Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. Ute-Vv : GLAS NARODA 4 List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily" in the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays. 4 RLEFON PISARNE: 1279 RECTOR. ... Batand - Glass M..... September, 21, 190S, s* tke Pest Odes at Now York, N. Y., nodsr tke Act of Cengr os of Ma sok S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB« NO. 202. — ŠTEV. 202. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 27, 1908. — ČETRTEK, 27. VEL. SRPANA, 1908. • VOLUME XVL — LETNIK XVI. Zotti izgnan iz predsedstva Mt Hrvatske zajednlce. Največja hrvatska organizacija v Ameriki je znala čuvati svojo čast in je zapodila prevaranta Zottija iz predsedništva. Varalica, Kalabrez F. Zotti se bode moral zagovarjati tudi pred poroto Zajednice; prevaril je tudi mnogo članov Zajednice. Nesreča pri delu. Osem oseb mrtvih, ZIDOVJE POSLOPJA ACADEMY OF MUSIC SE JE PODRLO IN ZASULO 8 DELAVCEV. Dvanajst jih je bilo težko ranjenih, ki bodo težko okrevali. NADALJNE ŽRTVE. -o—o- PREDSEDNIKOM ZAJEDNICE JE ZA SEDAJ ODBRAN PAVEL HAJDIČ. S TEM JE F. ZOTTI OBSOJEN PO VSEM HRVATSKEM NARODI*. Laži "Narodnega Lista" mu niso niti malo pomagale. F. ZOTTIJEV BANKEROT. uajorzi z njim tem, ki načinu Prevarantu in varaliei. Kalabrežu F. Zotti ju, pričenja sedaj zvoniti mrtvaški zvon. Odkar je 1 • i 1 radi svojih velikanskih prevar in velike tatvine fotografiran za galerijo tatov. defravdantov. roparjev, morilcev in družili zločincev. ga ustavlja vsak pošten človek in le ljudje, koji so njemu jed na ki. občujejo še v nad i. da bodo za mogli po-bode on mrtev, po njegovem ie v nadalje varati itak že dovolj prevarane ilrvate. Med temi njegovimi pristaši je sedaj povsem sam "Narodni List", od nosno tra-bant Brozovie, ki bi si lahko na po-žtenejši način služil svojo borno skor-jieo vsakdanjega kruha, nego da še sedaj občuje in služi koristim največjega lopova, kar jih po/.na hrvatski narod v Ameriki — ako bi inu-1 toliko značaja. Osoda preganja prevaranta F. Zottija dan za dnevom hujše, toda še mnogo hujše bode prišlo. Tako se bode moral v oktobri1 zagovarjati preti porotnim sodiščem radi svojih velikanskih prevar, storjenih nad hrvatskim narodom in nad njegovimi rojaki Italijani, a sedaj nam prihaja iz Pittsburga brzojavna vest, da so Hrvatje, ki so člani njihove največje organizacije v Ameriki, storili svojo dolžnost in čuvali čast svojega naroda s tem, da so zapodili prevaranta in Kalabreža F. Zottija iz predsedništva Narodne Hrvatske Zajednice in določili, da bode posebna porota Zajednice sodila o njegovih prevarah, ko je je izvršil nad Zajedničarji. Tem povodom bode naravno tudi določeno, naj li tak lopov, kakor je F. Zotti, ostane še v nadalje član Zajednice, in uverjeni smo, da bode Zajednica tudi v tem pogledu znala čuvati svojo čast in da bode lopova prepodila iz svoje srede, ker le to zasluži tak prevarant in hochstapler, kakoršenje Zotti. Glavnim predsednikom Narodne Hrvatske Zajednice je odbran na mesto prevaranta in arestanta F. Zottija Pavel llajdič iz Chieaga. » * • Radovedni smo, kake prevare bodo prišle o Zottiju na dan. ko bode njegovo poslovanje preiskoval porotni i nI bor Zajednice in o tem bodemo naravno poročali po možnosti natančno. Za sedaj pa iskreno čestitamo Zajed-nici. da je znala čuvati svojo čast s tem. da je prepodila iz svoje srede največjega lopova, prevaranta in ni-štarijo. arestanta F. Zottija, ki je pokradel na stotisoče in stotisoče dolarjev siromašnim hrvatskim delavcem. » *■ » "Novi List**, kteri izhaja na Reki v hrvatskem Pri morju, se je obširno bavil z Zottijevim bankerotom in med drugim pisal, da znaša Hrvatom v staro domovino neposlani denar svoto dva milijona kron. Dalje piše ta list: Z naj podle j šim. najostudnejšim in najzopernejšim časopisjem, kar ga je sploh bilo pod nebom, z najodurne-jimi sredstvi, kar si jih more kdo misliti. je blatil, rušil in uničeval vse, kar bi moralo narodu koristiti. Sredstvo pa, da je tako uspešno izkoriščal. sleparil in uničeval vse, kar mu je bilo na potu, je bil njegov časopis, ironično imenovan: "Narodni List". Kakšen da je bil ta list, mi je nemogoče popisati. Če pravim: najgad-neji pod nebom, sem pripravljen žrtvovati 50 kron za kterekoli narodne svrhe. kdor mi dokaže, da ne govorim resnice. Česar "Narodni List" ni opljuval in oblatil, to je storil s svojim drugim satiričnim časopisom "Oso". To so besede pravega hrvatskega lista! Torej kdor Čita in podpira tak izmeček, ni na pravem mestu olike. Se veliko bolj žalostno pa je, da za tak list igra uiogo agenta ali lovilca žrtev sin slovenskih starišev blizo enakega imena kakor Zotti. Ta fante pa lovi in nadleguje tudi naše slovenske delavce. Pod kap s takimi agenti! Boston, Mass., 26. avgusta. Včeraj se je podrlo staro zidovje poslopja Academy of Music in pokopalo pod seboj številno delavcev, ki so se nahajali v bližini. Osem jih je bilo na mestu mrtvih, dočim jih je dvanajst nevarno ranjenih. Sumijo, da je še najmanj šest trupel j pod razvalinami, in da jih bode najmanj šest umrlo radi dobljenih poškodb. Nesreča se je pripetila kmalu pred enajsto uro zjutraj. Poslopje, čegar zidovje se je podrlo, je stara hiša in stoji v mestnem delu Chelsea, ki je pred kratkim popolnoma pogorel. Pri požarju je bilo tudi poslopje Academy of Music močno poškodovano; ostalo je skoro samo golo zidovje, ktero so sklenili podreti. Ob času katastrofe je bilo nad petdeset delavcev v kleti in na zidov j li, ko zidovje naenkrat zmaje in pokoplje z groznim ropotom l»od seboj delavce. Na lice mesta je takoj dospela poli-cija in ognjegasei, da pospešijo rešilna dela. Poklicane so bile tudi vse mestne ambulance. Na mestu se je kmalu zbrala na tisoče broječa množica, da je policija morala poklicati mornarje, ki so zadrževali množico, da ni silila naprej in ovirala rešilna dela. Ob dveh popoldne morali z rešilnimi deli prenehati, ker je grozilo, da se tudi ostalo zidovje podre, če ga ne podpro. Takoj ko se to zgodi, nadaljujejo z iskanjem nadaljnih t rupelj. Od vseli sta ostala samo dva delavca nepoškodovana. Bila sta postavljena na skrajnem koncu zidovja in slišala varnostne klice. Kolikor so dobili sedaj mrtvih izpod razvalin, so jih prepeljali v mestno mrtvašnico, dočim so ranjene nastanili po raznih bolnicah v mestu. Stavbena oblast je mnenja, da bode podpora ostalemu zidovju gotova v nekaj urah, nakar poiščejo nadaljae ljudi, ki se še nahajajo pod razvalinami. VRAG SE JE PRIKAZAL! Na Long Islandu straši; ne sicer po celem otoku, pač pa v Suffolk hotelu. Stvar je bila taka: Predvčerajšnjim sta prišla dr. Roberts in njegova žena v hotel Suffolk in takoj zahtevala, da se jim odkaže soba, ker sta zelo utrujena. Kmalo za njima je prišel tudi elegantno oblečen mož, ki je tudi zahteval, da se mu odkaže zaželjena postelja. Mrs. Roberts je bila v najslajšem počitku, ko se hipoma radi nekega šuma zbudi. Odkar je namreč lepa gospa v New Yorku videla igro "Vrag", je postala nervozna. Gospa odpre oči — in glej, pred njo stoji sam satan, preoblečen kot eleganten lahkoživec. Bil je jako lep, imel črne, lepo počesane lase in satanski nasmeh mu je obkroževal ustnice. Z roko poboža nervozno ma-damo Roberts po plečih in licih, po-loži prst na usta in štrli v njene oči. Trenotek molči Mrs. Roberts, nato pa zakriei, da se strese ves hoteL Njen mož, ki j« ilosed a j mirno spal ob njeni strani, skoči po koncu, kot bi mu zakuril pod neizrekljivim delom telesa. Sprva misli, da je ogenj. Pa kmalo opazi, kako skoči neka črna pošast skozi okno njegove sobe in po verandi zgine v neko drugo sobo. Dr. Roberts takoj obleče hlače in v posesti tega mozkega znaka se napoti na preganjanje. Pogleda skozi okno, kjer je zginila črna pošast in ravno opazi, kako se slednja napravlja. Dr. Roberts gre iskat pomoči. Na cesti dobi dva stražnika javnega miru, ki sta ravno po užitku "ta grenkega" bila pripravljena na vsa junaška dela. Eden se postavi pred sprednja vrata hotela, drugi pred zadnja, in ko se skrivnostni tujec pokaže, padeta oba po njem in ga s huronskim veseljem odpeljeta v zapor. Pred sodnikom je dr. Roberts zatrjeval. da tujec ni nameraval krasti, ker je pustil vso njegovo lastnino; skrivnostni tujec pa je izpovedal, da je šel po noči na stran in v temi po hodniku je zablodil v zdravnikovo sobo, nakar so ga proglasili vragom, ker je zdravnikova madama vraga že videla, odkar je postala tako nervozna, da proglasi vsacega zlodjem, ki ima črne lase. Vojaški grehi. Laramie, Wyo., 27. avg. Kljub prizadevanju vojaških oblastij je vendar prišlo na dan, da je 32 vojakov tukajšnje postaje napadlo 201etno deklico. Slednja je bila v spremstvu nekega podčastnika, ko ga je napadlo 32 topničarjev in ga s puškami pobilo na tla. Deklico so nato zavlekli med grmovje in vseh 32 vojakov jo je posililo. Po sramotnem delu so zbežali. Deklica je, ko je zopet prišla k sebi, lezla po rokah in nogah do bližnje hiše, kjer je povedala, kaj se ji je pripetilo. Šestindvajset vojakov so že zaprli, dočim so drugi pobegnili v gore. Rumena mrzlica v Mexico. New Orleans, La., 27. avg. Dr. J. Th omas. nadzornik vode od zvezine-ga zdravstvenega urada, je prišel sem iz Mexica in poroča, da je tam v raznih mestih izbruhnila rumena mrzlica. Vladi Zjed. držav in Mexica sta naredili že vse potrebne korake, da se ne razširi ta nevarna bolezen tudi čez mejo v naše kraje. Vsi prehodi ob mejah so zastraženi tako na mexikanski meji kakor tudi na ameriški. Dosedaj se poroča, da je za rumeno mrzlico zbolelo sedem osob. Iz delavskih krogov. Delo in štrajki. ITEXTILL MILLS CORPORATION IZJAVLJA, DA SE NEČE POKORITI. RAZSODIŠČU. Pri imenovani družbi je pred kratkim zaštrajkalo čez tisoč delavcev. ŠTRAJK V CANADI. -o- New Orleans, La., 26. avg. Textill Mills Corporation je danes izjavila, da nikakor neče razpravljati o razsodbi posebnega sodišča, ki je razpravljalo o vzrokih in pogojih štraj-ka, kterega je uprizorilo 1200 uslužbencev imenovane tovarne, nad ktero ima omenjena korporaeija nadzorstvo. Korporacija izjavlja, da so bili pri sodišču zastopani samo delavski delegati, ne pa družbeni. Delavci so pa sklenili, da ustrajajo pri štrajku, dokler družba ne ugodi njih zahtevam. Družba ima veliko naročil, in najbrž se bo udala delavskim željam. Montreal, Canada, 20. avgusta. V tukajšnjih uradih Canadian Pacific železnice so danes izjavili, da smatrajo strajk v vzhodnem in Ontario dis-triktu kot neumesten, ker ima železniška uprava dovolj izurjenih delavcev, ki popolnoma nadomestujejo štrajkarje, in tekom prihodnjega dneva bode imela železniška uprava tudi že v zapadnih pokrajinah dovolj-no število delavcev. Posamezni boji in praske se Še vedno vrše med štraj-karji in import i ranimi skabi. Včeraj se je peljalo v vlaku v Agus dvesto skabov, ktere so štrajkarji na poti : napadli. Pobili so vsa okna vlaka in ranili nevarno dva skaba. Železniški čuvaji so štrajkarje koneeno pregnali. Policija je prišla prepozno na lice mesta, da bi povzročitelje napada aretirala. Toronto. 26. avgusta. Poročila iz Regine v Saška tche wanu javljajo, da je tam 2000 delavcev brez dela; delavce so najeli za žetve v zapadnem delu Canade. Kljub, da je mnogo lju-.dij brez dela, jih še vedno dovažajo *em: žetev se namreč Še ni pričela po vseh krajih in farmerji še ne potrebujejo toliko delavcev. Mnogo jih je zapustilo Regino in so se napotili peš v odaljeno mesto, kamor so prišli tako izmučeni, da se jih je morala zavzeti Salvation Army. Čez sto mož leži brez vseh sredstev na tirih Cana-; dian Pacific železnice. Clarksburg, W. Va., 26. avgusta. V delavnicah Cherry River Boom Co. v Richmondu je dobilo 3000 delavcev : delo, ker je družba dobila številno naročil za izdelovanje desk. Chicago, HL, 26. avgusta. Illinois | Steel Co. je včeraj sprejela na delo nadaljnih 500 delavcev v svoje tovarne v South Chicago, in nadaljnih 500 jih dobi delo prihodnji teden. Mesto 7000 ljudij je delalo zadnje mesece samo 4000 oseb. V tem času pa je dobila družba toliko naročil, da ima dovolj dela za 7000 ljudij tekom oele zime. Ex-guverner hazardist. Guthrie, Okla., 27. avg. Tukaj so prijeli prejšnjega guvernerja države Oklahome, ki je sedaj mayor tukajšnjega mesta in ga po petminutni obravnavi spoznali krivim, da je vzdrževal v svoji hiši hazardne igralnice. Denarje v staro domovino pošiljko: Razstrelba plinov v premogoven) rovu. V OKLAHOMI SE JE PRIPETILA V PREMOGOVEM ROVU RAZSTRELBA PLINOV. Mnogo premogarjev je bilo ubitih in kacih 30 je zasutih. 25 TRUPELJ NAJDENIH. Velikanska povodenj v South Carofini, McAlester, Okla., 27. avgusta. V Haileyville, 15 milj daleč od tukaj, se je v premogovem rovu Hailey-Okla pripetila včeraj grozna katastrofa, kajti prišlo je do razstrelbe plinov in v gorečem rovu je ostalo najmanj 30 premogarjev, kterim ni bilo mogoče priti na površje, ker se je iizhod zasul. Brezdvomno so vsi že mrtvi. V rovu je pričelo včeraj zjutraj, kmalo potem, ko je prišel dnevni oddelek delavcev na delo, goreti. Poleg tega se je ra zle tel še sod poln petrolja, tako. da je plamen pričel švigati na vse strani. liov je skoraj največji, kar jih je v državi Oklahomi. Ogenj je nastal na dnu rova in od tu se je razširil v razne hodnike zlasti pa do onega, kojega rabijo za odvoz nakapanega premoga. Od tu je požar nadaljeval do rova, kojega rabijo za ventilacijo in tako je bil izhod nemogoč. Ko se je zvedelo, da se je pripetila v rovu nesreča, je prišlo na lice mesta takoj na stotine premogarjev, da bi pomagali svojim zakopanim tovarišem, toda vsi rešilni poskusi so bili zaman, kajti nihče ni mogel v rov, ker je iz njega prihajal gost dim, v kterem bi se gotovo vsakdo zadušil, ki bi bil toliko drzen, da bi se upal iti v rov. Ker so zgorele tudi vse vspenjace, je bilo nemogoče priti v rov, toda do večera so napravili provizorične vspe-njače, in ker je plamen krenil na drugo stran, >e je rešilnemu možtvu posrečilo priti v rov in kmalo na(p so prinesli na površje 25 t rupelj nesrečnih premogarjev. Med nesrečniki je v kolikor je dosedaj znano, je tudi je-den Slovenec, imenom Nikolaj Jako-bič. Tpamo. da nam rojaki o tej katastrofi pošljejo natančen dopis. Strajk v Alabami. Položaj delavcev. V SOUTH CAROLINA JE NASTA- J PREMOGARJI SO DOBILI PETI-LA VELIKA POVODENJ, KI ' CIJO, DA PRELOŽE SVO- JE ZAHTEVALA ŽE PET-INŠTIRIDESET ŽRTEV. Dosedaj povzročena in precenjena škoda znaša milijone dolarjev. ŠKODA NA ŽELEZNICAH. JE ZAHTEVE RAZSODIŠČU. Poročila o neznosnem pcložaju delavcev; pritisk in nastop vlade. } SKABJE NA DELU. Pozor rojaki! Kdor Slovencev ima kaj terjati pri Frank Zottij evem bankerotu, naj nam dopošlje dotične režite ali bančne knjige in druge dokaze. Odvetniki bodo potem napravili polnomoč in do-tični upniki jo bodo podpisali in Notary Public. To vse velja le par centov. Kdor se ne oglasi o pravem časa, nema kasneje nobene pravice kaj terjati. Naše rojake, prosimo, naj še s njimi poslujoče hrvatske delavce opo-zore na to in nam tem preje dopošlje-jo dokaze; drugo pa ni potrebno. Po toči zvoniti je prepozno to ve vsakdo. Uredništvo. za % 10.35....... za 20.46....... za 40.90....... za 102.25....... za 204.00....... za 1018.00....... Poštrina je všteto pri teh Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bares vinarja odbitka. Naše denarne poMljatve izplačuje c. kr. pešfcni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje asm poslati j« najprtUE-neje do f25.0*> v gotovini v priporočenem ali registriranem pisma, večje snesko po Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft PRA3TH SAKSER 00., 109 Greenwich 81, New T«k, 6104 St. Olsir Ave., IT. S. Otfe. Kazen radi "Ice creama". Dva newvorska policista je premagala skušnjava v Central parku. Ko j sta bila v službi v parku, sta namreč zagledala lopo, kjer se je prodajal sladoled. Skušnjavi se nista mogla | ustaviti in kmalu sta sedela pri lede? no mrzlem sladkorju. Za kazen sta bila prestavljena iz Central parka na trdi tlak tretje avenue. Pri zavživa-nju sladoleda jih je namreč zapazil parkov komisar Smith, ki je zahteval, da se oba policista prestavita, kar se je tudi zgodilo. Biser v kokošjem grlu. Springfield, Mo., 24. avgusta. Pred štirimi meseci je bivši sodnik Goldsmith zgubil dragocen biser s svojega prstana, vreden $200. Pred dvema dnevi pa je dobila Mrs. Ball v grlu neke kokoši, ktero je zaklala omenjeni biser in ga nesla zlataiju. Slučajno je bil navzoč tudi bivši sodnik in zahteval kamen za sebe. Mrs. Ball pa je uložila obtožbo proti Goldsmithu, ker se hoče prilastiti bisera, kterega je dobila iz vratu svoje kokoši. Japonski tihotapci. Seattle. Wash., 25. avgusta. Zvezi-ni sodnik z več uradniki je dobil povelje od generalnega pravnika iz Washingtona, da se mora podati takoj v Valdez in preskrbi vse potrebno, da se zasliši japonske tihotapce, ktere so prijeli julija meseca na Pri-bilovih otokih. Carinska ladija Bear je že odplula na otok. da prepelje ujetnike v Ungo ali Unalasko. Japonci so utihotapili precejšno množino blaga v našo deželo. Columbia, S. D., 26. avgusta. V obeh Carolinah, posebno pa še v južni je nastala velikanska povodejj, ka-koršne še ne pomnijo ljudje že od leta 1S40 sem. Dosedaj je povodenj zahtevala že 45 človeških žrtev in škoda, ktero so površno precenili znaša milijone in milijone dolarjev. Dva dnij je zaporedoma deževalo na mehka tla, ktera je dež že prej dovolj razmočil, ker je deževalo skozi štirinajst dnij skoro nepretrgoma v malih presledkih. Vse reke so prenapolne-ne vode. V Cambdenu je zgubilo devetnajst ljudij svoje življenje. Stali so bas na mostu in opazovali stanje vode v reki. ko so se aiebri mostu zmajali in most sam je z velikanskim ropotom padel v reko. in razvaline mostu so pokopale pod seboj vseh devetnajst ljudij. Trupelj radi izvan-redno globoke vode še dosedaj niso dobili. V nevarnosti so tudi predilnice ob reki Percelet v bližini Spartans-burga, kjer je že pri po voda ji leta 1003 147 ljudij zgubilo svoje življenje. Poročila poročajo, da je tovarna številka 1 že zrušena od velikanske silne vode. Druga tovarna stoji pet čevljev pod vodo in pričakujejo vsak trenutek, da jo valovje odplavi. Sea-bord Air Line železnica je zgubila en most čez reko Savanah in druzeira črez Broad River. Southern železnica poroča, da je nje proga na 32 mestih popolnoma uničena, da bo treba večtedenskih popravkov. Vsi kraji v tem delu Caroline so brez lučij in cestne železnice in več tovarn v večjih krajih je že moralo ustaviti delo, ker stoji voda deset čevljev visoko v delavnicah. Posebno velika je zguba na poljih, ker je voda odplavila rodovitno zemljo in to v najbolj plodono-snem delu države. Danes so se vršile v državi tudi primarne volitve, vendar farmerji niso mogli na volišče radi preplavljenih potov. Ze-leznika in brzojavna zveza je po preplavljenih krajih popolnoma pretrgana. Pričakuje se poroči! o nadalj- I nih žrtvah povodnji. Rojakom potnikom na znanje! Vodstvo dražbe, nam naznanja, da odpluje dne 3. septembra parnik "La Geoco-gne is New Torka v Havre, mesto par-nika "La Savoie". kakor je hOo pr- Proti saloonom. Pittsburg, Pa., 26. avg. Women's Christian Temperance Union je policiji očitala, da dovoli nekterim lastnikom saloonov prodajati špirituozne pijače Madoletnim deklicam, ki se opijajo do nezavednosti. Radi tega je sodnik Frazier odvzel saloonom Fulton, Heidelberg, Club, Crown in Smith pravico, da še nadalje prodajajo opojne pijače. Imenovani sa-looni so eni najboljših v Pittsburgh. Uspešen bojkot. San Francisco, Ca!.. 25. avgusta. Radi kitajskega bojkota napram japonskemu blagu je bil japonski par-nik Hong Kong Maru, prisiljen na svoji vožnji iz Kitajske vzeti kot tovor 500 ton premoga, ker naloženo blago ni zadostovalo. Na krovu sta bila samo dva kitajska potnika; druge so kitajski agenti pregovorili, da počakajo odhoda ameriškega parnika. Vsled kitajskega bojkota je že več jajponskih parobrodnih družb na robu prepada. Birmingham, Ala., 26. avgusta. Štrajk premogarjev v Alabami se ša vedno nadaljuje in sicer kaj trdovratno, dasi vlada, ki je v službi delodajalcev vedno pritiska na štrajkar-karje. Pred nekoliko dnevi so dobili premogarji peticijo, na kteri je bilo 25.000 podpisov s prošnjo, naj svojo zahteve in želje predložijo skupnemu razsodišču. Predsednik United Mine Workers je takoj naznanil lastnikom jom o ome..jeni peticiji: lastniki jam so pa odgovorili, da ne poznajo United Mine Worker unije ter ne morejo z njo obravnavati. Lastniki jam trosijo okoli napačne vesti, da se štrajkarji vračajo na delo, da bi preslepili lahkoverne, vendar so vse enake vesti izmišljene. Duncan McDonald. izvrševaiai član premogarske unije. jM>roča sle-leče: Strajk traja >e vedno, in vsak dan nam prinaša nove vesti o prekoračenju postave z javnim, toda tihim dovoljenjem oblastij. Milico uporabljajo da tira unijske delavce iz hiš in čuva zapeljane skabe pri delu. Toda ne čuvajo jih pred napadi od strani strajkarjev, temveč čuvajo jih. da ne bi prišli v dotiko s štrajkarji, ki bi jim razjasnili njih žalostni položaj in neizmerno kvaro. ki jo povzročijo linijskim delavcem. Vse jame so obkoljene s stotinami "čuvajev", ki delavce tirajo nazaj v njih rove, Ča hočejo pobegniti od sramotnesra skab-skega dela. Pred nekoliko dnevi je skušalo pobe' '• " r. wSmtb $3.00 1.50 4.00 2.00 4.60 2.50 1.75 "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BEJSELUK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 10(J Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Cftty, N- Y._ 1m. leto velja list za Ameriko in Oanado....... . if pol leta....... „ leto sa mesto New York . . u pol leta za masto New York d Evropo za vse leto .... „ „ „ pol leta .... f„ ,, četrt leta .... Evropo pošiljamo skupno tri številke. ftGLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja, naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov: "QUAS NAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Potovanje na Mars. Mesto članka podajemo danes našim bralcem nekaj zanimivih podatkov, kako se potuje na zvezdo Mars. Ker upamo in smo prepričani, da bodo bralci s zanimanjem čitali naslednje vrstice, pričnemo takoj: Bilo je ob 11. po noči, in pravkar sem premišljeval o dogodkih zadnjih dnij, o bankerotu Zottijeve tuljanske "banke"' in o njenih posledicah na uboge Hrvate; premišljeval sem, da pronajdem kako dobro idejo, kam bi se obrnil prihodnje dni, ko zapazim naenkrat na pismeni poli, ki leži pred menoj, pismenke. Kakor v sanjah gledam na papir in nikakor ne morem razumeli, kar pomenijo besede, ki so se tako hipno pokazale pred menoj na papirju. Knialo se pa zavem in čitati pričnem sledeče besede: "Danes ob dvanajstih vas pričakujem v Central parku (zgodilo se je namreč v New Yorku), in sicer pri zoologičnem vrtu." Urednik "Glas Naroda'\ l'aniet me je skoro zapustila. Kar tako meni nič tebi nič se ponoči vendar ne gre v Central park, ki je skoro enak pragozdu. Skleuil se pa za trdno, da sledim klicu urednika Cilas Naroda, ker sicer je zamera takoj na mestu; ob pol dvanajstih se ukrcam torej pred svojim stanovanjem na karo, ki naj me vleče v Central park. Že od daleč zapazim nekaj kot majhen čolniček, in ko pridem bližje, spoznam, da je ta čolniček zrakoplov našega urednika. O tem zrakoplovu se je slišalo, da se da voditi, kar pa ; dosedaj še nihče drugi iznašel. Kma-lo zapazim tudi lastnika zrakoplova samega, ki mi že od daleč kriči: Dobrodošel ! Ob dvanajstih se dvigne-1 mo. Takoj mu omenim gled^ potova- J nja na Mars. "Da, da", prične zatrjevati, "baš to je moj najnovejši šport. Moj zrakoplov je bil včeraj temeljito popravljen in sedaj ne mislim na nič druzega kot na hitro po- : tovanje na Mars, kamor je želelo plavati že toliko smrtnikov — zaman." Medtem pa je naš Editor pripravil že vse potrebno za tako daljno pot. Kakor velikanska vešča je plaval zrakoplov nad Central parkom. Motor prične delovati. Editor zapove: Naprej! in s hitrostjo 100,000 milj na minuto se dvignemo v visočine. New York je kmalo zginil izpred našega pogleda in se zavil v nepredorno meglo, ;n v kratkem nam je plavala zemlja pod nami kot majhna točka. Ko smo pravkar zavili okoli neke zvezde, ki je bila velika kot zemlja, j zavre Editor tako močno zrakoplov, da sem skoro skočil iz zrakoplova. "Kaj pa je vendar?" vprašam ves prestrašen. "Obrniti moramo", odvrne Editor, "ker je nadaljna pot zaprta zrakoplovom." "No, prav tega smo še potrebovali!" mrmram sam za sebe, "poiščite vendar hitro kažipota med zvezdami, da pridemo na pravo pot!" In dirjali smo naprej v divji hitrici. Hipoma pa se pojavi pred nami nebeški policist, ki zapiše številko našega zrakoplova in v prihodnjem trenotku smo že brali kazensko povelje, ki nam je doslo potom brezžičnega telefona: Pravkar ste vozili mimo Kastor in Polluza, in sicer s hitrico, ki je presegala sto-tisoc milj na uro; vrhu tega ste pa Se prehitro zavili mimo rimske ceste. Mrmraje poseže Editor v žep in pošlje denar na policijsko postajo. Konečno pa smo se bližali našemu ciljii. Editor zapiska na neki rog in v tem trenotku opazimo, kako se zbirajo prebivalci zvezde Mars vsi na eni točki. Čez pet minut smo že na Marsu. Mr. Editor of Glas Naroda pozdravi Marsovo delegacijo, ki nas pa ni razumela, in predsednik dele- gacije tiatn tudi nekaj pove, česar pa mi nismo razumeli. Konečno se vendar toliko sporazumemo, da ljudem na Marsu razložimo, zakaj smo namreč prišli; in prišli smo, da prouči- mu ni nihče oporekal, ne črnogorska vlada, ne generalni štab v Sarajevu. Ko je bil znani proces zaradi najdenih bomb na Cetinju, je bil Nastič glavna priča. Izpovedal je, da so mo, v koliko je zrakoplovstvo na bile najdene bombe izdelane v kra-Marsu razvito. Predsednik delegaci-. ljevskem arzenalu v Srbiji in dolžil j t* takoj pokliče k sebi nekega mla- srbskega kralja, oziroma prestolona-diča, kteremu zapove: i4 Pel j i te go- slednika, da sta prava provzročitelja i spode k lastnikom zračne črte Hiti! nameravanega atentata na ernogor-in Beži." V trenotku smo na me- skega kneza. Omeniti je treba, da stu. Ko pridemo tja, takoj vprašam je Črnogorski knez tast srbskega kra-; mogočnega Hitija: "Morebiti imate lja. — na Marsu kak časopis?" In takoj Kar je bil Nastie o cetinjskem dobim v roke list "Luftikus". ©o- procesu izpovedal, to je razpredel v j čim se Editor posvetuje s Hitijem in svoji brošuri "Finale" z vidnim na-Bcižjem o zrakoplovstvu, se jaz za- menom, osumnieiti sedaj Srbe na Hr-topim v literaturi "Luftikusa". Pa vatskem veleizdajstva. V brošuri že v kratkem odložim časopis, ker so pripoveduje, da ga je sveto navduše-i bile v njem vse one reči, ki Sem jih j nje za srbsko stvar — plačan vohun že pred tednom čital v Glasu Naro- in agent-provokater pa sveto navdu- da. Glede novinarstva niso na Marsu ničesar napredovali od nas Zemljanov. šenje!! — peljalo v Srbijo, kjer je stopil v krog nekih ljudij, ki so pripravljali revolucijo na vsem slovan- Medtem pa sta Editor in Hiti že skem jugu. Na čelu teh revolucijo- si ne moreš misliti, kako me to veseli!" Berta je samo skomizgnila z rameni, kajti zavedala se je, da s tem še ni dosti doseženo, da se Herbert in gospa Katarina ne poznata. Ada pa ni imela časa razmišljati o tem, ker se ji je pridružil Herbert, čim je bil pozdravil hišnega gospodarja in ji je posvečal tako nežno pozornost, da jo je prevzemalo najsladkejše zadovoljstvo. Zdaj se ni več bala tekmovanja lepe gospe Katarine in zdelo se ji je, da ima tudi veliko več upanja na končno zmago kakor njena sest rična Berta. Domače zabave se je udeležil tudi Mesesnelov sin Ivan. Držal se je sključeno kakor vedno in bil ^zamišljen in malobeseden kakor vedno. Berta se je čudila, da je sploh prišel v družbo, ker je vedel, kdo je vse povabljen in da med gosti ne bo nikogar, ki bi ga utegnil zanimati. Začudenje Bertino pa je še narastlo, ko sklenila bratovščino. Pivo iz Mar- narcev je stal kraljev sorodnik kapi- je zagledala malo kasneje svojega sove pivovarne je teklo v potokih, tan finančne straže Nenadovič, du-1 brata v prav živahnem pogovoru Z dokler ni prišel na vrsto šampanjec, j ševni voditelji pa so bili ministerski gospo Katarino. Poznala je svojega Ura na Marsovem zvoniku je bila predsednik, neki sekcijski šef in neki ; brata in vedela je takoj, pri čem da dve. Editor se je pravkar pripravil, profesor. V Svrlio te revolucije so je. Poreden usmev se je pojavil na da naredi "speech", toda k nesreči1 bile izdelane v srbskem arzenalu njenih ustnih. Odkar je začutila možje obtičal v grlu Bežija konec kranj- i arzenalu bombe, ki naj bi se prenesle nost, da bi gospa Katarina zamogla tega najnovejšega čestilca. Ozrla se je po dvorani, kakor bi z očmi iskala pomoči. Tolsta soproga Me-sesnelovega knjigovodje je bila ravno začela svirati na klavirju nov valček. Baron Herbert je ujel proseči pogled gospe Katarine, v trenotku je bil pri nji in jo je na veliko jezo mladega Mesesnela odvedel na ples. Pri ljubi teti. Spisal Kade Murnik. ske klobase, ktere je donesel Editor v Bosno in na Hrvatsko ter tam po-na Mars v prepričanju, da se z njimi rabile za revolucijo. A mesto da bi prikupi Marsovim prebivalcem. Go- } se bilo to zgodilo, so jih hoteli pora-vor se je ponesrečil, in ker je radi biti za atentat na črnogorskega kne-obilne zabave minilo tudi že preeej za. Nastie je potem razočaran za-časa, se pripravimo na odhod. Bilo pustil Srbijo — in takoj potem naje ob štirih zjutraj. Stali smo baš i stopil kot priča v cetinjskem pro-na južnem koncu planeta. Gospodar Marsovih zrakoplovov Beži nas spremlja do našega zrakoplova. "Ali nam morete menda pokazati najbližji pot na zemljo?" ga vpraša Editor. "Gotovo", odvrne Beži. "Peljite kdaj postati njej nevarna, je ni več marala. Mladi Mesesnel je sedel z gospo Katarino pri oknu, nekoliko stran od ostale družbe. Zmenil se ni nihče za nju in tako sta se lahko nemoteno razgovarjala in zabavala. Ze dva tedna nisem doprinesel nobenega hudodelstva; zato so me po dovršeni prvi šoli poslali stariši k bogati gorenjski teti Kristini na po- čitniee. Teta Kristina je bila sitna in pusta stara devica. Njen obraz je bil podoben žalostno zamišljeni kozi. Zmeraj jo je vse bolelo, enomer je javkala, da je bolna. Pripravljala se je že deset let na smrt in valila tajinstvenof jajce svojega testamenta. Okoli nje se je smukalo vse polno lačne žlahte. Vsi so se ji sladkali Z : in klanjali in ji ministrirali; skrivaj pa so šlatali, če ji že res kaj slabeje bije žila. Med vso to sebičuo druhaljo je bila edina izjema nečakinja in moja sest lična Milka. Bila je kakih osem let starejša od mene in prav imenitna Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari ■— ia Zjedlnjene države Severne Ameriko Sedež: Forest City, Pa. enkorporlranodneai. Januarja 1903 v dHUvIPenn^am«, ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bo* 374, Forest Cilj, Ma. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Mat L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pi. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, •ki«. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Sa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest &*y3 KAROL ZALAB, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, FRAN KNAFEUC, IL nadzornik, 909 Braddock imi«, dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Lnzerne, Pa. Eksaltiraui ljudje se dobe povsod J in šumnih družb", je govoril Ivan, Mogoče je, da so kje taki ljudje sanjarili o revoluciji. Razumen človek " Navadno ne maram takih velikih ',u,.lca' be sladkeje kakor vsiljiva žlahta POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Saša. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. Se« Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". pa ve, da je revolucija v obstoječih j i - - * i ! se je sukljal okoli tete grospod Artur in ee sem doslej sem in tam prišel ... ° F za kake pol ure, sem to storil samo f1CpS\ 111 bii ta možic ta" iz obzirnosti do očeta, ki ima na ta- ! ko. Podobeu kak°r slabo ponarejeni razmerah blaznost in samo blaznost: kili priredbah svoje veselje; danes pa opicl* Stanoval je v tetini hiši in naravnost in zavite okoli rimske ee- | in da s tako blaznostjo morejo raču- j Rem prav zadovoljen, da sem prišel, j se Jl. znai tako Pnilzmtl> da Je smel ste, pustite Velikega medveda na le- | nati propadli študentje in otročji; ker imam vsaj enkrat priliko, da se i Upatl na rok° ub°se Mi,ke> ki Pa je vi, držite se nadalje Malega voza pri | praktikantje, nikdar pa resni politiki ; z vami malo porazgovorim." desnem kolesu, nadalje pod Venero in telo državniki. Že zaradi tega ne, t Berta. ki je prisluškovala, se je na in ob levi strani Kozla. Pot na levo j ker se da vsaka revolucija v nekaj f tihem smejala rožicam, ki jih je zaje zaprta. Bodite previdni pri Ra- urah zadušiti. j ,'rt^aditi njen brat. "Kako je ne-ku. ker je pot razupita radi mnogih Nastič je Sol v Belgrad ali iskat j roden", si je mislila in se čudila, napadov." "Hvala!" zakliče Edi- svoje sreče ali eksistence, a je ni na-j ker je imela brata že davno na su-tor in skoči v zrakoplov. Kot mo- šel. ali pa je šel tja in je spletkaril mu. da je njegova melanholija samo gočen tič zaplava naš zrakoplov na- po Hrvatskem ko£ agent-provokater. maska, sicer pa da je skriven lahko-vzdol. Editor se je držal označene V svoji brošuri je obdolžil Nastič živec. poti. ker se je pa najbrž z Bežijem več Srbov iz Hrvatske, da so bili za- Tudi ir«>spa Katarina se je nasmeli-; predolgo bratil, jn zavozil Velikemu j pleteni v to '"zaroto" in da so pri- J ,nia nekoliko okornemu poklonu mla-medvedu na nos, poškodoval kolo ' pravljali ''srbsko revolucijo". Celo deira Mosesnela. Malega yjjza, pokvaril Venero a la madjarski listi priznavajo, da "do-: "Zanimate mo že dolso. gospa". Milo, odbil Kd€lu en rog in Raku kazi", ki jih je navedel Nastič, ni- j<> nadaljeval Ivan. "Kadar sem imel tako zavozil v trebuh, da je trenuto- česar n<- dokazujejo. Seveda se je I priliko vas videti, sem imel vtisk, kalim zavil na drug kraj. V nekaj mi- vzlic temu začela sodna preiskava in kor da nosite nutah smo že zopet na zemji. Že od je bilo aretiranih več osob. Nemški ; tajnost. Tako rezervirani ste vedno, daleč zapazimo številne luči New listi so seveda Še hudobnejši od Rau- tako hladni, nikdar se ne smejete Vorka in do nas se je dvigal krik chovih in Wekerlovili organov in o- glasno in od srca. nikdar niste prav mladičev ob Brooklyn Bridge, ki so premija jo svoja senzacijska poročila vesela." i bila zamaknjena v mladega prav-: nika. Že drugi dan sem se naveličal zo-perue uloge pridnega angela. Na-kradel sem trdih, še zelenih orehov in jih izza podstrehe metal na mimoidoče, kteri mi niso bili po godu. Najhuje sem bombardiral cilinder gospoda Piepsla. Ubil sem tudi par oken in naredil mnogo nepričakova-' ne zgage. Teta Kristina pa je natančno zabeležila vse moje pregrehe, i Posebno piko sem imel na požrešno žlahto, ki je mučila Milko in me- f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro .domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRANK SAKSER CO. - 109 Greenwich Street, NEW YORK£CITY. 6104 St. Clair Ave., N. E., CLEVELAND, O. prodajali jutranje časopise. Pri 109 z vsakovrslnimi lažmi. Pravijo, da Opazovali ste me natančno (Jreemvich Street se poslovim od Mr. je pobegnil poslanec Budisavljevic, rekla sr« Editorja. Slednji zavleče svoj balon i kar je očitna laž. Poročali so, da se na Cortlandt Street, in sicer v je pri aretovanih našlo mnogo kom- ne. Nekega popoldne sem zlezel bos , čez vrtno ograjo k sosedovim. Tam svojem srcu posebno . .. . . je prijazen dimnikar nekaj popravljal v dimniku, llitro sem porabil ugodno priložnost in sem se namazal po obrazu, vratu, nogah in rokah s sajami. Dimnikar mi je rekel, da ta- ~ . , , ko lepecra zamorčka še ni bilo na Go- >spa Katarina resno in kakor renjskem. Dobro zamazan sem se skrivaj splazil v hladno obednieo. Tam je da bi bila nekoliko vznemirjena. — 4 Ali moja rezerviranost je posledica prostor, kjer se bodo tiskali nadaljui promitujočih pisem, dočim so Rau- j mojega temperamenta in moja res njegovi proizvodi, jaz pa se napotim cliovi listi le trdili, da se je našlo noi,a posledica nesreče, ki me je za- bll° ze vse PnPyavlJeno za popoldan- - pod morjem v Brooklyn, in ko se ju- mnogo s cirilico pisanih pisem, kar dela. To vam je vendar le znano, t raj zbudim, sprevidim, da je bilo je vendar naravno, ker Srbi pišejo kako hitro po poroki je moj mož vse le — sanja. sko kofedro. Skril sem se za bele gardine ob oknu. Kmalo so prišli tetini ministranti. Bile so večinoma moje stare sestrične, vsaka s kupom razvajenih kričavih otrok. Milke in tete ni bilo doma. thai, Wekerle in Rauch niti sence srcu. Sicer pa ima vsak človek kako < A- vU -------------• P°Ioiaziia- za gardin sredi med nje. Oh, kako Že leto dni se trudi madjarska via-; ženja in da » moram SVOJ ^ sln_ ^ ^ nedoIŽ zamorč. da, da bi razbila hrvatsko-srbsko ko- žiti z delom, to mi življenja ne gre- ka, PrPevrnile gQ mi krožniM skle_ akcijo, ker le s tem zamore upati, da ni; človek je lahko sreeen, tudi če dice m kozarci go dali na tla. Lep predrugaci razmere na Hrvatskem nima premoženja in moje delo v hi- bllo tukaj videti! Se- Ivomaj je postal baron Rauch hrvat- vašega očeta je prijetno in hva- ... J, . • . , , ■ ski ban, je začel streljati na Srbe. Spisal P. Mrak. ležnQ ,7 P stnene so kričale in javkale otroci • 1 • J • 1 •. ^ ... so cvilili, laz pa sem skakal kakor Obdolzil jih je veleizdajskih strem- Ivan Mesesnel je zavzdihnil in ^ ^ Prestrašene so Ijenj Storil je to javno, nakar je {Nadaljevanje.) povzdignil poglede h gospe Kata- priP%Tatih, jaz-pa med njimi, vsled tega pnsla dvobojna afera med v J ^nj. j s T hI h b 1 obleke banom Rauchom in vodjo samostal- Četvero oči je z največjo napetost- "Kako plemenito je vaše mišlje- ida S° blle J1'ratu njl ee ° e "e nih Srbov dr. Medakovieem. Tedaj jo motrilo gospo Katarino in barona : njlt •» rekei? "odslej ne bom obeu-! VSlTr°°aS f* - t t Kri_ je imel baron Rauch dolžnost, da Herberta, ko sta drug drugemu po-| doval sarao vage iepote> nego tudi vaš .. . a u .Je a' e' * 7 svoje dolžitve dokaže, a ker ni mogel i klonila. Berta je predstavila barona znafaj." ^ stina ln moja ve^®1®1Sra Je ^ v doprinesti nobenega dokaza za svoje svoji vzgojiteljici. Z največjo pozor- , , „nann Trota kraJU* Sa-1asta 7 a ta Pa UP a , . . .. j• . . n L 1- - i v ____to Te besede 80 spravile gospo Kata- d menoj in me tožila teti. In vsa- dolžitve, je bil diskvalificiran. Ogrski, nost jo je opazovala oba in ravno ta- ^ y regno nevoljo Rada u bila | . ministerski predsednik Wekerle je ko Ada. Toda niti najmanjša stvan-; mlade?a Mesesnela energično zavr-prišel Raucliu na pomoč in je v dr- ca m kazala, da bi se baron m gospa ^ & prema la se ^ gutežy da —--- —»1... ..n ei-imniAll Qrlio \rnlnt7_ Vaf OKitin rln'/nn lo HK(1 eta CO Van I £1 I . mora imeti nekaj ozirov do domačega sina. žavnem zboru sumničil Srbe veleiz- Katarina poznala. Oba sta se vedla [ dajstva. a dokaza za svoje dolžitve naravno in neprisiljeno, s tisto pri-vzlic vsem pozivom ni doprinesel, jazno vljudnostjo, s ktero se pozdrav-Pravi betyar! ljajo tuji ljudje, ako se slučajno se- Zdaj naenkrat je buknila na dan stanejo, afera, ki jo skušajo fruktificirati na- t Dokler je gospa Katarina govorila sprotniki južnega Slovanstva v do- z baronom, se Berta in Ada nista pre-kaz, da so Srbi veleizdajci. Nastala ; maknili z mesta in sta se odstranili je ta afera vsled brošure "Finale", šele potem, ko se je prigugal stari ki jo je v srbskem in v nemškem je-! Mesesnel in mu je hitel Herbert na-ziku izdal neki Gjorgje Nastič in v proti, da ga pozdravi. kteri pripoveduje take stvari, da jih razumen človek ne more verjeti. Nastič je 25 let star človek, ki svojih študij ni dovršil. Zagrebški "Srbobran" je že pred več meseci priobčil faksimilirana pisma, iz kte-rih jasno izhaja, da je Nastie Spijon generalnega štaba v Sarajvu in plačan agent črnogorske vlade. Nastič je za denar opravljal posel špijona in agenta-provokaterja med svojimi rojaki. To stoji, to je dokazano, te- " Tvoja opazovanja so pa res mnogo vredna", je Berta porogljivo za-šepetala svoji sestrični na uho. "Ali si jih zdaj opazovala? Od daleč je bilo spoznati, da se ta dva Se nikdar nista videla, kaj še, da bi se po-znala."'' "Hvala Bogu, da je tako", je rekla z resničnim zadoščenjem Ada. "Tudi jaz sem ju ostro opazovala. Prav nič se nista izdala. Zdi se mi, da se res ne poznata. O Berta, ti "S takimi komplimenti me bodete še razvadili, da bom postala ošabna", je končno rekla in vstala s svojega sedeža. "To ui prav in mi tudi ne dela nobenega veselja." Mesesnel je dobro čutil, kar mu je hotela gospa Katarina s tem reči. Česar mu niso povedale besede, to mu je razodel glas, s kterim so bile izrečene. Toda bil je neobčuten za take nežne, majhne pšice. Samo zame-ketal je in se gospe Katarini globoko poklonil. "Ne zamerite mi", je prosil. "Malo pridem med ljndi in vsled tega sem neroden v izrazih, kadar me simpatija do kake os obe prevzame.... oprostite." Gospa Katarina ni vedela, kaj bi rekla. Bolj Se kakor Mesesnelove ; ka pritožba je imela refren: "U, ta Žiga! Spodite ga nazaj v Ljubljano! U, ta falot!" "Žiga, Žiga!" mi je zažugala teta, ko je videla omarogane sorodnike in žalostne razvaline na tlfeh. "To si zapišem! Škoda, da hodiš že v prvo gimnazijo —" "Prosim, v drugo 1" Teta je menda hotela kihniti, tako je raztegnila obraz; pa ni bilo nič. Zapela je samo skozi nos: "Mbm!" Jaz pa se nisem dal kar tako ugnati v kozji rog in sem ji povedal vse, kar so govorile prej o njej in o tistem lajtnantu. Teta je hotela zopet kihniti, pa se ji ni posrečilo. Rekla je samo "Mhm!'* Jaz pa sem šel zamorčka prat. V moji odsotnosti se je menda Šele razvil najlepši vihar. Teta Kristina je zapodila vso obrekljivo in ded-ščine lačno žlahto od hiše. Ostala sva le Milka in jaz. Žiga", mi je rekla teta, ko sem besede so jo ženirali goreči pogledi Se vrnil lepo umit, "mera tvojih hu- dobij je polna! Pisala bom papanu, da pride pote!" Ob teh besedah me je izpreletel mraz, dasi smo živeli v vročih pasjih dneh. Videl sem že jeznega papana s palico pred seboj. Oh, in s seboj sem imel same tenke poletenske hla-čiee! Poparjen sem se splazil na vrt. "Eh", sem si mislil, "tepen bom tako ali tako! Alea est iacta. Zakaj ne bi še gospodu Piepslu naredil nekoliko zgage!'' Gospod Piepsl je stanoval v prvem nadstropju. Okno na vrt je bilo odprto. Pri sosedu sem izmaknil lestvico in po njej srečno splezal v Piep-slovo sobo. Komaj sem bil notri, že je zarožljal ključ; jaz pa naglo pod posteljo. Piepsl je sedel za mizo in jel nekaj pisati. Kar ga je nekdo zdolaj na ulici poklical. Odšel je in zaklenil za seboj. Neutegoma sem skočil izpod postelje, vzel Piepslovo pismo in se podvizal zopet skozi okno. Srečno sem shranil tudi lestvo pri sosedu. Med fižolom skrit sem bral Piepslov list: "Ljubi brat! Sreeen slučaj je od-podil nevarno žlahto. Milka mi je obljubljena in dobi vse po starem krokodilu. Da bi bila le že neumna kamela tam, kjer muh ni. V kratkem kaj več. Tvoj Artur." Tako nekako je pisal Piepsl. Pismo sem nesel takoj Milki. Ne vem, kako je bilo to — kar naenkrat se je vrnila k meni in klicala: " Žiga, ti si me rešil! Žiga, kako sem srečna!" Teta me ni zatožila papanu. Gospod Piepsl je izginil kakor kafra in Milka je — čez nekaj let — dobila svojega izvoljenca. Moja preljuba teta pa še vedno živi in ima vso žlahto za norca. Vsak mesec jo prosim na posodo. In teta mi pumpa vsak mesec. Bog ji daj doseči Metuzalemova leta! slovictcem v pogled. Cenjeni zdravnik Collins N. Y. Medical Instituta:— Vam naznanjam, da sem poslana zdravila porabil ter popolnoma o-zdravil po njih, da nobenih znakov bolezni vež ne 8utim. Srčno lepo se Vam torej zahvalim za Vaš trud. Bog Vam stotero poplačaj! Še enkrat se Vam zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam. . Ivan Kogoj, Mulberry, Kan*. NAZNANILO. Prav dobro domače vino razpošiljam p<_. 50 centov galono, to je 50 galon za $25. Posoda stane $1. Vino je doma prešano ter pristnost garantirana. Ni mogoče dobiti boljše vino in po tako nizki ceni. George Travnikar, 6102 St. Clair Avenue, N. E., (20-8—2-9) ' Cleveland, Ohio. Na pomoč! Znano je vsem rojakom v Zjed. državah petem časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Škoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se i™* graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti .glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imuno ▼ tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste tolike srečni, da imate delo, posezite malo v žep la žrtvujte par centov za naše ssbrmts na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača gruda še veda* tesno pri srcu, in da Slovenec Tsdas in povsodi ljubi svojo milo domorinsf Frank Sakser. Darovi naj se blagovolije poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New Tork; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potem pošljemo županstva na Bled. J. W. StKOBA, ODVETNIK IN NOTAR, Cleveland, O. Preselil je svoj urad (office) v poslopje "Blackstone" na zapadnej t. ; ulici, bivša Seneca St., vogal Frankfort Avenue. Urad ima St. 14 na 3. nadstropju. Elevator vam vedno postreže in pokaže urad (offiee). Odvetnikom in notarjem sem še 38 let in dosedaj sem bil vedno pripravljen postreči vam z mojo Bknienoetjo kot odvetniški veščak. V nadeji, da me tudi v nadalje s svojo zaupnostjo počastite, ostajam z odličnim spoštovanjem J. W. Sfkora. (18-S—2-fcj ROJAKI, KAMOČAJTE MM M A "GLAS NAHODA/ irAJOBWTJ7 -JiL • SR-. Jugoslovanska Katol. Jednofa. finkorporirana dne 24. janumja 1901 v državi Mhinwnta Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu 9 Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad- Iocj:, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenu« & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK. II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR. III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Joliet, IIL Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov ta druge Ustine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, £]y, Mind., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pciiljatve naj pošiljajo krajevna drnitva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.', po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj poSljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih druStev Jednote ali posameznikov naj »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE Umrli so v Ljubljani: 7. avg-usta Franja Kosanc. zasebnica, 57 let; 9. avgusta: Etna Tenschert, uradnikova hči, 1 mo>.; 10. avgusta: Lorenc Metulj. ključarjev sin, 1 uro; Ivan Se-lan, skladiščni mojster, 37 let; Ana Frieda, godb. podčastnika hči, d ines.; 11. avgusta: Dr. Anton Arko, zdravnik, 62 let. V deželni bolnici: 5. avgusta: Gašper Demov.-ek, gostač, 80 let; Helena Košmerl, gostija, 70 let; 6. avg. Ivan Sitar, jurist, 22 let; Karol Jel-nikar, delavčev sin, 2 leta; 7. avgusta Fran Brodar, kamnolom, 53 let; S. avgusta: Gregor Pustovrh, gostač, 76 let; Terezija Gregorčič, posestni-kova žena, 33 let. Vdrugič omožena pri živem prvem možu. V Gorenji vasi nad Medvodami se je svoj čas poročil posestnik F. S. Vzel je za ženo žensko, ki mu je prinesla v zakon 4000 goldinarjev. Zakon pa ni bil srečen. Tri tedne je bila žena pri možu, potem jo je pa pobrisala od njetra. Pravila je, da bi domači kreg in prepir, ki je nastal z njenim prihodom v hišo, že še prestajala, da bi trpela sitnarije taščine in svakinj. a da je Šla proč, je vzrok mož, ki ni pravi mož, ampak — ne tič ne miš — rnožki in ženska, vse skupaj. Moža so preiskali zdravniki, ki so potrdili, da ženska govori resnico. In šla je prošnja do papeža, ki je razveljavil zakon. Ženica je bila zdaj prosta. Stvar je trajala ravno 17 mesecev, predno jo je rešil Rim. Zdaj si je ženska poiskala drugega moža. Dasi stara 45 let, je vzela 261etnega samca iz Most pri Ljubljani. Upati pa je, da bo ta zakon bolj srečen za ženico kot je bil prvi. Obesil se je v Podpeci 22Ietni hla-pee Alojzij Tavželj, ki je služil pri posestniku Petru Ložarjn. Bil je doma iz Vrbljenj. Vzrok samomora ni znan. Načrt za železnico na vrh Triglava sta napravila inženirja J. Planinski in F. Steiner. Triglav je najvišja gora na Slovenskem in slovenskem jugu sploh. Visoka je 2864 metrov. Z njegovega vrha je videti ozemlje, ki je veliko 64.000 štirijaških kilometrov. Inženirja računata, da bi se vozilo po tej železnici po 15.000 popotnikov na leto. Samomor ženske. Na Mrtvicah pri Leskovcu se je obesila 50 let stara Ana Katic. Omračil se ji je um. Starosta slovenskih planincev umrl. TJmrl je 12. avgusta v Ljubljani starosta slovenskih planincev gosp. Fr. Kadilnik. Za amerikanskega agenta ga je imd. 11. avgusta se je iz Amerike po-vrnivši Lovro Goijup iz Viča z izvoš-čekom pripeljal v neko gostilno poleg kemične tovarne, kjer je govoril z neko urednikovo vdovo, ki ima tudi svoje otroke v Ameriki. Skladiščnik v kemični tovarni Jo£ef Dfirnplatz jej nahrulil Gorjupa z amerikanskim ; agentom, kar je tega tako razburilo, da je vstrelil s samokresom v Diirn-7>Iatza in ura za.lel v glavo. Diirnplatz je moral v de/.elno bolnišnico, Gorjupa pa še iščejo. Velik požar. V noči dne 11. na 12. avgusta je v Kalcih, fare leskovške, pogorelo pet gospodarjev; hiše, go-odarska poslopja, krmo v kozolcih, i to je uničil požar. Šestemu gospodarju je zgorel kozolec. Xa pomoč so prihitele požarne brambe iz Kostanjevice, Ivriževega, I^eskovca, Cer-kelj, Krškega in vojaška brizgalna pod vodstvom nadporočnika Lesko-vica. Zmanjkalo je vode. Goreti je pričelo na kozolcu, na sumu je nek prismojen pijanČek. Utonil je. Ko se je 8. avgusta več otrok iz BaČa pri Zagorju, okraj Postojna. igralo ob jami, ki je bila meter visoko napolnjena z vodo, padel je sedemletni Pavel Kirn vanjo. Otroci so klicali na pomoč in Kirna so res poteo-nili živega iz vode, a je umrl kmalu nato. Mati utopljenčeva je bila na polju, ko se je ponesrečil. Rodbina Herzman je pobegnila iz Ljubljane. Zapustila je mnogo dol- 2TOV. - Umrl je v Ljubljani poduradnik •Tužne železnice v Trstu g. Ivan Se-lan, star 37 let. PRIMORSKE NOVICE. Zanimiva pravda se je nedavno končala v Trstu. Bivši restavrater "Balkana" Dolničar je tožil "Balkan" oziroma tržaško slovensko hranilnico za odškodnino. V prvi instanci je Dolničar propadel, v drugi in tretji je pa zmagal ter dobi okolu 120.000 kron, hranilnica pa mora plačati tudi pravdne stroške, ki bodo baje znašali okrog 38.000 kron. Poroka na smrtni postelji. Težka nezgoda se je pripetila 12. avgusta v Lloydovem arsenalu v Trstu. Pred delavnico štev. 3 v arsenalu je v gradnji parnik "Lemberg", označen v registru -mdenj ladjedelnice s štev. 114. Na mostovju okoli parnika je delal z drugimi delavci nek Anton Bertok, star 33 let, kotlar iz Kopra, stanujoč pri sv. Luciji pri Miljah. Nesreča je hotela, da se je spodrsnil, in padel z visočine 12 metrov. Pritekli so njegovi tovariši in ga ponesli v bolniško sobo arsenala. Med tem so telefonirali na zdravniško postajo, od koder je kmalu potem prišel na lice mesta zdravnik z ambulančnim vozom. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico, kjer sU ga lečila v X. oddelku dr. Monti in Luzzatto. Poškodbe so jako težke in je malo upanja, da nesrečnež okreva. Strt mu je zatilnik, zlomljeni ste obe piščali, ima mnogo bunk in prask po obrazu, izlivanje krvi iz nosa in ust. Komaj razumljivo je izrazil željo, da bi videl svojo zaročenko, Antonijo Brajnik, iz Milj. Ker ji je obljubil poroko, je hotel umi raje izpolniti svojo obljubo. Telefoniralo se je po njo. Župnik bolnišnice je ponesrečenca previdel s svetotajstvom umirajočih in je naznanil Brajnikovi poslednjo željo njene- ga zaročenca. Ob 5. uri in pol se je vršila ganljiva ceremonija ob smrtni postelji. Foedranspergov zaboj v Trstu. Skrivnostni zaboj, v kterem se je svoj čas Foedransperg dal nesti v stanovanje kabinetnega kurirja Adolfa Rot-munda na Dunaju, da bi izvršil tatvino, so prepeljali v Trst. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrl je na Bukovem žlaku pri Celju lastnik opekarne v Ljubečni, Štefan Koželj, star 44 let. Vlak je povozil blizu Rač nekega moža, pravijo, da je iz Frama. Odtrgalo mu je levo nogo in na glavi ima težke rane. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. KOROŠKE NOVICE. Italijanski vojaški ubežniki ali o-gleduhi? Vojaške ubežnike, in sicer tri laške planinske lovce (bersaglieri) je orožništvo aretovalo na avstrijskem ozemlju v volajski okolici ter 1 jih pripeljalo v Celovec, kjer jih je sprejela sodnija. Pravili so, da so posamično ubežali iz garnizije Carnia, ' ker jim vojaška služba ne diši. Ubežniki so v vojaški obleki brez orožja. Sodnija je uvedla preiskavo, ker nek-teri mislijo, da so to ogleduhi. Slednji čas se pogostoma dogaja, da se na Koroškem prijete osebe iz Laškega smatrajo za ogleduhe, in na laški meji pa zopet tako ravnajo v avstrijskimi podaniki, samo s tem razločkom, da v obče vsak velja za ogleduha, če si le količkaj hoče ogledati okolico. Tako sta bila pred kratkim dva duhovna iz kanalske doline od karabi-njerov aretovana kot ogleduha, ker sta z višine opazovala okolico blizo utrdbe Chiusoforte. Pomagalo jima ni nič, rekoč, da sta samo prišla malo na sprehod čez mejo, dokler ni posedla vmes neka znana oseba, ki je tam doma. Vlak je iz tira skočil pri zadnjem nalivu 7. avgusta pri Čačah v Ziljski dolini, ker je hudournik izpodkopal progo. To se je zgodilo že zvečer, pomožni vlak je pa prišel šele ob 3. uri zjutraj, ker so bile tudi telefonične žice pretrgane in tako ni bilo mogoče brzojaviti. Nesreča se ni prigodila druga nobena, kakor to. da so bili potniki preplašeni, ker jim je naenkrat prtljaga popadala na <*lave in se je vlak s sunkom ustavil. Železniški čuvaj žrtev zločina. Vlak je povozil 9. avgusta zvečer proti 9. uri železniškega čuvaja v Beljaku na prehodu celovške ceste čez tir. Bil je takoj mrtev. Kako da se je nesreča prigodila. ne ve nobeden pravo povedati. Vlakovo osobje je pravilo, da so zapazili ravno, ko je vlak na postajo vozil, kakor da bi dve osebi pahnile čuvaja na tir. V tem oziru orožništvo poizzveduje, ker je mogoče. da je čuvaj žrtev zločina. Nenavadni beg iz ječe. V Kotičah na Zeromjem Koroškem je pobegnila iz ječe okrajne sodnije neka ženska vlačugariea in sicer skozi stranišče. Bila je radi vlačuganja nekaj dni zaprta ter bi morala čez par dni že prosta biti, pa le ni hotela počakati konec kazni in je rajši pobegnila na ta nenavadni način. Prijeten beg gotovo ni bil. HRVATSKE NOVICE. Napad na romarje v Čakovcu. Dne 6. avgusta se je vračala skozi Čako-vec iz Marije Bistrice procesija me-djumurskih romarjev, ki so molili in prepevali svete pesmi. Naenkrat skoči policaj proti nekemu mlademu romarju, mu iztrga hrvaški trak, ki ga j je imel na njem pripetega, potem se navali na bandero s podobo Matere 1 božje, ga stepta na tla in strga z za-; stave hrvaški trak. Romarji se postavijo v bran in nastane pretep: svete pesmi in molitve so obmolknile, klici na pomoč in preklinjevanje se je razlegalo po čakovskih cestah. Nekaj romarjev so zaprli. Gotovo bodo obsojeni radi veleizdaje. In vse zavoljo nedolžnih trakov, ki Madžare tako ; strašno liodejo v oči, da zgube spoštovanje tudi pred posvečeno zastavo. Kača je pičila Nikolo Mikana iz Veleševca, ko je nalagal z rokami seno na voz. Namesto k zdravniku, se je podal k neki babi — mazači, ktere leki pa mu niso pomagali. Roka mu je bolj in bolj otekala. Dasi si je nazadnje izrezal ranjeno mesto, je čez par ur umrl. Samomor domobranca. V domobranski vojašnici v Zagrebu se je ustrelil pešec Štefan Bobek. Pravijo, da se mu je zmešalo. Poizkušen samomor. Sedemnajst let stara S. K., hčerka pisarniškega sluge v Zagrebu, je izpila z namenom, da bi se zastrupila, količino terpentino-vega olja. Spravili so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Čuvaja je ubil v Mogoriču neznan lopov. Milan Vurdelja je stražil krompir, kar se mu priplazi neznanec ter ga ustreli iz puške. BALKANSKE NOVICE. Trgovinska pogodba med Srbijo In Avstro-Ogrsko. Belgrad, 12. avgusta. Zbornica je nadaljevala razpravo zaradi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Vodja narodne stranke, dr. Veliko-vič, je naglašal, da bo imela Srbija po novi pogodbi velik deficit pri izvozu živine. Minister Paču je razložil težave, ki so bile na poti novi trgovinski pogodbi ter izjavil, da bi sedanji moment ne bil ugoden za carinsko vojno. Srbija potrebuje sloge, da bo po desetih letih oborožena za 151etno carinsko vojno. Angleška in Avstro-Ogrška glede Balkana. Dunaj, 12. avgusta. Pred-stoječi oficialni obisk angleškega kralja v Išlu bo politična manifestacija. Oba vladarja bode ta pri tej priliki razpravljala o resnih političnih vprašanjih. Vsled projekta za železnico skozi Sandžak in opustitev dogovora v Miirzstegu, se je spremenilo razmerje Avstro-Ogrske napram Rusiji. Od tega sastanka se pričakujejo ugodne posledice za razmerje med Anglijo in Nemčijo na eni strani in med Avstro-Ogrsko in Rusijo na drugi strani. Angleškemu kralju se bo baje jasno pokazalo., da ostane Av-stro-Ogrska zvesta zvezi z Nemčijo ter se ne mara udeležiti diplomatiene akcije, da bi se Nemčija osamila. POZOR I V zalogi "Glas Naroda" je idDe podučila knjižica, ki obsega 64 atra-oij, z naslovom: Kako se postane uneriikl državljan? Ker je ksjiiiea jako potrebna in koristna, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane aaaM i centov, ktere poiljite v VABILO na PRVI VELIKI PIKNIK, kterega priredi društvo sv. Barbare postaja štev. 8 v Johnstownu, Pa., v nedeljo dne 30»- avgusta t. L na krasnem prostoru rojaka Karola Muhviča, 7 minut hoda nad Morell-ville. ^ Na razpolago bode cenj. občinstvu sveže pivo, po domače pečen janec in drugih dobrih prigrizkov. Zatorej vljudno vabimo vsa nam sobratska društva v Johnstownu in Conemaugh, Pa., kakor tudi ostale rojake in rojakinje, da nas v obilnem številu posetiti izvolijo. Začetek ob 1. uri popoludne. Vstopnina za gospode $1.00. Pivo prosto. Dame proste. ODBOR. (26-28—8) Kje je MARTIN PRHNE? Doma je iz Mokrega Polja na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel jaz Janez Vene, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, ker sem mu nekaj dolžan. Moj naslov je: John Vene, P. 0. Box 13, Zeigler, 111. (25-28—8) NAZNANILO. Bratom društva sv. Barbare postaja št. 8 v Johnstownu, Pa., se naznanja. da se imajo udeležiti glavne društvene seje v nedeljo 6. septembra v polnem številu. Pri tej seji se bo volil nov odbor za prihodnje leto ter stari odbor izroči novoizvoljenemu vse nove račune in društveno premoženje. Kdor neopravičeno izostane, ravnalo se bode z njim po pravilih. Za " odbor: Ivan Tegelj, tajnik. (26-28—8) 10» OtNtwui H«w York, N. T. SAM H. OWENS. stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn. Sain H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro znan rojakom v Toweru in Evelethu, ker biva v tek krajih že 26 let. (15-8—15-9) Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra, vina. in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yerku. 2 velespoštovanjem Ivan Govže, Ely, Minn, IT ANGLEŽČINA v S. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna iola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom tvoja izvrstne VINA, ktera v kakovosti nad kril jo jejo vsa druga ameriška vina. Radeče vino (Concord) prodaja* po 60 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TINO JE S0 GALON. BRINJE VEO, sa kterega sem ini portiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEO $2.50 galona. DROŽN1K $2/7* falona. — Najmanje posode sa Špn nje so 4% galone. NaroČilom je priložiti denar. Zrn o bila naročil* ne priporoia JOHN KRAKER*. OMe ROJAEX NAROČAJTE 82 NA "•LAS NARODA", NAJVEČJI IN KAJOBNBJtZ DNEVNIK! 1NA PRODAJ NABAVNA CALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 35 d« 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centom galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKiX, Crockett, Contra Costa Co., OaL Na ko v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja; kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj sin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospAd doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za č^sa moje bolezni. Uverjer. in preprid an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S sposlovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3KI St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. 111 Velecenjem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila o tala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam roja-k'Jin, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zaref; dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vjts še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box <3x1 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis- irtmu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-Išite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40feWEST 34th STREET, NEW YqRK, Nf Y Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ zmodernim kogljldčem« Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijslon smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 664 So. Center Ave. Chicago, IIL Zdravju . 'mt najprimeHiejS& p-jaxia je ❖^LEISV PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega iTnooriiiaaega češkega hmeia Ra 1= U naj nikdo ne zamudi poskusit! » lastno korist, kako t-' svoje družine, svoj ih prijateljev ir, Irugio, Leisy pivo je najbot ; pr;ijT.b'isTio čer se dob. . -s-Ji jj i gostilnah. Vse podrobnosti r ves te v fteo >« *olk»r-ju 6102 3. <.«*« • kteri Vam dragevolje vse pojasir. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLE V t.i,A,\D, O. . i AVSTRO-AMERIKANSKA C RTA (prej© bratje CosuHe ^ ns Najprlpravnejša in najcenejša parobrodna črta m >mm ik hvm m^ Novi parnik na dva vijaka "Martha W»gfcir.<*t~;j REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM TRSTOM IN JkJESI® V k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični bfaojav: AUOB, iiAURA, REKE............................................ ZAGBEBA........................................ KABLOVCA....................................... IL TSAgTttWT> de TB8TA ali BBK1.........................$524» do MABTHA "WASHINGTON, ! [ ARGENTINA. \ mesecih maju in junijn se bodeta zgoraj navedenemu brodoijn pridružila ie dva draga nova potniSka parnika. Cene rožnih listkov fz NEW mu /a lil tmtm Sr TESTA .............................................. LJUBLJANA......................................,f38.60 •29*20 Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908«, Parobrod "MABTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 1908. Phdtpa Bros. & Con Gor* Agen mm. V padišahovej senci. &piml Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. v -o- DRUGA KNJ1QA. PO DIVJEM KURDISTANU Cenik knjig, katere se dobe v zalogi 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. Y f (Nadaljevanje.)' V kratkem ča^u sva že na poti. Pri vratih nas že pričakuje mnteselim. Niti ne pozdravi me. temveč potegne ago v hodnik, kjer so trepetali prestrašeni stražniki. "Nesrečnik, kaj si neinilf" zagrmi nad njim. "Jaz, gospod? Ničesar, prav ničesar nisem zakrivil." "To je baš tvoja hudobija, ker nisi ničesar naredil. Ču val nisi ponoči!" "Kje naj bi stražil, efendi?" "Naravno v ječi." "Saj nisem mogel noter!" Afute?elim ga debelo pogleda. To mu niti na misel ni prišlo. "Saj nisem imel ključa!" pristavi aga. "Ključa---! Da, aga, res je, in tudi sreča za tebe, sicer ne vem kaj bi s t«*boj naredil. Pojdi z menoj in oglej si to luknjo!" Napotimo se po hodniku. Vrata Arabceve celice so bila odprta in luknja je bila prazna. "Pobegnil!" reče aga. "Da, pobegnil," jezi se muteselim. "Kdo nm je odprl vrata?" "Da, vprašam te, aca, kdo T Povej mi, aga!" "Jaz ne. gospod!" "Jaz tudi ne! Samo stražniki pridejo v poštev!" Aga se obrne proti njim. "Pojdite sem psi!" Bojei-e približajo nekoliko korakov. "Vi ste odprli vrata jetniku!" Narednik se drzne odgovoriti: "Aga, nihre nas se ni pritaknil zapaha. Vrata smo nameravali odpreti žele popoldne, ko se jetnikom daje hrana." "Torej sem bil jaz prvi, ki je odprl vrata beguncu?" vpraša poveljnik. "Da. efendi!" "lin ko sem odprl, je bila luknja prazna. Pobegnil je. In kako je prišel iz luknje t Včeraj zvečer je bil še tukaj; sedaj ga pa ni več. Med tem čason ste s:imo vi bili v t«-li prostorih. Eden izmed vas mu je odprl vrata!" "PriM 1:11111 pri Alal-n. da >•■» vrat nisem dotaknil!" zatrjuje treseč narednik. "Mate>elim." povzamem jaz sedaj besedo, "stražniki niso imeli ključa od glavnih vrat. ('e je kdo njih odprl jetniku vrata, mora biti slednji če v zajHiru." "Imaš prav. ker iinam jaz vse ključe," reče muteselim. "Preiskali bode m o celo hišo!" *'ln pošlji stražo tudi k mestnemu zidovju, da preišče skale v bližini. Če je pobegnil iz mt^ta. gotovo ni šel ven pri vratih, temveč čez zid, in i gotovo najdemo za njim >led. Njegova obleka je v tem zaporu tako stroh- j nela. da jo je gotovo strgal, ko je plezal čez skale." "Da." zapove muteselim Arnavtom, "tecite takoj k straži in zapo- ; vejte, da se celo mesto preišče!" » t Nato prične iskati po vseh zaporih. kar je trajalo skoro celo uro. Se- j veda > {»..Hegh-m ni bilo ne duha ne sluha. Pravkar smo hoteli zapustiti j ječo, k<> prideta dva Amavta z raztrganimi kosi obleke. "Te cunje smo našli za mestnim zidovjem poleg prepada," naznani ! eden, Aga vzame cunje v roko in jih preišče. "Efendi. to >o ostanki ujetnikove obleke," naznani muteselimu. " Dobro jih poznam." "Ali si prepričan?" "Tako gotovo kot radi svoje brade." "Torej je vendar pobegnil iz te hiše!" "In najbrž padel v prepad," pristavim jaz. "Pojdimo na lice mesta in poglejmo!" zapove muteselim. Vsi napotimo pred mestno zidov je in kmalu pridemo do mesta, kjer sem jaz obleko raztrgal. Sedaj po dnevu sem se čudil, da nisem ponoči te-lebnil v prepad. Muteselim si ogleda prostor. "Padel je v brezdno in mrtev je. Tz prepada ni mogel več. Toda kdaj je pobegnil?" Tega poveljnik pač ni mogel dognati, kakor se je tudi trudil več ur, da razmota uganko. Divjal in grozil je vsakemu, ki je prišel v njegovo bližino, torej ni čuda. da sem se ga ogibal. Vendar dolgočasil se nisem, ker sem imel ubilo opravkov. Naj prvo kupim konja za Amad el Gandurja, nato se pa podam k moji bolnici, ktero sem zadnji čas precej zanemaril. Pred hišnimi vratini zapazim <»sedlano mulo; namenjena je bila za žensko. V predsobi dobim očeta, ki me z veseljem pozdravi. Bolnica je slonela na svoji postelji; lica so ji lahno zarudela, in oči niso bile več motne. Ob njeni postelji slonite mati in prababica; slednja je bila oblečena za potovanje. Povrh svoje bele obleke si je nadejala črno suknjo in aa glavi je imela črn pajčolan. ki je padal po hrbtu. Deklica mi takoj ponudi roko. "Hvala ti, efendi. ker sedaj vem, da ne bom umrla!" "Da, živela bo," zagotovi starica. "Bil si božje orodje, ker si ohranil življenje, ki mi je dražje kot vse na svetu. Bogastva ti ne smem ponuditi, ker si velik emir. ki ima vse, kar potrebuje; toda povej mi, kako naj se ti zahvalim, efendi!" "Hvali Boga mesto mene, potem pride tvoja zahvala na pravo mesto; sam Bog je ozdravil tvojo unukinjo." "Storila bom, kot si ukazal, in Bog bo gotovo uslišal molitev žene, ki skoro že ne živi več na tem svetu. Kako dolgo ostaneš še v Amadiji." "Ne dolgo." "In kam si namenjen?" "Teara ne povem nikomur, ker je bolje da molčim. Povem samo toliko, da jaham proti vzhodu." "Torej potuješ v isti smeri kot jaz, gospod. Moja žival me že pričakuje pred vratmi. Morda se nikdar več ne vidiva; sprejmi blagoslov stare žene, ki ti ne more in ne sme ničesar druzega podeliti. Toda razodeti ti hočem neko skrivnost, ki ti bo morda še koristila. Ko zapustiš Amadijo, napočijo slabi dnevi, in morda jih tudi ti doživiš. Če prideš v nevarnost med Asieto in Gnndukto. in če ti ne more nihče pomagati, povej prvemu, ki ga srečaš, da te čuva ru kulian. (Duh votline.) Če te prvi ne posluša, povej drugemu, dokler nisi oproščen nadloge." "Ru 'i kulian? Duh votline? Kdo se imenuje s tem čudnim imenom?" vprašam stoletno starko. "Teura ti nihče ne pove." "Toda tebi je znano in mi lahko poveš." "Ru 'i kulian je bitje, kterega nihče ne pozna. Zdaj je tukaj, zdaj tam, kjer .-e nahaja proseči, ki potrebuje njegove pomoči. V več vaseh je gotov kraj, kjer se more ob določenem času z njim govoriti; tja zahajajo siromaki in proseči ob polnoči, da mu potožijo svoje nadloge. On jim svetuje in jih tolaži, večkrat tudi grozi in kaiznuje; marsikteri mogočnež stori, kar on ukaže. Tujci ga ne poznajo; on je v pomoč samo dobrim prija-teljem." "Torej mi tvoja skrivnost ničesar ne koristi." "Zakaj ne?" "Ker mi ne bodo povedali, kje se duh nahaja, d asi mi je znano njegovo ime." "Torej reci ljudem, da 6em ti jaz o njem pripovedovala, in vsakdo ti pokaže kraj. kjer se duh nahaja. Moje ime je znano po oeli deželi, in dobri vedo. da sinejo zaupati mojim prijateljem." "In kako se ti imenuje*?" "Mara Darin«." . ~ Dalje pr&odnji«. molitvenikl DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rodeča obreza 76c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano t atono-kost $1.50, fino vezano ▼ vanje , 2.00, vezano t t latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokoet $1.50. M at J DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, v-saao » »latno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, Me. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 00c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata. obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., alo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50e. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40e. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35e. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLC VAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI JanežiČ-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro jno 80e. SPISOVNTK LJUBAVNIH DJ NITOVANJSKTH PISEM 9ka ^OSvJlLNI LISTI 20s. ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30e. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH SOL 30c. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-CO lOe. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. nevez. 70c. BEL/GRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 16«. CESAR FRAN JOSIP, 20e. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOVA OSVETA, 20c. CVETINA BOROGRAJSKA, 20«. CVETKE, 20«. ČAS JE ZLATO, 30«. DAMA S TTAMF.T..TAVT, $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 90«. DETELJICA, življenj« trak kranjskih bratov, frmnooekifc vojakov, 20c. DOMA IN NA TUJEM, 90«. DVE ČUDOPOLNI PBAVLJICL 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 9fe ERAZEM PREDJAMSKI, 15c. ERI, 20e. EVSTAH3JA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče Železnic, 40c. GODČMVSK1 KATEKIZEM, 20«. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20«. TTTRTiANDA, 20«. IVAN RESNICOLJUB, 20c. IZANAMI, mala Japonka, 90«. IZDAJALCA DOMOVINE, 90«. IZGUBLJENA SREČA, 20«. IZIDOR, pobožni kmet, SObl IZLET V CARIGRAD, 40«. JABOlgL, 90a JURČIČEVI SFBBI, U mim KAKO JE IZUMIL OOBD, Ma. KAKO FOSEAinHO 8EAB, KAR BOG 8TCRI J* VflB PRAV «5e. 90c., 20c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20t. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. ZTRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, oefar mehikan- ski, 20c. MALA PESMARICA, 30«. MALI VITEZ, 3 zvezki akiq>aj Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pri poro« čam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/*na 709 Broad St., edes hotelov v mestn. ' $2.25. MALT VSEZNALEC, 20c. MARIJA, -C3 POLKOVA, 20a. MARJETICA, 60e. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BL /DA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30a. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20e. MUČENIKI, A Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 2©e. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HČI, 20«. NAS DOM. Zbirka povesti Vsak 20e. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40e. PAVLIHA, 20e. POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velika, 3«* 8ENILIA, lfa. SITA, mala Hindostanka, 90«. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka, po 20«. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20«. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKE, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60«. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20e. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOČ, 61 zvezkov, $6.60. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20«. VENČEK PRIPOVESTT, 30«. V GORSKEM ZAKOTJU, 90«. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20«. V ZARJI MLADOSTI, 20«. WINNETOU, rde« gentleman, tri avaski $1.00. ■LATA VAS, 9fta ZLATOROG, $1* ZMAJ IZ BOSNE, 00«. Z OGNJEM IN MEČEM, $&50. ŽALOST IN VESELJE, 46«. ZEMLJE VIDL ■ZEMLJEVID AV6TID0 - OGRSKE ▼®Iiki 26«., mali 10«. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10«. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH IAV, 25«. _ la razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejika kuhinja 1 Za obilen poset se priporočam udanl Božo Gojaovlč, Johostovn, Pa, Pozor Rojaki I Novoiznajdeno garantirano mazilo ta pleSaste in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popol* noma zrastejo, cena $2.501 Potne noge, kurje oCesa, bradovice in ozeblino Vam ! v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., , da je to resnica se jamCi $500. Pri na-' rofibi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahčič. P. O- Box 69 cueveuAND, OHIO. Gompagnle Generale Tiansatlantique (Francoska parobrodna družba.) 1IREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAlfe Postni parniki to:l .14,200 ton, 30,000 konjskih moč*. fLa Prorence** na dva vijaka......... »LaSavoie" „ „ „ ......... La Lorraine" „ „ „ ......... i4La Touraine" , „ „ ......... *La Bretagne"....................... "La Gasgogne"......................] .........12,000 .........12,000 .........10,000 ......... 8,000 8,0zoc ž&iiiAiiiotafitL roaj£ j m. .M« W% Kozminski, generalni agcm ta Oeaoorn St., Chicago, Telefon 246 NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Za Steelton, Pa., in okolico je naš zastopnik Mr. JOSEPH A PEBERNIK, 172 Frederick St., Steelton, Pa., ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtoploje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Frank Petkovšek 720 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svojj tir Nižje podDisana nriDoro-Cam pctajoCiLa S. i. . in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki «eni. žba solidna..... Postre- Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New Y. rk. v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter | ima na razpolago fine smodke. I Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno* ▼ I zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI Df NAJCENEJŠI DNEVNIKI MARKO KOFALT, 249|So. Front St, STEELTON, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnib pogodb, pooblastil ali poinomoči (Voli. macht} in drugih v notarski posel sp..da;očib stvari, ktere točno in po ceni izvrŠLjern. Dal]e proda jem parobrodoe listke ?a v star: krat za vse bi Ijše p.irnike in parobrodnt oroge ter pošjljam denarje vstarodomovifv po najnuii ceni. Mr. Marko K-ofa.lt ^e na§ zastopnik za vse posie r, g^. t aKom toplo priporočamo l PRANK SAKSER CO \ __—_ DR- Najveqa in najstarejša hranilnica na Kranjskem. •Kranjska hranilnica v yubljiijl & (KNAFUOVE ULICE št. Q) Ustanovljena leta I820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlog je bilo koncem L 1907. blizo OS milijon, kron. Rezervni zakladi znašajo 9,473.077 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa okoli 82 OOO.OOO kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve................ 37,814374 K Posojila občinam in korpo- racijam................. 2.048.214 " Menice .................. 676.000 " .-i £r;-t. . ♦ Vrednostni papirji........ 30,028.626 " iS v Ljubljani, Vrednost hi Trstu in na Dunaju ter graSCin.................. 2,925.746 » Čuti iprarai dobiček — razen vsot, ki m prid ene j o rezervnim zakladom —je odmenjen dobrodelnim in občekeristnim zavodom, druitvom In podjetjem aa Kranjskem. Kimnjtka hranilnica darovala je za take n>fni do sedaj blizo lom milijonov kron. Denarne poiiljatve iz Zjed. držav in Cenite posreduje tvrdka: M 8HE FRANK SAKSER CO.. "»m."