudi je kmet ni deležen zaščite, .razen v slučaju, da je posestvo nasledil.
Nekmetovalec, ki je pred 20. aprilom 1932 sprejel prenosen dolg na kmetiji, pri kateri je b i kot žirant, se lahko posluži zaščite. Če pa je prevzel dolg po tem terminu, zanj zaščita ne pride v poštev.
K zaščiti se ne vračunajo gozdna zemljišča.
AKCIJA ZA DAVČNO OPROSTITEV OBRTNIŠKIH DELAVNIC
Beograjska obrtna zbornica je naslovila na ministrstvo financ predlog, da se oprostitev od plačila davka od dohodka na industrijske delavnice raztegne pod istimi pogoji tudi na obrtniške delavnice ter da se istočasno oproste od zgradarine tudi stavbe malih obrtnikov, ki plačajo pav-šalnino. S tem predlogom so se zedinile vse zbornice v državi. Radi tega je bil predložen narodni skupščini amandman z dopolnilom čl. 32. zakona o neposrednih davkih.
obrtnik Cverlin Franc, kateri je bil obenem imenovan za častnega člana.
Tudi so se na tej proslavi razdelile denarne podpore siromašnim članom in njihovim družinam.
Po končanem oficijelnem delu te proslave se je vrši nato družabni večer pri kateri prireditvi je sodelovala godba »Drava« in katera prireditev je bila od vseh navzočih pri nabiti polni dvorani v splošnem razpoloženem veselju, zadovoljstvu in v največji harmoniji ob 24. uri zaključena.
Zaradi tega izreka združenje krojačev v Maribora za organizacijo te jubilejne proslave vsem prirediteljem iskreno zahvalo, posebna javna zahvala pa še vsem, ki so s prostovoljnimi prispevki, toraj v materi-jelnem In financijelnem podprli to proslavo in končno vsem onim, ki so izkazali moralno dolžnost z svojo navzočnostjo ali častitkami in z čustvovanjem v spomin ter v vzgled našim prednikom na katere se je spomnilo združenje krojačev v Mariboru ob priliki tega prirejenega zlatega jubileja, zavedajoč se zadružne, stanovske in kolegijalne dolžnosti.
Revizija zakona o obrtih
Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo zbornici v izjavo načrt zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o obrtih. Pri sestavi načrta je ministrstvo samo delno upoštevalo predloge, ki so jih že svoječasno predložile vse zbornice v državi. Glede tega pojasnjuje ministrstvo. da načrt ne vsebuje predlogov za revizijo privatno^pravnih določb ki se nanašajo na pomožno osobje, ker pridejo te določbe v uvodni zakon k novemu trgovinskemu zakonu, katerega sestavlia ministrstvo pravde. Zbornica in naše obrtne organizacije so uvedle pismeno anketo, predno pa bo projekt zakona odposlala ministrstvu s svojo izjavo pa bodo sklicale še ustno anketo.
PRITOŽBE PROTI UREDITVI
DELAVSKEGA ZAVAROVANJA
Na občnem zboru obrtnega društva v Kočevju, dne 27. januarja 1938 je skupščina sestavila resolucijo v kateri se zahteva, da se pri starostnem zavarovanju za delavce, starostna meja zniža od 70. na 55. leto starosti, ker starost 70 let doseže le redko kdaj kak delavec. — Upravo vplačanih prispevkov v to institucijo je prepustiti izključno posameznim banovinam, ne pa eni upravi za celo državo. Sedanji prispev-
KROJNI TEČAJI
20
DAMSKA IN MOŠKA OBLAČILA
se odsedaj naprej pričnejo
vsakega 1. v mesecu
Prijave sprejema in pojasnila daje
Teodor Kunc
lastnik od kr. ban. uprave dovoljene šole LJDBUANA, ALEKSANDROVA C. 5/II Za odgovor priložite znamko
ki so previsoki in obremenjujejo zelo ob-j čutno v današnjih dneh krize tako delav-j ca kakor tudi delodajalca. Starostno zavarovanje je živo telo, v katerega prihajajo neusahljivi viri. Za nabiranje miljon-skih zakladov pa današnji dnevi niso najugodnejši. Upravni stroški se morajo do skrajne mere znižati, da se prispevki uporabljajo samo za oni namen za katerega se vplačujejo. Samo tako se bo doseglo socialni namen te ustanove.
Načelstvo Zveze in vse obrtne organizacije se pozivajo da to stališče zagovarjajo na odločilnem mestu.
Po temeljiti debati je bila ta resolucija sprejeta soglasno. Oglašali so se obrtniki s pritožbami radi plačilnih pol urada za bolniško zavarovanje delavcev v Ljubljani. Društvo bo te želje in pritožbe sporočilo uradu v Ljubljani.
ZANIMIV PREDLOG O SKUPNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU OBRTNIKOV IN NJIHOVEGA POMOČNIŠKEGA OSOBJA.
V	zadnjem času se je dvignilo iz mrtve točke tudi vprašanje zavarovanja samostojnih obrtnikov. Kolikor je to vprašanje važno za vse obrtništvo, vendar vlada med revnejšimi obrtniki bojazen radi novih dajatev. To še posebno z ozirom na to, ker je ureditev sedanjega zavarovanja delavcev v popolnem nasprotstvu z njihovim bodočim položajem. To zavarovanje namreč ne odgovarja niti potrebam stanu samega za katerega je uvedeno. Delavsko zavarovanje predviduje pokojnino za delavca šele ko doseže ta 70 let starosti. Delavec in samostojen obrtnik dosežeta pri delu le redko to starost. Z ozirom na to je torej verjetnost zelo majhna, da bo sploh kdo to pokojnino dosegel, in bo torej le malo ali pa nikogar med takimi, Iti bodo mogli od tega, kar so si s težavo odtrgali od ust uživati na starost. 2e leta 1929. ko se je delalo na novem obrtnem zakonu, je bilo predlagano, da se uvede pokojninsko zavarovanje samostojnih obrt nikov skupno z fondom njihovih name ščencev. Zavarovanje naj bi pričelo že od učne dobe dalje. Na ta način bi. bilo zavarovanje v resnici koristno in ne kakor sedaj ko izgubi zavarovanec, če prestopi v drugačen poklic ali stan vse pravice do zavarovanja. V uredbo bi se vneslo recimo tudi pasus, da naj samostojen mojster čim doseže gotovo starostno mejo in s tem popolno pokojnino prepusti vodstvo obrti mlajšemu mojstru.
DELEGACIJA BEOGRAJSKE OrrTNE ZBORNICE NA OBISKU
V	CEHOSLOVASKI
Na poziv državnega zavoda za pospeševanje obrti v ČSR je odpotovala večja de-putacija beograjskih obrtnikov pod vodstvom g. Zurovca, dir. drž. zavoda za pospeševanje obrti. Delegacija namerava pro učiti čehosl. obrtne zavode v kolikor se bo z njihovimi pridobitvami mogla obogatiti tudi naša obrtnost.
NOVEGA DUHA V MIZARSKO STROKO
Če se hočemo mimogrede ozreti tudi na razvoj naše mizarske stroke, tedaj moramo ugotoviti, da je mizarstvo izgubilo stik z ljudstvom. Danes naročniki ne naročujejo kot nekoč, svoje domače potrebščine naravnost pri mizarju temveč s posredovanjem trgovca s pohištvom. V trgovskih krogih se žal potem pretirava, kar gre seveda na račun večjega zaslužka in nesolidnosti, da se često favorizira nedomač okus in inozemski les. Kar je domače ni več moderno. Ljubljanski velesejem sicer posreduje med obrtniki in naročniki do gotove mere, toda ne prihaja zopet do izraza, kajti na teh razstavah o čemer smo že govorili, vidimo vse samo ne ono ^kar spada v naše domove in kar bi odgovarjalo strukturi našega lesa. Elipsaste nočne omarice, okrogle psihe in slično, temu se pravi »moderno«. Kolikor nas je mojstrov moramo zmajevati z glavo pred podobnimi spakovanjem. Vprašujemo se kako je prišla ta šara med nas. Lahko se naročujejo po lastnem okusu izdelki primerni za individualno porabo, vendar ne mislimo odobravati okus sedanjih izdelkov, ki ni naš in ni domač. Po vseh izložbah se vidi danes razno serijsko pohištvo, brez vsakega okusa. To je tudi naše ljudi zavedlo, da so izgubili smisel za pravi I domač mizarski izdelek. Nočemo propa-! girati staromodnega okusa in oblik. 2e-I limo ustvarjati samo na osnovi naše j domače tehnike in sloga. Prepričani ■ smo, da se nam bo to posrečilo, če bo-
• mo pridobili na svojo stran naše sode-
• lavce, arhitekte, stavbenike itd. Z nji-i hovo pomočjo bodo naši domovi res do-' mači in ne tuji, prisiljeni!
Mizarji naj svoje izdelke odslej izde-lujejo za naše domove po lastnih doma-1 čih osutkih in iz domačega lesa!
Zlati jubilej Združenja krojačev in sorodnih obrtov
v Mariboru
33 držav in §©.000 obrtnikov se bo udeležilo
1. mednarodne obrtne razstave v Berlinu
Ing. arh. Kregar:
Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije
NAPREDUJOČE PRIPRAVE ZA
UDELEŽBO NAŠIH OBRTNIKOV
Prva mednarodna obrtna razstava, ki jo 'organizira v Berlinu v času od 28. maja do 10. julija 1938. mednarodni obrtniški institut, bo dala posebnega svetlega izraza novemu prerojenju obrtništva vsega sveta.
Mednarodni obrtniški institut in nemška obrtniška zveza, ki se je v materijel-hem in moralnem oziru obvezala pri tako veliki obrtniški manifestaciji, sporočata, čta bo število razstavljalcev prekoračilo 50.000, ki bodo razstavljali na preko 160 tisoč m2 površine. Te številke zadostujejo karakterizacijo te razstave, ki bo cele štiri tedne predmet občudovanja celega sve ta, posebno še ker bo v tem času v Berlinu klicanih 20. velikih svetovnih obrtniških kongresov.
Zveza obrtnih društev sodeluje skupno z delovnim odborom, ki ga je sestavila Zbornica in v katerem so zastopniki našega obrtništva ter strokovnjaki. V ožjem odboru so gg. Ogrin, podpredsednik zbornice, zbornična svetnika Rebek in Kavka, dalje dva sinova g. Ogrina ter Božo Račič, Dr. Ložar in Ing. Serajnik kot strokovnjaki.
Priprave za razstavo so na velikem sejmišču v Berlinu (Kurfurstendamm) že v polnem teku. Po načrtu razporeda za razstavo je rezerviran za Jugoslavijo okrogel paviljon na levi strani razstavišča v izmeri 500 m2, poleg razstavnega prostora za Luksemberško in Norveško. V istem traktu bodo razstavljale še Portugalska, Švica, Danska, Litva, Letonija, Danska, Švedska in Holandska.
Težnje ljubljanskih mesarjev
Odkrita beseda o gospodarstvu mestne občine
Glasom razgrnjenega občinskega proračuna za leto iaoo-iao9 je preuvideno ^nizanje občinske trošarine na uvoženo meso in mesne izdelke od 2.— na 1.50 Din m pn masti od 1.50 na 1.— Din pri kg uvoženega blaga.
Pozdravljamo vsako znižanje neznosnih davčnih bremen, vendar moramo pri tem primeru opozoriti, da nameravano zmzanje trošarine ne bo šlo toliko v korist konzumenta in legalne trgovine, kot v korist podeželskih proizvod-nikov, ki ne plačujejo tako visokih trošarin, kiavnine in ostalega, kot ljubljan ski mesarji. Vsi vemo kako visoke dajatve morajo ljubljanski mesarji odplačevati za mestno klavnico in vendar je mestna klavnica prepotrebno mestno podjetje, od katerega nimajo koristi le sedanji meščam, temveč bodo uživali to pridobitev tudi še naši zanamci. Prav je torej, če bi se odplačila za mestno klavnico raztegnila tudi na poznejše čase. In vendar je z določitvijo nove trošarine mestna občina pokazala, da ne namerava zaščititi svojih lastnih občanov-davkoplačevalcev, marveč skuša celo podpirati izvenljubljan-ska konkurenčna podjetja, ki izdelujejo svoje proizvode pod mnogo lažjimi ■pogoji.
Z ozirom na navedeno je ljubljansko združenje mesarjev naslovilo na Mestno poglavarstvo apel, kjer ugotavlja poleg omenjenega še sledeča dejstva:
1. Zgradarina v Ljubljani je najmanj za 300	500°/o višja kot na deželi, saj se odmerja za lastno stanovanje in lokale na podlagi najvišje najemnine, ki bi jo plačal najboljši najemnik. Ker je odmera zgradarine podlaga za vse avtonomne davščine, plačujejo ljubljanski mesarji tudi te davščine v mnogo višji izmeri, kot pa njihovi tovariši izven Ljubljane.
2. Poleg visokih doklad na neposredne davke plačujejo ljubljanski mesarji mestni občini tudi še vodarino in go-stasčino. Teh davščin mesarji izven Ljubljane ne plačujejo.
3. Mesarji izven Ljubljane imajo lastne klavnice in jim ni treba posebej
plačevati kiavnine, ki je v Ljubljani izredno visoka, ker hoče baje mestna občina negiede na visoke dajatve klavnico amoruzirati v najkrajšem casu.
4. Samo ljubljanski mesarji plačajo letno nad 2,ouu.uud tim Skupnega davka na poslovni promet m se ga tako rigorozno izterjava kot nikjer drugje v državi.
5. Znano je, da na deželi trošarinska kontrola ni tako vestna m točna kakor v Ljubljani, kjer se trošarini vsaka žival. Konkurenčna podjetja na deželi so torej zopet na boljšem, ker pri tem prihranijo ne samo na trošarini in skupnem davku na poslovni promet, temveč tudi na neplačanih državnih davkih.
6. Pomočniki po deželi niso nikjer tako plačani kot v Ljubljani. Podeželski mesarji delajo po večini z domačimi ljudmi ali z vajenci. Prihranijo torej mnogo pri režiji.
Ce upoštevamo vse te dajatve, ki obremenjujejo ljubljanske mesarje, tedaj uvidimo, da plačajo najmanj 30 * o od vrednosti zaklane živali samo na raznih državnih in samoupravnih davščinah. Ce torej ljubljanski mesarji prosijo, da se jih zaščiti s trošarino na uvožene mesne izdelke ni to samo v njihovem interesu, temveč tudi v interesu mestne občine, saj je znano, da so mesarji najboljši davkoplačevalci. Iz omenjenih razlogov pa se bo dobro razvita mesarska obrt v Ljubljani še bolj uničevala, ne glede na to, da se mora radi sedanjih visokih davščin boriti za obstoj.
Mestna občina prejema sedaj dovolj na klavnim, da more z dohodki kriti amortizacijo 20,000.000 posojila; iz kiavnine izvirajo še zneski, s katerimi se krijejo tudi drugi občinski izdatki.
Razumljiva je torej zahteva ljubljanskih mesarjev ,da se predvideno znižanje trošarine na uvoženo meso in mesne izdelke ne izvrši. Če je zvišanje neumestno, tedaj naj se trošarina vsaj ne znižuje, ker v tem slučaju so ljubljanski mesarji upravičeni zahtevati da se zniža tudi občinska trošarina aa uvoženo živino in razne klavniške pristoj-
PLINSKA INDUSTRIJA IN
PLINSKO GOSPODARSTVO
Del načrtnega gospodarstva zavzema izraba premoga, ne kot kurivo, temveč kot surovina za celo vrsto industrij. Proizvodnja nemških plinarn je narasla od 2—3 mi-ljarde kbm v letu 1910 na 3.5 miljard kbm v letu 1935. Produkcija plina iž kokserij pa je znašala v tem letu 4 miljarde kbm. tako, da znaša skupna produkcija plina ca 7.5 miljard kbm. V letu 1936 je dosegla proizvodnja plina že več kot 9 miljard kbm Pri tej produkciji plina pa so producirale plinarne 4.6 miljonov ton koksa, ca 260.000 ton katrana, 32.000 ton bencola, 16.000 ton amoniakovega sulfata in ca 13.000 t. žvepla. Pri tem pa ni vračunjena produkcija plina in stranskih produktov, ki jih proizvajajo številne topilnice. Te množine plina pa morajo biti tudi uporabljene. Danes je v Nemčiji uporaba plina vsestranska. Plin služi kot pogonsko sredstvo, služi za razsvetljavo, za kurjavo, v industriji za dosego visokih temperatur in najrazličnejša je uporaba plina v raznih obrtih. Ogromne množine pa se porabijo v hišnem spodinjstvu za kuho, razsvetljavo, segrevanje prostorov itd. Uporabo plina prekaša le uporaba elektrike. Zato tudi imajo domalega vse stanovanjske hiše poleg elektrike, vodovoda tudi plinsko napeljavo. Pri vsem tem pa ni produkcija plina glavno, ker je važnost stranskih produktov za mehaniko gospodarstva skoraj večja od plina.
ZRAČNO GOSPODARSTVO
Izraba zračnega prostora, izraba zračne energije, izraba zračne vlage, so postavke s katerimi računa nemško narodno gospodarstvo v bližnji prihodnjosti. Danes nemška znanost temeljito raziskuje vse možnosti, kako izrabiti zračno energijo kot pogonsko sredstvo za mline, motorje, ja-dernice, aeroplane itd. Zračna sila za promet in vodno gospodarstvo še daleko ni zadosti izrabljena. Tudi je zračni prostor za promet še prav malo uporabljen. Iz tega razloga pa iščejo sredstva, da svoj zračni prostor tudi pravočasno in temeljito zaščitijo. Zaščita zraka pred prahom, sajami, industrijskimi plini igra zelo važno ulogo pri zboljšanju zdravstvenih prilik industrij skih naselij. Najvažnejši del pa tvori zračna zaščita pred sovražnimi napadi v slučaju vojne. Zračna obramba dosega v Nemčiji danes že nesluteno popolnost. Industrija plinskih mask ter opreme za plinska zaklonišča bo Nemčija v bližnji bodočnosti opremila tako, da bo večina prebivalstva pred plinskimi napadi iz zraka domalega zaščitena.
PROMET
Promet ne tvori nekaj samostojnega v organizaciji narodnega gospodarstva, temveč ga je smatrati le kot nujno sredstvo v skupnem življenju nemškega naroda. Ta promet, ki se vrši po zemlji, vodi in zraku, pa mora biti tako organiziran, da si posamezne prometne panoge medsebojno ne ovirajo, ne delajo zmešnjav, temveč, da se izpopolnjujejo. Tudi je važno, da oblasti, posebno lokalne ne delajo temu prometu ovir s predpisi, ki so često povvsem malenkostnega, lokalnega značaja. Od takih predpisov imajo prebivalci in še ti v omejenem številu navadno prav malenkostne koristi, ki niso v nikakem razmerju z onimi, ki j':h nudi vsemu prebivalstvu dobro in velikopotezno urejen promet.
- ■ '	- - - I	.1	—■.■I	...	... . —m
bine v sorazmerju z uvozno trošarino. Trošarina na klavno živino se je v zadnjem času zvišala skoraj za 100% kar je nerazumljivo z ozirom na sedanjo gospodarsko politiko mestne občine.
ZA VESEL DELOPUST Političen klepar
ČETRTO DEJANJE PRVI PRIZOR Tine (oblečen v suknjo, obložen z belim papirjem in s trakovi ,ki mu segajo do gležnjev.)
Tine: Zlodej naj me vzame, če razumem, kako so mogli mestni očetje priti na to misel, da so izvolili za župana mojega mojstra. Jaz ne vidim nobene skupnosti med kleparjem in tako pomembno osebnostjo kot je župan. Najbrž bo obstajala v tem: kakor dober klepar popravlja piskre in vedra, tako mora dober župan s svojimi zakoni popravljati državo. Ali mestni svet se je temeljito zmotil; ne poznam slabšega kleparja kakor je moj mojster. Edino dobro pri vsej tej stvari je to, da sem postal nadsluga. To je služba, za katero nimam samo veselja, ampak tudi naravne zmožnosti. Ljudem bo samo treba v glavo vbiti, da moja beseda pri županu veliko zaleže, pa si bom v enem letu nabral lep kupček denarja. Kadar bo kdo hotel govoriti z županom, mu porečem, da ga ni doma; če pa mi bo odvm'1, da ga je skozi okno videl, potem se bom pridušal in ponovno potrdil da ga ni doma. Naši mešča-nje dobro vedo, kaj tako pridušanje pomeni in mi bodo takoj stisnili nekaj kovačev v roko. Oho, tam gre pa Štefka. Ničesar
ne ve o tej spremembi; obraz in hoja sta ji čisto kleparska.
DRUGI PRIZOR (Tine, Štefka, kleparjeva dekla)
Štefka: Ha, ha, ha! Kako si se našemil!?
Tine: Cuj, ti kleparska kanalija. kaj gg' nisi nikdar videla lakaja v livreji? To kme-tavzarsko ljudstvo je kakor živina. Postavijo se pred človeka in ga zijajo, kakor tele nova vrata, da le enkrat obleče drugo suknjo, kot jo je imel včeraj.
Štefka: Kaj takega pa še ne! Ali že veš, da sem se danes naučila prerokovati. Prišla je neka stara ženica, ki je proro-kovala ljudem iz ,roke; dala sem ji kos kruha, pa me je naučila te umetnosti. Ce bi mogla tvojo roko videti, pa bi ti na mestu povedala kaj te čaka.
Tine: Da, da, Štefka! Tine ni tako neumen kot si misliš; že vem kam pes taco moli. Nekaj si slišala o mojem napredovanju, ki mi je bilo danes obljubljeno.
Štefka: Zares o tem prav nič ne vem.
Tine: Poglejte jo no, kako se zna pretvarjati. Prav gotovo si kaj slišala. E, Tine ima kosmate za ušesi in se ne da kar tako za nos voditi.
Štefka: Lahko prisežem, da nisem niti besedice slišala o tem, o čemer ti zdaj govoriš.
Tine: Ali nisi pravkar govorila z gospo županjo?
Štefka: Moj Bog, saj fant je znorel; od kdaj pa poznam gospo županjo?
T ne: In ti ni rekla »gospodična« ?
Štefka: Nehaj vendar že s temi norčijami!
Tine: Na, Štefka, tu je roka in prorokuj mi z nje kolikor se ti ljubi. Vem sicer, da si ti le namignila o vsej stvari, čeprav tajiš; toda to ti ne bo škodilo, če si tudi ti politična. Vsa naša hiša mora biti taka. No, kaj čitaš z moje roke?
Štefka: Tu berem, da bo mojster Pika-Poka, ki je zdaj za vrati, še pošteno plesal po tvojem hrbtu. Ali ni to nesramnost, da postopaš in se Semiš, ko te čaka v hiši tolko dela?
Tine: Štefka, tudi jaz znam prorokovati pa še roke mi ni treba pogledati. Proroku-jem ti, da si čisto navadna kanalija in da boš radi svojega nesramnega gobca dobila dve ali tri klofute, kakor bo pač naneslo. In, glej, prorokovanje se je takoj izpolnilo. (Ji da nekaj klofut).
šteflia: Au, au, au, to ti bodo drage te klofute!
Tine: Drugič se pa nauči spoštovati služabnika pomembne osebe — — —
Štefka: No, čakaj me, tu prihaja gospa mojstrovka!
Tine: Prvega služabnika županovega ....
Štefka: Na hrbet ti jih bo naložila!
Tine: Prvega nadslugo. . .
Štefka: Da veš, še enkrat ti rečem, drago boš plačal te klofute.
Važno postavko pri ureditvi prometa pa tvorijo zadostne in dobre preizkušene varnostne naprave in pametne odredbe. Za vse to pa se mora prebivalstvo tudi vzgojiti in navaditi, da se jih zna poslužiti in da jih hoče upoštevati. Tudi niso za organizacijo prometa zadostne le prvovrstne ceste, železnice in zračne linije. Potrebna je tudi prvovrstna in močno razvita industrija prometnih sredstev. Prometne žile morajo imeti vse vrste pokretnih zgradb, kolodvorov, hangarjev, pristanišč, avtomobilskih garaž, ki stoje v najožji zvezd z ureditvijo in organizacijo celokupnega prometa in tovrstne industrije.
Razdelitvi prometnih žil, pravilna razdelitev prometnih središč itd. so problemi, na katerih rešitvi sodelujejo, kakor na vseh preje navedenih gospodarskih problemih, prvovrstni strokovnjaka. Dosedanja izvedba in uspeh njihovega načrtnega gospodarstva temelji baš na pravočasni in prvovrstni organizaciji in funkcijoniranju njihovega prometa in zadostni produkciji prometnih sredstev.
STAVBARSTVO
Največje lnožine odpadnih snovi in tvarin porabi posebna nemška industrij za predelavo v razna stavbna gradiva. Nemško stavbarstvo uporablja v vedno večji meri ta gradiva, za nadtalne zgradbe, posebno za stanovanjska poslopja.
V	celoti v nemškem gospodarstvu se opaža težnja, ohraniti stavbe zdrave. Zato se jih skuša na vse mogoče načine zaščititi pred kvarnimi vremenskimi uplivi, pred vsem pa pred vlago.
Ta prvovrstna vlažna izolacija pa je izvedljiva le zato, ker ima Nemčija razvito plinsko industrijo, ki producira velike množine stranskih produktov, med temi ravno vsakovrstna vlažna izolačna sredstva. Izolačne lepenke, namazi, paste, tkanine in klobučevine so prvovrstna zaščitna sredstva in je njihova cena razmeroma minimalna. Iz odpadkov pa izdeluje posebna industrija tudi številno toplotno in zvočno izolačno gradivo, ki daje njihovim stavbam kvalitetno vrednost. Tudi najpreprostejše delavske stanovanjske hiše so prvovrstno zgrajene, so zdrave, suhe, zračne, trpežne, z najboljše izvršenimi profe-sijonistovskimi deli. Tudi so vse te hiše opremljene z vsemi pripadajočimi napeljavami, plina, elektrike in vode. Zdrav narod se more ohraniti le v zdravih stanovanjskih in higijenskih delavnicah ter tovarnah.
Nemški graditelji so dokazali, da je domače gradivo prvovrstno, če se ga pravilno uporabi in ne štedi s preventivnimi sredstvi za ohranitev zdravja tega gradiva in zgradb. Nemški arhitekti so ustvarili v zadnjih letih tudi povsem domorodno nemško arhitekturo, ki se naslanja na oblike njihovih zgodovinskih zgradb. Domorod-nost te nove nemške arhitekture povdarja uporaba avtohtonega gradiva. Skrajna racionalizacija materijala, prostora ter industrijska proizvodnja izdelkov, pa daje tem zgradbam karakteristično noto sodobnosti.
ŽELEZO IN JEKLO
Ta dva materijala sta dejansko nosilca tehničnega razvoja zadnjega stoletja. Ta dva omogočata in zasigurata danes v prvi vrsti obstoj Nemčije. Na njih temelji tako prehrana prebivalstva, kot vojaška pripravljenost celega naroda. Uporaba jekla pa se še vedno širi. Produkcija uporabnih profilov jekla znaša danes preko 3.500, ki služijo predvsem v gradbene namene. Ta materijal omogoča motorizacijo,’ vzdržuje povečani promet po zemlji, po vodi in zraku ter tvori stavbno gradivo za vse vrste
Tine: Osebo, ki ima velik vpliv pri gospodu županu. . .
Štefka: Ah, ah, še nihče me ni tepel v tej hiši.
Tine: Osebo, ki ji bo županstvo posebno naklonjeno. . .
Štefka: Zdi se mi, da je fant popolnoma znorel. Hej, gospa mojstrovka, gospa mojstrovka, pridite ven!
Tine: St! st! st! Prokleto se ti bo otepala ta »gospa mojstrovka«! Zdaj že vidim, da nimaš pojma, kaj se je tukaj zgodilo. Zato ti bom kakor Kristus odpustil vse krivice. Mestni svet je z večino glasov izvolil našega mojstra za župana in našo mojstrovko za županjo. Naša Mimi je postala iz dekleta gospodična. No, zdaj menda vendar uvidiš, da se ne spodobi zame, da bi delal. Zato sem se, kakor vidiš, oblekel v livrejo.
Štefka: Zdaj bi se pa še rad nočeval iz mene ?
Tine: Tako je, Štefka, kakor sem rekel. Glej, tu prihaja gospodična, ki bo potrdila moje besede.
TRETJI PRIZOR
(Tine, Štefka, Mimi, kleparjeva hči)
Mimi: Ah, moj Bog, pomagaj meni, ubogi deklici. Zdaj vidim, da mi je upanje splavalo po vodi.
Tine: Ej, gospodična, je mar zdaj čas za jok, ko se vašim staršem smehlja taka sreča?	(Dalje)
KROJAČI t
Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekciio vzorcev veletrgovine .sukna in krojaških potrebščin
IFMAMNJO NOVAK & KO.
LJUBLJANA ŠT. 105
Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ!
mostnih zgradb, za visoke stavbe. Vporab-lja se ga v rudarstvu dn v zadnjem času vedno bolj za obrambne naprave proti plinskim napadom. Svoj višek kvalitetnega izdelka pa doseza v plemenitih jeklih, katerih vrednost presega često ono zlata. Uporaba kovin pa se v zadnjem času strogo omejuje; mesto elementarnega železa in jekla se z večjim uspehom uporabljajo lahke kovine.
TRGOVINA
Tudi ta vrši svojo važno nalogo v izvajanju načrtnega gospodarstva. Glavna naloga nemške trgovine je, da blago, ki ga prejema od veleproducentov za prodajo prebivalstvu varuje, ga pravilno shrani v skladiščih in tako prepreči pokvaro in uničenje. Nemški trgovci morajo skrbeti da ostane porazdelitev blaga In živil enakomerna, da se regulira v skladu s produkcijo ln da preprečijo vsako nedovoljno kupiče-nje blaga v špekulativne namene. Tako tudi preprečijo vsako zmedo v preskrbi ln prehrani nemškega gospodarstva.
KROJAČI!
f— ■■m—rumn
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za mo9ke obleke, kakor tudi podloge ln pribora. Vas bodo najbolj vestno ln pri najugodnejših cenah postregli pri:
CeSko-Jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HttBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
umisiii
iiiii
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA dajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75.000.000.— Udeležba države Din 30.000 000.-
OLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB
PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom In obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posolila kredite na tekoči račun, posolila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne bankf in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovan je vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtnifiklh ustanov in organizacij Izvr&uje vse ostale bančne poale. Brzojavni naslov: »Z A N A T 8 K A<, Ljubljana — Telefon St 20-30 -Račun Poštne Hranilnice 9t 14.003
Dopisi
Ljubljana. Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja čevljarje, da je izšla nova spomladanska številka J-Obuearsike irevi-je« (štev. 5). Revija prinaša ca. 50 modelov s krojno polo iz razatarv v Parizu, Londonu, Dunaju, Pragi 'itd. 5 Številka te revije je še razkošneje urejena kot so bile prej-šnje. Cena posamezni številki je 30 din. Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Sv. Petra c. 4.
Zgornja 8išKa. Obrtno društvo v Zgor-nj š!6M priredi svoj redni letni občni zboir dne 20. t. m. ob pod 10. uri doipoldne v prostorih gostilne pri »Birtu«. Udeležba za člane Obvezna, vabljena so tovariška stanovska in kulturna društva!
G°renja vas na<j ftKofjo Loko. Obrtno druStvo v Gorenji vasi sklicuje svoj redni letni občnj zbor v nedeljo 13. marca, ca kar že danes opozarjamo članstvo. Pristopajte v naše virste, da bomo lažje ščitili svoje etamovske interese!
Šoštanj. Naše mesto moremo kot obrtniški center v vssih azilih predstaviti kot vaor, kajti morda ni med nafiani kraji v pogledu obrtnifike delavnosti b:>lj naprednega kraja kot je Šoštanj. Inlcijativa stanovske poživitve leži na obrtnem društvu, odnosno na složnem sodelovanju njegovega marljivega odbora to številnega Članstva. Kakor po vseh večjih k na jih širom cele Slovenije, tako je tudi v Šoštanju na vidnem mestu af&tran Obrtni veatnik, da so vsi obrtniki, tudi oni, ki Jim .razmere ne dopuščajo in ne morejo naročiti Obrtnega vestnika, poučeni o najvažnerjšfo novicah naše obrtne politike. Ltčno omarico za nalepljanje tista bo tz.lelal! *o':tanj3ki obrtniki, ln to vsak, kar apada v njegovo stroko: omarico a lesa Je napravil predsednik g. Kralj Ruelolf, ploskanje tn napis Je Izvršil g. Novak, šipe je vložil g. Senica, a okovje Je daroval g. Jevšenak Al. Med novimi obrtniki, ki so se v zadnjem času nasolil \ v Šoštanju naj omenimo Valentina Kozlevčarja, mesarja in pre-kajevalca, ld se je naselil v prsjšnjo Hau-kejevo mesnico. Gleda ootaish podrobnosti se povrnemo ob priliki. Poverjeništvo našega lista je prevzel marljivi član in j taijnik Obrtnega društva g. Alojzij K0J2, 1 umetni in trgovinski virtaar iz Šoštanja. Ob tej priliki prosimo vse cenjene naročniki, da se Maigavolijo v r^iefh slulajih naročil, pritožb in vplačil obm (ti nanj. ki bo potem, tfaupno poročal naši tip ra vi.
Ali ste že poravnali
naročnino za koledar ? Ali ni nase delo vredno pičlih 12.- din?
IZŽREBANE SREČKE LOTERIJE DRŽ. ZVEZE OBRT. ZDliUŽ. V BEOGRADU
Dne 30. januarja t. 1. so bile izžrebane sledeče v Dravski banovini prodane srečke (prva številka je številka srečke, številka v oklepaju pa izžrebanega dobitka): 12185 (158), 12221 (705), 12225 (791), 12277 (124), 12288 (18), 12309 (884),	12347	(541),
12348	(802),	12429	(582),	12457	(712),	12461
(42), 12470	(452),	12479	(972),	12494	(873),
13847	(346),	13943	(343),	13987	(819),	14038
(605),	14216	(981),	14225	(377),	14233	(155),
14272 (406), 14361 (566).
Izžrebane srečke morejo lastniki z navedbo njih točnega naslova izročiti upravi našega lista, ki t>o dvignila dobitke in jih lastnikom stavila na razpolago.
Male vesti
X V narodni skupščini se je pričela glav na proračunska razprava z obsežnim eks-pozejem finančnega ministra. Računa se, da bo skupšč. opravila svoje delo v enem mesecu, nakar bo proračun predložen senatu, da ga odobri. Novi proračun predvideva zopet znatno povišanje državnih izdatkov, saj je za 1270 meljonov višji od lanskega. Ugotovljeno je bilo, da se baje | gospodarska tendenca izboljšuje. Za nas obrtnike tega ne moremo trditi. Zato pričakujemo, da bodo sedaj prišla na dnevni red nekatera vprašanja, ki bodo v primeri z izboljšanjem v drugih stanovih, tudi nam omilila neznosen položaj.
X Banski svet je pričel zasedati v Ljubljani. Doslej so bile v razpravi kmetijske in splošne zadeve. V kratkem pride na vrsto tudi obrt, o čemer bomo izčrpneje poročali.
X Velesejem v Budimpešti. Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da so se madžarski uvozniki na lanskoletnem velesejmu v Budimpešti zanimali za uvoz naslednjega jugosl. blaga: alkohol, kalcijev acetat, volna, kozja in kravja dlaka, vosek, gradbeni les, jabolka, kože, sadne konzerve, kalcijev karbid, zdravilna zelišča, železniški pragč, zobotrebci, vinski sodi, med i dr.
X Pravilnik za plinske instalacije je izdalo Udruženje za plinsko, vodno in sanitarno tehniko v Zagrebu. Pravilnik je odobren od gradbenega ministrstva in je veljaven za celo kraljevino. Cena Pravilnika Je 10 dinarjev.
X Zarmtllja poroča, da žele obrtniki v Vojvodini ustanoviti samostojno obrtno zbornico v Novem Sadu. Posebna deputa-cija se je zglasila prti ministru g. dr. Vrbaniču, ki je obljubil, da bo vprašanje proučil in storil kar bo v njegovi moči.
X Predlog zakona o cestnem fondu bi moral stopiti v veljavo že 1. aprila t. 1. Minister zgradb Je že predložil min. svetu projekt končnega zakona. Kot prvo delo pride v poštev cesta Zagreb—Beograd.
X 8. februarja je dočakala 701etnico svojega plodonosnega in občekoristnega življenja ga. Franja Tavčarjeva. Navdušenim čestitkam vse slovenske javnosti se pridružujemo tudi mi, želeč ji še mnogo zdravih in srečnih let!
X Naš članek v zadnjem vestnpku pod naslovom »Zgodovinski razvoj obrtnostl v Mariboru« Je priredil g. Zadravec po predavanju zgodovinarja g. prof. Fr. Baša. Razprava je vzbudila precejšnjo pozornost.
X Z ozirom na podražitev sladkorja v nekaterih krajih za 1 din. pri kg. se poroča, da so tovarne sladkorja detajlistom zaračunale samo 10 par pri kg. dražje dostavitev blaga, dočim so cene ostale iste. Če se cene ne bodo znižale bodo tovarne uredile svoja lastna skladišča za razprodajo sladkorja po tovarniških cenah.
X Savez hrvatskih obrtnikov v Zagrebu priredi 2. marca v Zagrebu tretjo revijo originalnih pariških in dunajski h modelov. Akcija ima namen dvigniti oblačilno stroko, zato priporočamo tudi našim obrtnikom oblačilne stroke, da si revijo ogledajo.
Naša pošta
Če bi kak naročnik ne prejel redno lista, kar se v zadnjem času pogosto dogaja, na.; nam nerednost takoj javi. V naše opravičilo sporočamo, da smo več slučajev preiskali in ugotovili, da ni bila krivda na naši strani. Najbolj pogosto je krivda na naročnikih samih, ki nimajo prijavljenega pravega naslova, zato je potrebno, da vsak kdor sc seli takoj javi svoj pravi naslov in številko, ki jc označena na listku poleg naslova. V krajih, kjer ni stalne pošte se mora poleg naslova navesti tudi zadnjo krajevno pošto. Prav često pa je krivda, da časopis ni redno dostavljen pri pošti, ki izroča list nepoklicanim ljudem, kateri potem list namenoma ali nenamenoma zalo/e, da ga ne prejme naslovnik v roke.. Zato je v takem slučaju treba takoj reklamirati najprej na pošti. Če je n. pr. kot naročnik javljeno združenje, tedaj priporočamo, da je poleg naslova javljena oseba, ki naj list prejema, odnosno tisti,, ki prejema zadružno pošto. Tedaj ne b«r toliko pritožb kot doslej.
F. K. spl. kij. Bled. Izmenjave pomočnika ali obrtnika z inozemstvom se lahko prilagodi popolnoma Vašim željam. Zamenjava, ki bi trajala predvidoma tri in več mesecev, bi bila koristna tudi za onega, ki sprejme zamenjanega obrtnika- pomočnika iz inozemstva, ker bo ta prinesel v delavnico nove delovne metode. Za zamenjavo pridejo v prvi vrsti v poštev najboljše strokovno kvalificirane moči.
K. M. Radovljica. Zanatska banka je izrazito obrtniška ustanova namenjena samo za obrtništvo. Zato tudi ne more prejeti posojila trgovec ali pripadnik drugega poklica in ni posojilo namenjeno Izrecno v obrtne svrhe.
L. Medvode. Vsak naročnik Obrtniškega koledarja, ki je v redu poravnal naročnino in nam dostavil kupon je brez na -daljnega zavarovan za 1000.— dinarjev. Vam služi kot potrdil*' čekovni odrezek
Sestanek škofjeloškega ln okoliškega obrtništva sklicuje Zveza obrtnih društev v
Škofji Loki, v nedeljo, 20. t. m. ob 15. uri' pop. v salonu gostilne pri Kavčiču. Poročajo Zbornični svetniki, predsed. g. Rebek.
8. Ambrožič in g. Čufar. Vabljeni vsi. Razgovor obrtništva o novelizaciji obrtnega zakona, sklicuje obrtniško društvo * Ljubljani, v petek 25. t. m. ob 20. uri v verandi rest. »Zvezde«. Vabljeni člani zastopniki združenj ln ostali obrtnik!!
česar ne veste
v vprašanjih strokovnega stanovskega m davčnega značaja vprašajte uredništvo. Obrtnega vestnika za svet. Sklicujete se da ste naročnik ter priložite za odgovor znamko ali prazno dopisnico. Vse dopise naslovite na: Obrtni vestnik, Ljubljana, Sv. Petra c. 4. (ljubljanski naročniki se lahko poslužijo telefona štev. 35—23.)
KAKO NAJLAŽJE PORAVNAM NAROČNINO ZA »OBRTNI VESTNIK«.
V novoletni številki smo priložili čekovno položnico; ker so mnogi morebiti položnico založili, z ozirom na nujnost plačila radi zavarovanja za 5000 dinarjev in pa da prejemajo redno Obrtni vestnik pa žele plačati še danes naročnino, tedaj naj postopajo sledeče:
1) zahtevajo naj od uprave ček. položnico, ali še bolje
2) kupijo naj na pošti prazno ček. položnico in jo izpolnijo sledeče:	»10.800 Obtmi vestn ik — Ljubljana«, ter nam nakažejo znesk dinarjev 40.— za celoletno, naročnino. Na ta način si bodo zagotovili nemoteno pošiljanje našega štirinajst dnevnega strokovnega lista ter bodo zavarovani za 5000 dinarjev.
Naše glasilo Obrtni vestnik bo najlažje zadovoljil svoje naročnike, če bo pisal ono, kar zanima čitatelje, zato prosimo za . poročila in dopise! Želimo, da ostane Obrt-1 ni vestnik nas skupni list.
Čitajte, širite in pospešujte naš obrtniški tisk!
Varčuj! Ce vložiS v hranilnico v*tk mesec *0 dinai-jev s 5%, prejmeJ v petih letih 3.40}, v deset h letih 7.751, v 1? letih 13.29. po 20 letih p« 20 376 Din. •
Zavarujete si starostno pokojnino najugodneje pti Obrtn škem penzijskem zavarovanju Kraljevine Jugo slaviie v Beograda. Informacije in prospekte prejmete brezplačno pri Zvezi obrtnjh družtev v Ljubljani.
»Mala obrtniška štednia« je Za nas male obrtnike zelo primeren način štednie. Obrtniško druitvo v Ljubljane in druge obrtne organizacije imajo uvedeno tako »malo itednjo«. Obrtniški organizatorji in društva dob.-potrebne informacije.
Tudi naiskromnejie delo je vredno Tvoje ponor nosti. Izvrii se ga lahko dobro ali slabo. To volta
posebno za pomočnike in vajence.
LlPSKI POMLADNI SEDEM 1938
Začetek: 6. marca
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpclškog «aj-ma, Beograd, Knez Mi-hajlova 33/1.
Kreditno društvo
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnles, Ljubljana, Tyrševa c. 33. Telefon 27-62 in
JI o s. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97.
Odu urednik Rudolt Lavrenčič. —
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojil na menice ia kredite v tekočem	_
I računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam i,297.G9i.oo, rezervni zaklad din i,i38.75G.8i. |
IBOTl—BirrTT—T—«»■■!»■■■	M«W«IIWW1W»W»
konzorcn .Oorvit-«« Vestnika. Josip Kebe*. — Tisku Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v l.jubliani.