SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27).
No. (štev.) 43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
2 t. oktobra 1974
ZA ZASTAVO GREDO LJUDJE UREJENI
Nekaj misli iz govorov pokojnega predsednika NO za Slovenijo DR. MIHA KREKA v Buenos Airesu ob 50-letnici prve slovenske vlade, proslave narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave leta 1968.
„Komunistična sila doma in po svetu je po vsej zunanji podobi močnejša, kot je bila, ko nas je pognala na begunsko pot. Zmožnost ohranje vanja, samoohranitve komunističnega sistema in njegove moči v družbi se je izkazala za mnogo večjo in silnejšo, kot moč fašizma in nacizma.“
„Ta dva sta propadla, človeštvo z njima nima več opravka. Komunizem, ki je filozofski in spciološki prvak med tremi boleznimi moderne družbe, pa je ostal in razširil svojo moč preko tretjine človeštva, prodorno napada dalje in uspešno izpodkopljuje temelje demokratičnega reda in vsake svobodne družbe po vseh kontinentih v %seh civilizacijah in kulturah. Kar neverjetno je, kako svobodni protikomunistični svet stoji, bolj pravilno — leži — pred enigmo komunistične sile kot začaran, paraliziran, ves nebogljen, kot da si ne zna in ne more pomagati.“
„Mislim, da so škodljivi, ali vsaj čisto nepotrebni vsi spori glede našega dela, programa in ciljev v bodočnost. Ves politični program emigracije kot celote v odnosu do domovine se da točno izraziti s temile kratkimi besedami: Pomagati slovenskemu narodu, da doseže politično svobodo. Ko be svoboden, si bo naš narod doma že sam uredil svojo družbo in državno življenje po svoji volji in izbiri.“
„Če kdaj, mora biti v tej gigantski borbi za svobodo proti komunistični revoluciji in diktaturi protikomunistična fronta strnjena v vsakem narodu.“
„Mi pa, ki imamo domovino na narodnostni tromeji, na križišču cest iz Podonavja v Apenine in Sredozemlje, kjer se križajo interesi, da nikjer podobno, moramo poleg komunistične nevarnosti imeti stalno pred očmi še nevarnost, da nam napačen korak in nesloga med nami samimi lahko vsak hip prinese pogubo vsega, narodne samostojnosti, neodvisnosti, državnosti, kolikor smo je pred 50 leti dosegli. Prvo pravilo nam mora biti: složno čuvati pridobljeno. Šele ko bo to po sedanji krizi in napetosti utrjeno in zavarovano, bo moč klesati naslednjo stopnjo naprej in navzgor.“
„Za zastavo gredo ljudje urejeni. Po svetu hodi na tisoče gruč. nešteto gruč, brez zastav. In to so gruče. Ljudje ob zastavah pa pomenjajo red; pomenjajo sistem, enotno voljo. Slovenska zastava naj vihra po vseh kontinentih, v vseh državah, v vseh krajih sveta in naj nam vsem Slovencem pomeni isto. Izseljenim Slovencem naj bo še posebej simbol, da smo del naroda in ne morda odplavljeno gradivo, ki ga je zaneslo v tuje vode m tam izginja.“
„Dan narodne zastave naj nas dviga, da bi gledali narodno poslanstvo v čisti ljubezni do vsega, kar nam-zastava pomeni. Zastava združuje, zastava gre naprej, zastava vodi.“
Vzpodbuda, koroškim bratom
BESEDA SENATORJA LAUSCHETA
Smisel
Narodnega odbora za Slovenijo
Po stoletjih nemškega gospodstva je
29.	oktobra 1918 slovenski narod spet v svobodi sam sebi zavladal, s svoio lastno slovensko vlado. Zgodovinska u-soda, ki si je- tudi veliki narodi vedno ne kujejo sami, mu je sicer svobodo pozneje vzela — toda dejstvo ostane za vse čase neizpodbitno: prvo svojo lastno vladi) je slovenski narod imel in prvič spet govoril svobodno 29. oktobru 1918.
Šestindvajset le-t pozneje je slovenski narod ponovil zgodovino: 29. oktobra 1944 je znova spregovoril, tokrat skrito, tajno, da si je ohranil življenje. Toda spet se je odločil, kakor tistega prvega 29. oktobra: iz njegovih zdravih, krščanskih sil je zrasel najvišji politični organ svobodnega slovenstva, Narodni odbor za Slovenijo.
Tudi to dejstvo ostane za vse čase neizpodbitno: Narodni odbor za Slovenijo je bil takrat in ostaja danes edini najvišji avtentično slovenski politični organ. 3. maja 1945 je spregovoril javno vsemu svetu: Zedinjeno državo Slovenijo hočemo, prosto uvoženih ideologij, ki nimajo s slovenstvom ničesar o-praviti! Prostih rok, svoboden v duhu, je stopil Narodni odbor za Slovenijo pred ves svet; z njim je stopil» slovenstvo pred ves svet in zahtevalo svojo pravico.
Če je ni dobilo, ni njegova krivda. Ni kriv slovenski narod 'ne njegovo e-dino pravo politično predstavništvo. A-zijatskemu navalu marksizma, združenemu z materializmom z Zahoda, niso odoleli mnogi večji narodi, pa naj bi za tak razvoj bili krivi slovenski narod, naše vrhovno politično in vojaško vodstvo?
V kakšnem stanju so danes tisti narodi in države, ki smo takrat nanje čakali, da preprečijo pohod komunizma z Vzhoda? Podobno se bijejo za svojo svobod), kakor smo se mi takrat. Tega jim ne bi bilo treba, če bi le prisluhnili nam in tolikim drugim klicem v opozorilo.
Trideset let mineva od tistega 29. oktobra 1944. Trideset let obstaja Narodni odbor za Slovenijo, edina vrhovna avtentično slovenska politična ustanova. Kdo namreč more trditi, da bi bk kateri koli sedaj vladajoči politični organ v domovini avtentično slovenski, ko ima svoje korenine zasidrane v nemškc-judovski marksistični ideologiji? Kdo more trditi, da bi bil katerikoli sedaj vladajoči politični organ v domovini resnično slovenski, ko predstavlja le eno samo, komunistično stranko, komaj pet odstotkov slovenskega naroda?
Slovenski narod ni bil nikdar gmota bitij iz mesa in krvi pa brez duše, v kar ga hočejo spremeniti v svoji materialistični blaznosti Tito, Kardelj in drugi prodanci marksističnemu satanizmu.
Narodni odbor za Slovenijo je sedaj v tujini, toda ta tujina obsega ves svet. Vanj je vključena domovina, ker drugače sploh biti ne more. Nikdar v zgodovini slovenski narod še ni bil tako velik, kakor je danes. Komunistična diktatura v domovini ga že trideset let hoče zožiti na totalno omejenost ničle, iz katere naj ne bi imel možnosti duhovnega in političnega razmaha, a se je razmahnil čez ves svet, na vse kontinente. Nobena vase zaprta ido-dogija, kakor je marksistična, mu ne more preprečiti razvoja, kakor mu je določen v božjih zgodovinskih načrtih.
Slovenski ljudje doma in v zamejstvu ne morejo v javnosti svobodno govoriti in ne morejo prosto odločati o samih sebi in zase. Edini povsem svoboden glas slovenskega naroda, ki prost govori za vse Slovence, za tiste doma, za ene v zamejstvu in za nas v zdomstvu, ki obsega vso slovensko raznolikost, ki je prost službe komur koli, razen slovanskemu narodu, je’ Narodni odbor za Slovenijo. Svobodno govori za Slovence na vseh petih kontinentih. Najvišji interes Narodnega odbora za Slovenijo je interes slovenskega naroda-
Kot smo že poročali v našem listu, je avstrijska vlada na Dunaju začela novo ofenzivo proti slovenskemu življu na Koroškem. Pod pretvezo postavljanja dvojezičnih napisov hoče izvesti štetje manjšine, katerega koroški Slovenci odločno odklanjajo, in proti kateremu so se izrekle vse delegacije manjšinskih skupnosti na nedavnem manjšinskem kongresu v Trstu.
Proti takemu postopanju dunajske vlade rojaki na Koroškem nasprotujejo, in v ta svoj boj polagajo vse sile. Tako je bil 6. oktobra tudi protestni zbor, kjer je nad 700 krajevnih odbornikov in zaupnikov, na poziv Narodnega sveta koroških Slovencev izreklo najostrejši protest proti postopanju vlade in se soglasno izreklo za internacionalizacijo koroškega problema.
Vsi svobodni Slovenci po svetu stojimo trdno v pripravljenosti, da po svojih močeh branimo pravice koroških bratov. Bodrimo jih v njihovem boju za svoje pravice, kot jih je pred kratkim bodril ameriški senator slovenskega rodu Frank Lausche, ki je ob priliki obiska koroškega zbora Gallusa tedaj Korošcem naslovil sledeč govor:
Hvala vam za vaše občuteno in dovršeno petje, ki ste nam ga prinesli v dar iz slovenske Koroške. In kaj naj vam mi damo v znak naše iskrene zahvale? Zagotovilo, da poznamo vaše posebne težave in da v vaši borbi za ohranitev in okrepitev d vana j stoletne slovenske dediščine na Koroškem stojimo z vami in vas podpiramo.
Slovenski narod bo preživel meddol.-je marksistične diktature, preživel ga bo tudi Narodni odbor za Slovenijo. Marksizem je bil narodu vsiljen od zunaj, Narodni odbor za Slovenijo je zra sel iz njega. Troedina Slovenija v svetu: ci.movina, zamejstvo in zdomstvo je narodno nerazdružljiva enota, z edinim svojim svobodnim glasnikom v svetu: Narodnim odborom za SL veni jo.
PF
Koroška slovenska pesem, ki ste nam jo prinesli, je v svoji starodavnosti, folklorni posebnosti in glasbeni edinstvenosti morda najbolj pristen izraz slovenskega porekla in značaja dolin, ravnin in gora južne Koroške. Nocoj ni čas, da bi našteval številne druge slovenske značilnosti južne Koroške. Želim pa poudariti eno dokazno dejstvo, ki je tako nedvomno, da morda prav zato o njem tako malo govorimo in slišimo. V mislih imam najstarejšo obstoječo ustanovo vaše dežele in države -— župnijsko cerkev, čeprav pod nemškimi škofi, je tudi danes na južnem Koroškem večina župnij s slovenskimi duhovniki in verniki. O tem nepretrganem dvanajststo-letnem dejstvu priča tudi to, da sta oba letošnja novomašnika na Koroškem slovenskega rodu. Če imajo o tem na Dunaju kake dvome, naj se obrnejo na celovškega škofa.
Zato ni samo vaša juridična pravica po členu sedmem zavezniške državne pogodbe z Avstrijo, temveč tudi vaša naravna in zgodovinska pravica in moralna dolžnost, da neustrašeno vztrajate na zahtevi po obveznih dvojezičnih šolah v vseh občinah južne Koroške, na pravici sorazmerne udeležbe slovenskih kulturnih in prosvetnih ustanov v deželnih in državnih podporah in na popolni javni enakopravnosti slovenskega jezika po švicarskem in južnotirolskem vzgledu.
Prav tako je v smislu državne pogodbe pravica in dolžnost vaše matične države — republike Slovenije, dg sama in prek zvezne vlade v Beogradu mednarodno uveljavlja te vaše pravice in obveznosti Avstrije za dosledno izpolnitev sedmega člena državne pogodbe. Kot sopodpisnica te pogodbe mora tudi Sev. Amerika primerno podpreti te upravičene zahteve. V lastnem interesu Avstrije kot nevtralne države med evropskim vzhodom in zahodom pa bi bilo, da bi iz lastne politične modrosti kar najbolj širokogrudno tolmačila in izpolnjevala svoje državne obveznosti do
No se deje engañar
En las salas cinematográficas de Buenos Aires, se está proyectando estos días la película “Ofensiva 5” que pretende hacer’ la apología de la gesta realizada por los guerrilleros comunistas de Tito durante la segunda guerra mundial. La película constituye un vulgar panfleto, que incluso falsea la verdad histórica. La publicidad de la película utilizó par su promoción la siguiente frase: ‘Un hombre — un mito, un pueblo — una masacre”.
Para responder a esta falsedad, grupos de jóvenes eslovenos distribuyeron a la salida de las; salas un volante, cuyo texto era el siguiente:
— No se deje engañar por la película “Ofensiva 5!”
Un hombre: Tito, jefe de la dictadura comunista en Yugoslavia.
Un mito: La utopía de la autogestión marxista.
Un pueblo oprimido: El esloveno, en la Yugoslavia marxista.
Una masacre: El genocidio de 12.000 eslovenos, asesinados por Tito, sin juicio, en Junio de 1945.
„Družini“ odvzeli potne liste
SALEZIJANCEM ZA „KNJIŽICE“ 8 MILIJONOV KAZNI
Močno je v svetu odjeknil napad slovenske (in posredno jugoslovanske) komunistične vlade in partije na Cerkev, zlasti pa na verski tisk, kar se je izkazalo v ukrepih proti verskemu tedniku „Družina“ iz Ljubljane, in koper-skemu mladinskemu mesečniku „Ognjišče“. Očividno partijska politika nr mogla več ostajati v mejah „mirnega sožitja“ napram tem listom, ki so s svojim pisanjem širili versko zavest med narodom, zlasti pa med mladino. Bilo je treba torej poiskati kakršenkoli vzrok, da se jih ustrahuje, da se jih potisne v ojnice, v katerih partijskim namenom ne bi mogli več škodovati.
Pritisk na uredništvo in upravi „Družine“ ter „Ognjišča“ je trajal že štiri mesece. Poročali smo že o raznih ukrepih, o preiskovanju in nadlegovanju, ki je le strahovanje olepšano z uradnimi rokavicami. Med te ukrepe pa spada tudi odlok, po katerem so vsem urednikom, pa tudi ženskemu osebju v upravi odvzeli potne liste. Zdaj pričakujejo procesa. Tožbe, ki jim jih naprtujejo, so znane. Poleg „administrativnih netočnosti“ so v uredništvu Družine našli nekaj tujih in emigrantskih listov —za partijce hud zločin. Pri „Ognjišču“ so nabirali za lačne in potrebne — to je v Jugoslaviji velik delikt.
A ta napad je šel še v tretjo smer. Salezijanski duhovnik g. Štuhec, ki je bil prej v Trstu, je živel in deloval zadnja leta v Ljubljani. Na Rudniku, kjer je bil župnik, je izdajal majhne „Knjižice“, kakor so jih salezijanci izdajali že pred vojno. Seveda so prosili za dovoljenje izdajanja. Sedaj so jim naložili kazen osem milijonov dinarjev. Kakšna bo šele kazen za „Družino“ in „Ognjišče“.
Slovenski škofje so seveda stopili odločno v bran za urednike. Pravilno so sodili, da napad na verski tisk indirek-
tno pomeni napad na Cerkev in na njih same, kajti oni odgovarjajo za liste in knjige, ki jih po ustavi morejo izdajati. In v tem je tudi smisel škofovske obrambe, namreč, da verski tjsk nikdar ni pisal proti ustavi, marveč da je bilo vse delo in pisanje opravljeno v mejah ustave.
Najbolj pa seveda jugoslovanske komuniste jezi, da o zadevi obširno piše svetovno časopisje. Najprej so zadevo hoteli naprtiti urednikom, češ da so oni novice spravili v svet. A lahka je bila obramba proti tem tožbam, ko je pač sama agencija Tanjug dajala obširne izjave o zadevi in o tožbah, katere skušajo naprtiti, urednikom obeh listov.
Pa tudi drugače se smešijo komunisti. Proti dr. Ivanu Merlaku, uredniku „Družine“, so komunisti nekje'z Dolenjskega poslali na ljubljanski radio izjavo, da naj „tak zločinec“ ne hodi predavat v njihovo vas, kamor ga je bil povabil krajevni župnik. Takoj drugi dan, potem ko ga je radio sramotno napadel, pa je iz istega kraja prišlo polno vabil, da naj le pride predavat. Iz tega se vidi, koga predstavljajo krajevni partijci.
O „knjižicah“ pa so na partiji izrecno dejali, da ni prav nič potrebno, da se izdajajo. To je zanje prazno pisanje, šund tisk, ki ne zasluži, da.se širi. čisto jasno je pač, da vsa ta gonja zaisleduje le en cilj: spraviti verski tisk, ki ima velik vpliv, v slabo luč in v težave. Tudi jih bodo s kaznimi tako pritisnili, da jim bodo otežkočili, ali morda celo onemogočili, izdajanje listov in knjig. Pač nova stara taktika komunizma, ki pa kljub vsemu, kljub prilizovanju v Vatikanu in beograjskem protokolu, vidi „opij ljudstva“ in jo skuša z vsemi sredstvi iztrebiti iz srca vernega slovenskega naroda.
Tito odlikuje slovenske duhovnike
Nekateri slovenski duhovniki so prejeli ob 25-letnici „Slovenskega duhovniškega društva“ razna Titova odlikovanja. Ti dobitniki so dr. Anton Trstenjak, dr. Janez Janžekovič, Mihael Jerič, vsi iz Ljubljane, Leopold Jurca, stoini prošt in generalni vikar iz Kopra, Alojzij Kocjančič, župnik s Klanca pri Kozini, Ivan Camplin iz Dobrovnika v Prekmurju Franc Mate, župnik iz Velikih Lašč, Jože Žabkar župnik iz Krope, Jože Gregorič, župnik iz Bevk, France Lokar, župnik iz Gor. Logatca, Fr'anc Vrolih, žup, z Brda pri Lukovici, Janez Drolc, prior kartuzije Pleterje, Ivan Voda, župnik iz Straš pri Ptuju, Štefan Cergulj, župnik iz Križevcev pri Ljutomeru, Roman Kavčič, župnik iz Dolenjskih Toplic in Ivan Pregelj, župnik iz Leskovca pri Krškem. Odlikovanja sta prejela prva dva, Trstenjak in Janžekovič, „za svoje znanstveno delo“, nekateri za „dolgoletno neenako borbo s potujčevalno politiko fašizma na Pri-
koroških Slovencev, ki jih zagotavlja sedmi člen iste državne pogodbe, katera je Avstrijo rešila iz ruševin nacističnega rajha, ki je hotel Slovence zbrisati z evropskega zemljevida.
Dragi koroški rojaki! Zaupajte in vztrajajte! Pravica in bodočnost sta na vaši strani!
morskem med obema svetovnima vojnama“, ostali pa za „zasluge med „Narodno osvobodilno borbo' in še po njej" „Slovensko duhovniško društvo" je naslednik Ciril-metodijskega društva, ki je bilo ustanovljeno 25. septembra 1949; organizirano je kot društvo v smislu sedanjih titovskih predpisov, njegov cer-kveno-pravni status pa ni urejen. Društvo je imelo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo okoli sedemdeset slovenskih duhovnikov. Občni zbor je bil 25. septe-tembra kar v klubu poslancev. Udeležili so se ga seveda tudi visoki rdeči oblastniki, med njimi Mitja Ribičič, Franc Kimovec, Tone Fajfar in seveda predsednik in podpredsednik „Komisije za verska vprašanja" pri SRS, Rudi Čačinovič in Tone Poljšak. Zborovalcem je govoril znani udbaš Mitja Ribičič, ki ni mogel brez fraz o klerikalizmu in klero-fašizmu, predsednik' društva Stanko Cajnkar pa mu je odgovoril, da se bo „novi odbor še bolj povezal s Socialistično zvezo delovnega ljudstva" in pripomnil, „da bi bilo marsikaj drugače, če bi vsi slovenski duhovniki stopili v društvo, zakaj potem se nekatere stvari, ki so se zgodile, ne bi zgodile," Najbrž je Cajnkar ob tem mislil na probleme z oblastmi, ki jih imata edina verska časopisa v Sloveniji tednik „Družina" in revija „Ognjišče" in njuna urednika Drago Klemenčič in Franc Bole.
PROBLEM TEJI« DELAVCEV V ZAHODNI EVROPI
PLEBISCIT V ŠVICI
Med prve resne znake, da zahodnoevropske države postajajo utrujene od množice tujih delavcev, dasi jim koristijo kot cenena delovna sila, spada vsekakor plebiscit, ki se ga je- majhni nacionalistični stranki posrečilo organizirati v Švici, da so volilci minulo nedel; > odločali, ali naj iz Švice izžendjo polovico tujih delavcev ali ne.
Stranka je nabihla 50.000 podpisov, kolikor jih je po zakonu morala, da je vlada bila prisiljena pripraviti plebiscit o tujskem vprašanju. V Švici je trenutno 1,100.000 tujih delavcev ter so strankini propagandisti pozivali prebivalstvo, naj jih polovico izžene, da ne bo v Švici ostalo brez dela več tisoč švicarskih državljanov. Opazovalci so menili, da bo plebiscitni rezultat zelo uravnovešen, dasi niso dvomili nad porazom strankinega programa. Toda rezultat je vse presenetil, tuje delavce prav prijetno: 67 odstotkov Švicarjev je glasovalo proti izgonu. Plebiscita se je udeležilo 70 odstotkov volilnih upravičencev.
Temu rezultatu je pripomogel tudi direkten poseg vlade v plebiscit. Vladni propagandni organi so opozarjali dr-
žavljane, da bo v nevarnosti celotna švicarska gospodarska in finančna struktura, če bi do tako temeljitega izgona tujih delavcev prišlo. Prav tako bi trpela Švica na svojem moralnem ugledu, ki ga uživa v svetu.
Stranka Narodna akcija, ki je plebiscit organizirala, a ga je izgubila, je po objavi rezultata izjavila, da bo predložila volilcem nov načrt, „sicer manj drastičen, toda v isti smeri.“ Stranka ima namen doseči „v doglednem času“ izgon tujih delavcev iz države.
Med tujimi delavci v Švici je največ Špancev, Italijanov in Jugoslovanov.
Tudi po drugih zahodnoevropskih državah začenjajo resno razpravljati o problemu tujih delavcev, najbolj pa so za negativno rešitev tega vprašanja zaskrbljene države, ki so delavce izvozile, med njimi Titova komunistična Jugoslavija. Ta rešuje brezposelnost v svojem socialističnem „samoupravljanju“ z izvažanjem delovne sile, katera potem rešuje vsakoletni proračunski deficit Titovega režima z milijonskimi dolarskimi pošiljkami domov.
Mednarodni teden
MOSKVA se je zaradi reševanja svojega gospodarstva z ameriškimi dolarji omehčala in pristala dovoliti letno gotovemu številu sovjetskih judov emi-grirati v Izrael. Poročajo o številki
60.000,	kolikor jih je Izrael pripravljen letno vključiti v svoje gospodarstvo. Mnogi opazovalci se sprašujejo, kdaj bo ameriška ali katera koli druga via da pritisnila na Moskvo, da bo dovolila tudi drugim sovjetskim državljanom prosto odhajanje iz ZSSR, ne samo judom. Nekateri menijo, da bi bilo tako dovoljenje, za Moskvo nevarno, ker bi stotisoče prebivalstva zaprosilo za odhod iz sovjetskega socialističnega „raja“, svobodni svet pa jih ne bi mogel absorbirati, ne da bi sam trpel gospodarsko škodo.
KISSINGER se ne namerava udeležiti sestanka Medameriške organizad ¡e v Quito, na katerem bodo odločali o u-kinitvi sankcij proti Kubi, ki jih je organizacija sklenila leta 1962 in 1964. Kissinger da je zadržan zaradi problemov na Bližnjem vzhodu. Sestanka se tudi ne bo udeležil argentinski zun. minister Vignes, „ker je Quito zaradi svoje višine (2400 metrov nad morjem) nevaren za njegovo zdravje.“ Predlog o ukinitvi sankcij podpirajo Argentini, Ekvador, Mehiko, Panamá in Perú, medtem ko mu nasprotujejo Bolivija, Čile in Urugvaj.
Moskva se uda ja čilskemu pritisku
KREMELJ V STIKU Z MEDNARODNIM KRIŽEM
. Čilski podtajnik zunanjega ministrstva Claudio Collados je na tiskovni konferenci v Santiagu v Čilu objavil, da je Moskva preko Mednarodnega rdečega križa sporočila, da je „pripravljena proučevati možnost izpustitve na svobodo političnih pripornikov v ZSSR istočasno z izpustitvijo na svobodo političnih pripornikov v Čilu.“
Medtem ko iz Havane na izziv čilskega predsednika grala. Pinocheta še vedno ni odgovora, je bilo zgornje sporočilo podtajnika Colladosa prvi znak, da so v Moskvi ugotovili, da jim bo še nadaljnji molk bolj škodil, kakor koristil.
Collados je na tiskovni konferenci tudi objavil, da je Mednarodni rdeči križ poslal Pinochetovo ponudbo v Moskvo in v Havano že 11. septembra t. 1. in da je Kremelj šele sedaj prvič reagiral na čilsko noto. Moskva seveda še ni odgovorila direktno čilski vladi, temveč le Mednarodnemu rdečemu kri-
Egipčanski diktator Sadat je pred kratkim poslal v Moskvo svojega zunanjega ministra Ismaila Fahmija, ki se je s sovjetskim kolegom Gromikom dogovoril, da se bosta Sadat in Brežnjev sestala na vrhunsko konferenco prihodnjega januarja v Kairu.
Brežnjev in Sadat sta se zadnjikrat sestala aprila 1972, ko so se odnosi med ZSSR in Egiptom iznenada močno ohladili, zlasti, ko je Sadat ukazal sovjetskim vojaškim svetovalcem takojšnjo
žu, ki velja za posrednika v tej zadevi med ZSSR in Čilom. „Formalno noto sovjetske vlade pa čilska vlada pričakuje v gotovem trenutku,“ je pojasnil Collados.
Dasi zadeva še ni prišla na točko, ko bi se moglo govoriti o izmenjavi odn. izpustitvi pripornikov bodisi v Čilu bodisi v ZSSR, pa so nekatere tiskovne agencije že vedele poročati o „seznamu 100 čilenskih političnih pripornikov, ki da ga je čilska vlada d>-bila iz Moskve, za katede Kremlj prosi, da bi jih izpustili na svobodo.“ Collados je obstoj seznama zanikal in izjavil, da „ima sovjetska vlada, kolikor ve, zaenkrat samo namen tak seznam sestaviti.“
Čilska vlada še vedno sprejema z vseh strani sveta sezname političnih pripornikov v ZSSR, za katere razne organizacije prosijo grala. Pinocheta, da bi jih uvrstil na listo, ki jo bo ob priliki čilska vlada poslala Moskvi.
vrnitev v ZSSR.
Ta nov obrat v egipčanski zunanji politiki opazovalci pripisujejo dejstvu, da se je Sadat že pred več meseci odločil začeti v Egiptu vpeljavati nov gospodarski program za katerega je pričakoval ameriške podpore, a je ni dobil v taki meri, kakor je računal.
Prav tako je bil Sadat prepričan, da bodo ZDA prisilile Izrael sprejeti mirovne pogoje, ki so jih postavljali Egipt in za njim druge arabske države,
CHURCHILLA, medvojnega britanskega predsednika, so na švedskem levičarji proglasili za „vojnega zločinca“, ker da je „za dve leti zadržal severnoameriško invazijo Evrope, da bi omo-mogočil Hitlerju prej uničiti ZSSR.“ Dejansko pa je Moskva zahtevala odprtje „druge fronte“ leta 1942, da bi tako A-merikanci doživeli Jioraz; ko je bila Hitlerjeva vojaška moč na višku in bi si potem po Stalinovih načrtih po predhodnem pomirjenju med Moskvo in Berlinom spet nacisti in komunisti delili Evropo.
a je tudi tu ugotovil, da je izraelski vpliv v ZDA večji, kakor je, mislil.
Z odhodom Nixona iz Bele hiše je istočasno začela temneti tudi Kissin-gerjeva zvezda na mednarodnem diplomatskem nebu. Kissingerjeva politika hitrih diplomatskih zmag je že zgodovina, Izrael pa je s svojim stališčem obstal na točki, ki so jo postavili v Tel Avivu in ne v Washingtonu. Sadata taka politika ne prepriča več ter se je spet oprijel politike izigravanja obeh velesil, ZDA in ZSSR, za kateri ve, da sta obe zainteresirani v Sredozemlju in posebej v Izraelu.
Od ZSSR Sadat pričakuje novih gospodarskih in vojaških podpor, za gospodarsko obnovo države in za nov pritisk na Izrael. Vpliv Zahoda v Egiptu je spet na kocki in trenutno kaže, da se je Moskvi posrečil nov vdor v Egipt, na račun Washingtona. Vsled arabske orientalske negotovosti pa tudi Moskva ne ve, koliko časa ¡bo mogla obstati na položajih, ki si jih je spet pridobila v Egiptu.
Egipt spet k Moskvi
SADAT RAZOČARAN NAD ZDA
„Kajti odznotraj, iz človeškega srca, prihajajo hudobne misli, prešuštva, nečistovanje, uboji, tatvine, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespametnost. Vse te hudobije prihajajo odznotraj in človeka omadežujejo.“
Evangelii sv. Marka 7, 21-22
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Politični teden v Argentini, od torka, 15. t. m. dalje, pa do danes, je bil razgiban, kot že dolgo ne. In to vsled zunanjih vidnih pretresov, in vsled manj vidnih sprememb, ki se opažajo v vladnem delovanju in v začrtavanju bodoče vladne politike.
Tisti torek zvečer, je neprijetno dimila narod novica, da je gverilska skupina oskrunila grob bivšega argentinskega predsednika za časa Osvobodilne revolucije generala Aramburuja. Truplo ubitega predsednika je ta skupina ugrabila iz grobnice in ga odnesla neznano kam. To početje je v prvi vrsti odločno obsodila sama predsednica države, in tudi ves narod, vse politične skupine.
V četrtek, 17. oktobra, (obletnica, odkar je leta 1945 narod na majskem trgu rešil iz zapora tedaj polkovnika Perona, in ga postavil na mesto, s katerega se je potem povzpel na predsed-ništvo) se je majski trg ponovno napolnil z delavsko množico. Glavna delavska konfederacija je napovedala stavko od 10. ure dalje in organizirala pohod na mesto. Ljudstvo je z balkona vladne palače pozdravila predsednica, gospa Maria Estela Martinez de Peron, ki je med drugim tudi objavila sestavo velike paritetne komisije, na kateri se bo preučevala povišica delavskih plač.
Od tedaj naprej pa so znova oživele
govorice o bližajoči se ostavki gospodarskega ministra Gelbarda. Zanimivo je bilo, da je vlada kmalu za tem objavila, da je deficit v letošnjem pi'o-računu, katerega je izglasoval kongres, kar 25.813 milijonov novih pesov. Že v ponedeljek, 21., je potem bilo objavljeno, in nazadnje uradno potrjeno, da je José Gelbard zapustil mesto gospodarskega ministra in z njim vsa ekonomska ekipa. Zanimivo pa je tudi to, da je bil na to mesto takoj imenovan dr. Gomez Morales, bivši predsednik centralne banke, ki je s tega mesta odstopil zaradi številnih nesporazumov s takrat še ministrom Gelbardom. Opazovalci menijo, da bo sedaj vlada krenila na pot stvarnejše gospodarske politike. Zlasti pripisujejo novemu ministru (še iz prejšnjih izkušenj) velike zmožnosti za ustavitev inflacije, ki je zadnje čase vladi delala hude preglavice.	. .
Omenimo še, da je v ponedeljek, 21., pričela uradno delovati intervenirana buenosaireška univerza. Nekaj fakultet je bilo že prej odprtih, a tri (filozofija, arhitektura in eksaktne vede) so ostale že naprej zaprte. Te so najbolj spolitizirane in z najbolj levičarskim kadrom aktivistov. Intervencija tu skuša reorganizirati profesorski kader in pripraviti vse, da bi preprečila nadaljnjo izrabljanje univerzitetnih učilnic v levičarske politične namene.
Partijsko gospodarstvo v Jugoslaviji
NIŽANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI
Kljub letošnji bogati žetvi pšenice in drugih žitaric so se letos cene kruhu in drugim močnatim produktom v komunistični Jugoslaviji dvignile za skoro sto odstotkov.
Letošnja žetev v Jugoslaviji je dosegla 5,4 milijona ton pšenice in drugih žitaric. Ker Jugoslavija za prehrano prebivalstva in za redne zaloge potrebuje 5 milijonov ton žita, bi 400.000 ton predvidoma ostalo celo za izvoz — če bi računi partijskih gospodarstvenikov odgovarjali stvarnosti.
Ti računi se namreč podirajo ob ugotovitvah, da je bilo letos v komunistični Jugoslaviji uničenega 187.000
ZDA IN ZSSR so sklenile novo pogodbo o prodaji 2,2 milijona ton ameriškega žita in koruze Moskvi za 400 milijonov dolarjev. Washington je prodajo žita Moskvi znižal, da ne bi povzročil dvig cen kruhu na domačem trgu. Lata 1972 je ZSSR nakupila v ZDA 17 milijonov žita ter so morale ZDA doma zato zvišati ceno kruhu.
ton kruha. Gre za slab kruh, ki ga pečejo državne pekarne, kjer osebja, ker nima lastne iniciative, pripravlja krušno testo malomarno, da kruh navadno že v dveh ali treh dneh postane neužiten. Količina 187.000 ton kruha, vrženega proč, predstavlja količino hrane za 2 milijona ljudi letno, po vrednosti na svetovnem trgu pa 63 milijonov dolarjev.
Povprečna potrošnja kruha v komunistični Jugoslaviji je trenutno 90,5 kg. letno, kar predstavlja 11,2 kg. več, kakor je bila leta 1971. To dejstvo zavrača partijske analize, v katerih so trdovratno trdili, da se bo poraba kruha v Tugoslaviji zmanjševala, tako da bo leta 1980 potrebnih samo 4,5 milijona ton žita za notranjo potrošnjo. Te napovedi partijskih „gospodarstvenikov“ so slonele na prepričanju, da se bo življenjska raven v državi neprestano dvigala. Toda večja poraba kruha je močan dokaz naraščajoče revščine in vedno manjše potrošnje mesa, sadja in zelenjave v Jugoslaviji. Poraba mesa se je letos v državi znižala za 4 kg. na osebo v primeri z lanskim letom. Življenjska raven se v komunistični Jugoslaviji niža.
Koncert Buenosaireškega slovenshega ohteta
Slovenska dvorana na Ramón Fal-conu je v soboto zvečer 19. oktobra zablestela s koncertom Buenosaireškeg.i slovenskega okteta. Mnogim nádam, ki so v zadnjih tednih stopnjevale željo po umetniškem užitku, je koncert ustregel. Slovenska pesem ima v osmerici trdnega moškega predstavnika.
Nastopili so v malo spremenjeni zasedbi takole: prva tenorja — Fink Rok in Zorec Janez, druga — Batagelj Gregor in Rode Janez; prva basa — Mežnar Janez in Mežnar Tone, druga — Fajfar Ivan in Marinček Janez.
Prvi stik s pevci je dobila dvorana v čisti glasbi, odtegnjeni optičnim vtisom. V popolnoma zatemnjeni dvorani je mrmrajoči zbor začenjal večer z Vilharjevo „Po jezeru“. To je bil krasen a tvegan začetek. Pevci so pač brez komunikacije z dirigentom. Druga za drugo so se potem vrstile priredbe naših velikih zborovskih avtorjev. V skrbnem zaporedju so bile nabrane, ne da bi se med sabo motile; dopolnjevale so se v strpjeno celoto, ki je valovala v posebnosti posameznih pesmi. V Golarjevem ,,0 kresu“ — Jerebove harmonizacije — smo že občutili, da oktet zelo skrbno pazi na vlitost glasov. Le kolikor je bilo potrebno, je dovolil, da je tenorjeva melodija plavala nad spremljavo ostalih in jo pozneje spremenil v živahen dvogovor med nizkimi in visokimi glasovi. Ritmi-
čne menjave pri tem so bile spretno izpeljane. Dinamično je bila nekoliko bleda.
V	naslednji Ipavčevi „Imel sem ljubi dve“ smo slišali prvi Zorčev solo. Za njim pa Brasovo priredbo koroške „Je na Drav’ci meglica“. Uživali smo ob mirnosti njunih tihih in dolgih tonov, ki pripravljajo pevcu nevarnost za „portando“ in „glisando“. Prav tako doživeto so podali še tretjo koroško „Dober večer, luba dakle“, ki je nudila pevcem priložnost, da so zopet pokazali ritmično prožnost. V Jerebovi „Moj deklič“ smo prisluhnili ubranemu in zvonkemu solu Mežnarja Toneta.
V	sredo programa so bile vstavljene tri znane tuje skladbe. Dopolnjevale so ga, pravzaprav ne bi mogle manjkati. Oktet je hotel z njimi dokazati, da se zna vživeti v neslovenske pesmi. A tudi oddolžitev latinski deželi je bila potrebna. Fink Rok je zanje priredil Gomez-Carrillovo „Dos Palomitas“. Zelo lepo je izzvenela v tej obliki, ki se je predvsem naslanjala na harmonijo. Tukajšnji zbori jo krase predvsem z dinamičnimi kontrasti. Veliko odobravanje V dvorani je vzbudila mehikanska po No-bleu „Antonino“. Preprosta šaljivka je tudi pevce razvedrila, da so jo poda'i s srednjeameriško ognjevitostjo, ki je zrasla iz zelo dobrih in razločnih piam-issimov.
Prvi del je zaključila črnska duhovna pesem „Deep River“. Zelo dobro jo je vodil solist Marinček Janez. Njegov glas je poln, krepek in mehek hkrati. Interpretacijo mu olajšuje naravni nastop. Ostali — predvsem basi, ki imajo v novem članu Fajfarju odlično moč, so zelo dobro pobarvali globino črnske molitve. Peli so jo v dobri severnoameriški angleščini.
Maistrova „Završki fantje“ v Adamičevi harmonizaciji je postavila na oder drugi del koncerta. V njej smo spoznali novega solista Mežnarja Toneta. P^l je letos svoj prvi solo. Njegov globoki bariton je mehek, ritmično prožen in odločen.) Morda je nastavljen precej nizko — na trdem nebu bi verjetno bil zvočnejši. Završke fante je zapel gladko, brez posebnih interpretacij skih učinkov'. Prepričani smo, da bomo za tem prvim mogli poslušati še mnogo njegovih solov.
Z naslednjo „Dobiu sem pisemce“ so segli po tematiko v Kobarid. „Vse rožice rumene“ v Adamičevi priredbi je bil zopet lep dvogovor med prvim tenorjem in drugim basom. Verbičev „Vasovalec‘, ki z visoko harmonizacijo mnogo zahteva od tenorjev in od baritona-solista, je vzbudil med poslušalci posebno odobravanje. Janez Mežnar je to lirično partituro zapel nežno in sonorno pa doživeto.
Koncert se je stopnjeval v stare
velikane zborovne pesmi. Nekaterim so prijetno obujale spomine, ostale pa so z njimi seznanjale. Devova „Flosarska“, ki je s svojim opisovanjem splavarstva lep primer programske glasbe, jim je v ritmu stekla preko crescendov kot vesla po vodi in splavi mimo obrobnih vasi. Maroltovo „Moja kosa je križauna“ iz Roža — je dobro podal dirigent-solist. Bila je to nekoliko nova verzija — bolj živa, manj melodična. Programska glasba se je nadaljevala v Potočnikovih „Mlatičih“, Zaupali so mi, kako so fizikalno — znanstveno ugotavljali tempo te pesmi; saj prihajajo za eno generacijo prepozno, da bi še bili mogli slišati mlatiče po naših vaseh.
Nato so nas zopet peljali na Koroško. Zorec je zapel Kernjakovo „Mojcej, le vzem’ m’ ne“. Potem Janez Mežnar v Kernjakovi „Juhe, pojdamo v škof’če!“ Ta je po svoji razgibanosti skoraj koroška redkost. Besedno skušnjo kratkih not so srečno prestali.
Simonittijeva „Ciganska sirbta“ je skladba kot nalašč za Rodeta. Odkril nam je z njo lep napredek. Mirna in sanjava melodija se je povsem skladala z njegovim glasom, ki je posebno v nizkih tenorskih legah mehek in poln ter dobro nastavljen. Imel je veliko oporo v mrmrajočem zboru, ki ga je spremlja;. Dvorana je pazljivo poslušala nežne
Končni uspeh je pevovodja želel doseči brez hrupa. Po zaključno pesem je šel zopet na Koroško. Zorcu je dal „Pc.j-dam u Rute“. Ta je bila tokrat njegova najboljša točka. Zorčev tenor je prijeten. Odkriva velike sposobnosti, čeprav morda ta večer zanj ni bil najbolj ugoden, je pokazal napredek v različnih smereh. Predvsem je postal naravnejši in neprisiljen, bolje nastavljen in zato prodornejši.
Ko se je zadnja melodija iztekla v tišino, je dvorana z burnim aplavzom zahtevala dodatke: Bajukovo „Kje je moj mili dom“, „Antonino“, ki so ga izrecno posvetili mnogim argentinskim gostom, in „Juhe, pojdamo x Škof’ če“.
Nastopali so v svoji uniformi — slivenski narodni noši. Sceno — kmečka izbo — je okusno pripravila Magda Zakrajšek. V dvorani kopica spretnih rediteljev! V razkošnem programu je napisal uvodnik dr. Tine Debeljak!
Koncert je nov uspeh Buenosaireš-kega slovenskega okteta, nov uspeh našega glasbenega udejstvovanja in nov uspeh Slovencev v svetu. Ponosni smo nanj.
Daje pobudo za naprej — to se pravi za navzgor. Stremeti se more samo kvišku. Oktet naj postane naš poslanec tudi na zunaj!
Čestitamo k uspehu!
OBISK RAZSTAVE SLOVENSKE PODJETNOSTI -
POTRDITEV NASE
Oseminštirideset razstavijalcev predstavlja na EXPOSLOV-u 74 narod, ki je hotel živeti.
Po dolgih letih vojnih grozot je leto 1945 večini narodov sveta vrnilo njihove človečanske pravice in so se mogli posvetitvi novi gradnji opustošene domovine ter vzpostavitvi moralnih vrednot, ki so jim bile sistematično zanikane.
Slovenski narod ni doživel te sreče. Njegovi branitelji krščan-i stva in narodnosti so morali na pot izgnanstva. Spremljale so jih samo neomajna vera v božjo Previdnost in polne roke volje do novega življenja.
Nepozabna poteza argentinske vlade je odprla vrata v to deželo sedmim tisočem src, ki so hotela v meri svojih moči pomagati, da se njihova nova domovina uVelj^vi med drugimi svetovnimi velesilami.
To majhno seme je padlo na tla, ki jih je Bog izredno rado-darno blagoslovil. Zalival ga je sok svobode in pravice. Obsevali so ga žarki sonca, ki razsvetljuje sinjino in belino nikoli premagane zastave. In to seme je rodilo sad.
Ob petindvajsetletnici našega prihoda v to deželo čutimo dolžnost, da damo obračun o naši aktivni navzočnosti in s to skromno razstavo, ki je EX(POSLOV 74, izrazimo svojo hvaležnost argentinskemu narodu, da nas je sprejel medse brez pomislekov in nam izkazal zaupanje, za katerega se trudimo, da bi ga bili vsak dan bolj vredni.
Ni malo, kar smo storili. Na vseh področjih tukajšnjega javnega življenja nahajamo sledove slovenske dejavnosti. A prav gotovo smemo biti ponosni na svoje gospodarske uspehe, kajti skoraj tristo podjetij, ki jih ima v svojih seznamih SLOGA, pobudnica in pokroviteljica te razstave, je bilo takorekoč iz nič ustvarjenih. So posledica neuklonljive slovenske marljivosti.
Zato oseminštirideset razstavi jalcev EXPOSLOV-a 74 predstavlja narod, ki živi
(Iz španskega uvodnika v razstavnem katalogu). .
TAKO SE JE ZAČELO
Ko smo se po letu 1948 začeli naseljevati v gostoljubni Argentini slovenski protikomunistični begunci iz italijanskih in avstrijskih taborišč, smo zelo malo poznali gospodarske prilike v novi domovini. Morda je bilo to vzrok, da smo se v teh začetkih bolj posvetili prosvetnemu in organizacijskemu delu. Po neuspelem poskusu skupnega gospodarskega udejstvovanja takoj v začetkih naše naselitve, je bilo še težje ponovno kaj podobnega organizirati.
Velike možnosti in prednosti gospodarske samostojnosti pa so se hitro zavedli požrtvovalni socialni delavci okrog organizacije Družabna pravda. Na pobudo te organizacije se je osnoval Stalni odbor za socialne dni, kateremu je predsedoval pok. prof. dr. Ivan Ahčin. Ta je 13. julija 1952 organizral prvi socialni dan slovenskih katoličanov v Argentini, v dvorani pod cerkvijo v Ciu-dadeli. Maks Jan je tedaj imel referat o socialnem in gospodarskem položaju Slovencev v izseljenstvu.
Tudi 2. Socialni dan se je vršil v cerkveni dvorani v Ciudadeli in sicer 28. junija 1953.
iNa njem bila sprejeta ena sama reso-cija, kj se je glasila: „Z namenom, da se olajša in pospeši gospodarski napredek in gospodarska osamosvojitev protikomunističnih Slovencev v Argentini, se osnuje Gospodarski svet, sestavljen iz enakega števila delodajalcev in delojemalcev, čigar naloga bo: Preučevanje in reševanje socialnih in gospodarskih vprašanj slovenskih naseljencev ter dajanje pobud in pomoči pri organiziranju gospodarske pisarne, nabavne in prodajne zadruge in zlasti pri ustanovitvi slovenskega denarnega zavoda v Buenos Airesu. Na socialnem dnevu se izvoli pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse potrebno za osnovanje Gospodarskega sveta.“
V izpolnitev te resolucije je g. Janko Arnšek že teden po socialnem dnevu sklical ustanovno sejo Gospodarskega sveta v čigar okviru je bila v načrtu ustanovitev Slovenskega gospodarskega društva, za katerega je že pripravil pravila g. Maks Jan. Tej prvi seji je sledilo še več drugih, na katerih so se iskale možnosti za delovanje obeh ustanov. Takoj v začetku je bilo videti, da bo veliko težav in ovir. V tistem času je č. g. Ladislav Lenček o-mogočil ugoden najem hiše v ulici Granaderos 61 v mestu in zamislil Gospodarsko pisarno, ki naj bi obema organizacijama nudila prostor in pisarniško moč. Načrt je ugajal in 4. julija 1953 je bil ustanovni občni zbor Konzorcija slovenske socialno-gospodarske pisarne. Za predsednika je bil izvoljen g. Pavle Mašič za tajnika g. Maks Jan, za bla gajnika č. g. Ladislav Lenček, uradniško mesto pa je prevzel g. Marijan Lo boda. Veliko se je poskušalo povezati slovenske podjetnike in jih pridobiti k sodelovanju z Gospodarsko pisarno. Uspeha ni bilo veliko. V zimskih mesecih so bili v Gospodarski pisarni dobro obiskovani in živahni gospodarski diskusijski večeri pri katerih je zlasti vneto
sodeloval prof. dr. Ivan Ahčin. Kmalu je v teh razgovorih prodrla misel o ustanovitvi zadruge. Dr. Franc Bajlec je pripravil osnutek pravil za poljedelsko-gradbeno zadrugo z namenom nakupa svojega zemljišča za poljedelstvo in živinorejo, gradnjo stanovanjskih hiš in posredovanja ugodnih posojil. Zamisel je ugajala in 30. oktobra 1954 je bil na Granaderos 61 ustanovni občni zbor Slovenske gospodarske zadruge. Začetek je bil zadovoljiv: 28 rojakov, povečini trgovcev in podjetnikov je podpisalo in delno vplačalo za m$n. 14.500.— delnic. Izvoljen je bil upravni odbor: Dr. Bajlec Jože Mavrič, Stanko Jerebič, č. g. Ladislav Lenček CM, Anton Godec, Rudolf Smersu, ing. Bojan Devetak, Ignacij Glinšek, dr. Jože Dobovšek, Ivan Ašič, Maks Jan in Marijan Loboda. Novi odbor je šel na delo z velikim navdušenjem; a kmalu so se pojavilo-prve težave. Nova zadruga ni imela pravega vira dohodkov. Za ustanovitev lastnega podjetja je manjkalo kapitala in ljudi, že'na prvi seji 9. novembra 1954 je bil sprejet sklep, da zadruga sprejma hranilne vloge in jih obrestuje po 6% letno. A odziva skoro ni bilo, manjkalo je zaupanja. In tedaj se je začel pravi križev pot Slovenske gospodarske zadruge, kasnejše Slovenske Hranilnice in današnje Kreditne zadruge SLOGA. Nazaj ni bilo mogoče, naprej ni šlo. Živo smo se zavedali, da če propademo, za lep čas ne bo mogoče med Slovenci v Argentini misliti na kakšno skupno gospodarsko akcijo. Kaj vsega nismo poskusili, da bi obstali! Da so odborniki vso stvar vzeli resno je dokaz, da so 7. aprila 1955 podpisali skupno garantno pismo, v katerem je vsak jamčil z m$n 10.000.— za vloge vložene v zadrugo. Za nekatere od podpisnikov je takrat ta vsota pomenila več kot 6 mesečnih plač. Prav je, da ob dvajsetletnici zvemo za njihova imena: Jože Mavrič, Jože Jenko, Ivan Ašič, dr. Franc Bajlec, dr. Jože Dobovšek, Ignacij Glinšek, Anton Godec, Stanko Jerebič, č. g. Ladislav Lenček CM in Marijan Loboda. Ko danes človek gleda nazaj na tiste čase, se pač čudi, da smo zdržali. A kot ima drevo, ki zraste v gošči ovir, trden les, taKO je tudi naša zadruga preko vseh težav in preizkušenj zrastla v trden slovenski denarni zavod. Gotovo je prav, da se oo 20-letnici spomnimo vseh pionirjev pri organiziranju slovenske gospodarske dejavnosti in da se navzamemo vsaj nekaj njihove nesebične požrtvovalnosti, ki je končo omogočila, da je začeto delo rodilo tak uspeh. Ne bi pa bilo .pametno, da bi se prehitro zadovoljili z opravljenim delom, še vedno je veliko dela pred nami, še je potrebna akcija za gospodarsko osamosvojitev slovenskega človeka v Argentini, še vse preveč r> jakov stoji ob strani, še vse premalo je prodrlo naše geslo: V SLOGI JE MOČ! Naj teh nekaj spominov na začetke; naše zadruge obnovi v nas vseh novega smisla in navdušenja pri delu za gospodarsko osamosvojitev slovenskega človeka v Argentini.
M. L.
ŽIVLJENJSKE SILE
OB VELIKEM DOGODKT
„Začeti je treba. V tem je vsa skrivnost uspeha,“ je rad poudarjal slovenski mislec Janez' Evangelist Krek. To načelo drži tudi za Prvo razstavo slovenske podjetnosti v Argentini. Kajti ko je bil prvi korak do EXPOSLOVA premišljeno in odločno storjen, smo bili že na pol poti do uspeha te javne ma nifestacije slovenske gospodarske samostojnosti.
Razstava je, tu. Sicer ne bo mogla verjetno pokazati vsega kar smo v teh desetletjih na gospodarskem polju ustvarili. Bo pa brez dvoma lep prikaz naše žive gospodarske sile, naše pridnosti in razgledanosti, ki pomagajo graditi srečnejšo bodočnost.
SPORED ©TVORITVE
v soboto, 26. oktobra 1974, ob štirih popoldne Pozdravni govor: g. Ivan Ašič Blagoslovitev: msgr. Anton Orehar Ogled razstave z razlago ■
RAZSTAVA BO ODPRTA
od 26. oktobra do 3. novembra 1974 vsak dan od 16. do 22. ure
ob nedeljah in na praznik pa tudi od 9. do 12. ure.
Kraj razstave; VAŠ DOM V SAV JUSTE
H. IRIGOYEN 2756
Ob tem izredno pomembnem dogodku pomislimo na vse, ki so se tej . manifestaciji pridružili in jo omogočili. Zavest gospodarsko močne emigracije je bila dovolj živa, da so padle vse ovire in vsi predsodki.
Vsa čast našim obrtnikom in indu-strijalcem, ki so omogočili EXPOSLOV 74. Zahvala SLOGI za pobudo ter vsem požrtvovalnim organizatorjem, ki so žrtvovali brezštevilne ure, da je ta prelepa ideja postala dejstvo. Dajmo jim priznanje s številnim obiskom, kar jim bo prav gotovo v največje zadoščenje.
Ob tej priliki se nam vsiljuje naslednja misel: Kakšno mogočno silo bi rodila povezanost vseh naših gospodarskih prizadevanj! Bi EXPOSLOV 74 ne bi mogel biti iztočnica povezave naših podjetij za skupne koristi in skupne cilje?
Pa še to. Ni morda število gospodarsko samostojnih rojakov po tolikili letih novega sveta' še vedno preskromno? Bi se res ne dalo organizirano pomagati mnogim usposobljenim močem, ki danes težko delajo za slabo priznanje, do osamosvojitve? Kako bi se moglo število razstavljajočih do prihodnje razstave povečati!
Naj bi ta prva razstava naše gospodarske podjetnosti zdramila vse še speče sile, oživila mnoge zdrave duhove in pritegnila še tiste, ki stoje ob strani! Naj bo osnova bodočega sodelovanja in medsebojne pomoči pri reševanju skupnih in akutnih problemov, ki ovirajo na poti k srečnejši bodočnosti nas in našo mladino!
OBVESTILA
Opozarjamo, da bo vstop v razstavni prostor, dovoljen le z vabilom, ki ga vsak lahko dvigne v najbližjem slovenskem domu ali pa v pisarnah Zedinjene Slovenije, Dušnega pastirstva in SLOGE. Ta vabila so brezplačna.
KAJ MISLIJO O RAZSTAVI ,
EXPOSLOV — je odlika slovenske gospodarske zmogljivosti in velik napredek pri delu za lepšo bodočnost.
Dr. Angel Kalin
S to razstavo pokažimo svetu, da smo Slovenci, čeprav majhen narod, nekaj zmožni.
Franci Klemenc
Izredno pametna stvar, katero upam, bodo obiskali prav vsi rojaki in jo priporočali tudi domačinom.
Jože Lukančič
Prav je, da vidimo ustvarjalnost in podjetnost Slovencev, ki so iz nič ustvarili cvetoča podjetja.
Alenka Poznič
S tem so slovenski podjetniki pokazali, da bi tudi samostojna slovenska država lahko gospodarsko uspevala.
Ema Kessler
Razstava slovenske podjetnosti je po mojem pomembna iz dveh vidikov: nam mladim budi ponos. Glejte, to so ustvarili naši starši iz nič. Ne bom tajil, Slovenec sem. Domačinom pa je nekaka zahvala: dali ste nam svojo streh», ne zastonj, s svojo ustvarjalnostjo vam to uslugo vračamo.
Franci Schiffrer
Želeti bi bilo, da bi ne le podjetja, marveč vsi Slovenci z vsemi močmi sode,-1 ovali pri tej razstavi in s tem pokazali,, da v ot deželo, v kateri živimo pod silo razmer, nismo prišli beračit, marveč da smo vse svoje sposobnosti dali na razpolago v dobrobit okolju, pa naj bo že domačinu ali rojaku.
Rudolf Hirschegger
Pozdravljam vso slovensko gospodarsko podjetnost z željo k čim večjemu uspehu v bodočnosti.
Dr. Maks Virnik
Ker se razstava samo še ni pričela, naj podam mnenje le o ideji razstave slovenske podjetnosti. Da predstavljamo Slovenci v zdomstvu kulturno enoto, da smo politično in versko povezani, je bilo že večkrat dokazano. Na gospodarskem področju ¿»a ta povezanost do zdaj še ni prišla do izraza, čeprav je v resnici močnejša, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Zato z veseljem pozdravljam to SLOGIno pobudo in upam, da bo razstava EXPOiSLOV 74 le prva v dolgi vrsti podobnih javnih dokazov naše prisotnosti v svetu gospodarstva.
Dr. Marko Kremžar
Imam občutek, da bo ta razstava prepričljiv dokaz o naši želji po gospodarski osamosvojitvi in o posrečenih uresničitvah te želje. Marsikdo bo strmel nad jiašo podjetnostjo.
Tone Kržišnik
Rediteljstvo je poverjeno dijakom pe tega letnika srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka.
Častno stražo pri vhoda bo vršila četa Slovenskih skavtov Marijana Trtnika.
SLOVESNA, OTVORITEV, ki bo v soboto, 26. t. m., ob 16. je namenjena vsem članom naše skupnosti.
. y.i' p,-	/
Posebnih vabil za to priliko ni, kajti vsak predstavnik našega javnega življenja si šteje v častno dolžnost, da je ob tej priliki navzoč.
EXPOSLOV 74 predstavlja brez dvoma najvidnejši izraz slovenske podjetnosti v Argentini. Razstavljalci in SLOGA, ki. organizira to razstavo, so s tem storili nov korak za afirmacijo našega zdomstva.
Božo Stariha
Ko bi po uspehu te razstave spet zaživela misel močnejše povezanosti slovenskih podjetnikov, bi. to močno okrepilo našo skupno gospodarsko moč. iz katere bi mogel pritekati h koreninam naše kulturne rasti močnejši življenski sok.
Jože Vombergar
Razstava je uresničenje dolgoletnih sanj, saj lahko postane eden izmed korakov do ustanovitve slovenske gospodarske zbornice, ki naj v povezavi z drugimi deželami gospodarsko oživlja Slovenijo v svetu.
Milan Magister
Osrednji znak EXPOSLOV 7h ob odru v glavni dvorani je izdelal g. Stane Snoj.
Zemljevid Argentiae, ki govori o prisotnosti Slovencev v tej deželi, je delo g. Francija Holosana.
Tipični slovenski kot, ki stoji ob odru v gla/vni dvorani, je pod vodstvom aFi. Jureta Vombergar ja pripravila Zedinjena Slovenija, izdelali pa gospodični Katica Kovač in Mija Markež.
,i,. . .Slovenec je čil in žilav človek pa nosi na svojih širokih plečih bremena, ki bi vsakega drugegp zadušila. . . ; podoben je čvrstemu deblu, ki poganja nove veje, Če so mu stare polomile nevihte.“ Tako je pred sto leti zapisal o nas Janez Trdina. Naj bi gospodarska razstava, kakor vse drugo naše snovanje, pokaziila, da Slovenec ni sedaj nič manj žilav, kakor je bi! v prejšnjih časih. Saj mora biti, če hoče vse udarce usode preživeti in se uveljaviti, kakorkoli ga ona zanese.
Dr. Vinko Brumen
EXPOSLOV je pohvale vreden podvig Sloge in naših podjetnikov.
Lojze Rezelj
Morebitne želje, nasvete ali pritožbe	Za nas Slovence je velik ponos, da pokažemo svojo ustvarjalnost, zla-
morete oddati v paviljonu SLOGE (šte- sti mladini, ki bo lahko videla sposobnost svojih staršev. vilka 18, v glavni dvorani.	Ifiena Urbančič
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ ravnatelja Marka Bajuka bo skupno obiskal razstavo v srt'do, 30. oktobra. Dijaki1, ki jih bo vodil g. prof. Andrej Krečič, se zbe-r o ob 17 na trgu pred katedralo v San Justu.
Za djjake, ki ta dan ne bi mogli priti', bo skupni obisk razstave v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.
LJUDSKOŠOLSKE OTROKE vabimo da skupno obiščejo razstavo v torek, 29 oktobra, ob 17. Tv» vabilo velja za vse tiste ljudskoolskt1 tečaje, ki ne bi določili s svojimi učenci skupnega obiska za drugi dan in uro.
Precejšnje število paviljonov s® izdelali naši mladi arhitekti ali študentje arhitekture in podobnih strok. Ko bo žj rija ocenila njih delo, jim bo EXPOSLOV 74 podelil posebna priznanja.
Razstava, ki nas bo seznanila s delom slovenske industrije lahko prispeva k aktualni gospodarski politiki. Z njo pred javnostjo pokažemo zmožnost in vztrajnost v delu.
Marko Mele
Zelo koristno, da slovenska skupnost in domačini spoznajo našo pridnost in podjetnost.
lic. Vladimir Jurij Voršič
Vsi združeni lahko pokažemo kaj smo in kaj zmoremo. Upam, da bo razstava samo ena izmed mnogih, ki ji bodo sledile.
Anton Matija Lavrenčič
NARODU V PONOS
IN
ZA LEPŠO BODOČNOST
RAZSTAVLJAJO:
AGALÜZ — MARINO DEKLEVA y Cía.
tovarna električnih predmetov Quintana 3051, Lanús Oeste
AHLIN IVAN
; splošno mizarstvo Florencio V»rela 4016, San Justo ALJANČIČ VINKO
kovinarstvo Belgrano 3380, Carapachay ANTER — ANTON TERPIN
toVarna za emajliranje Avda. de Mayo 1676, Ramos Mejia BAJDA PETER IN SINOVI
sodarstvo in tovarna parketa Benavente 4325, Guaymallén, Mendoza BEVČAR HNOS. s. c.
industrijski ključi Jorge 154 , Adrogué
BIDOVEC ANTON
kr,ojaštvo
Avda. de Mayo 2416, Ramos Mejia BIVEGRO — BIDOVEC in GROHAR mizatrstvo — hišna oprema República de Chile 3028, San Justo BIZCOCHOS KEKS — A. Dolinar in A. Jeločnik
tovarna piškotov Gral. Acha 268, Ramos Mejia BOGATAJ MARIJAN
plinske napeljave Ramos Mejia 1186, El Palomar C. A. C. E. S. s.r.l
keramika
Pedro Molina 130/42, Guaymallén,
Mendoza
CASA LIPA — MATEVŽ POTOČNIK
stavbno mizarstvo — oprema Laprida 354, Ciudadeia CERAMICA FINGAL s. a. i. y c.
keramične prevleke sten in tal Teodoro Garcia 2071, Buen,os Aires ČEŠAREK NANDE
varnostne blagajne
L.	N. Alem 1660, Castelar COOPERATIVA DE CREDITO S. L. O. G. A.
Ltda. hranilnica in posojilnica Biné. Mitre 97, Ramos Mejia CRNAK s.r.l., BRATJE
mizarstvo — stanovanjska oprema
L.oubet 4056, Remedios de Escalada
DOMIVCO s. a.i.y C.
mineralna voda Florida 1, Buenos Aires
EDITORIAL BARAGA s.r.l.
tiskarna - knjigoveznica - založba Pedernera 3253, Buenos Aires
ESTABLECIMIENTOS METALURGICOS ESLOVENOS s.r.l.
kovinarstvo
porvenir 2452, Remedias de Escalada
FOTO ALPE — Marijan Pfeifer
fotografski atelje — filmanje Eduardo VII 1469, Hurlingham
FOTO MARIANO — Marijan Valentin Šušteršič
fotografski atelje Av. Julio A. Roca 1205, Hurlingham
GORAZD — MARCONETTO
arhitekturni atelje — oprema Belgrano 1320, Ramos Mejia
HERMAN ZUPAN s. a.
tovarna papirnatih škatelj Temple 2780, Lomas del Mirador
INDUMENTAL s. a. i. c.
industrijske inštalacije - kovinarstvo Crjistiania 3000, Isidro Casanova
KARINA — Jožica Škrbec
pletenine
Calle 695 y Antártida Argentina Ranelagh
KOPAČ s.r.l.
tuli za tekstilno industrijo Bragado 1746, Castelar
KRIM s.r.l.
pletenine
Gral. Lynch 2569, San Justo LESAR JANKO j
železne konstrukcije Berlin y Santiago, Isidro Casanova L. M C. — Petkovšek- Jesenovec in Cabral
hidravlične črpalke Manuela Pedraza 6132, Bs. Aaires
MUSTAR STANE
gradbeno podjetje Pedro Pravaz 348, Ezeiza
NOVAK PAVLE
hladilniki
Cerrito 2245, LAfifals del Mirador
OBÍ AK HNOS. s. a.
stavbno mizarstvo Almafuerte 3868, San Justo ONTARIO — Albin Frontinj
fjno tapetništvo Caldas 1760, Buenos Aires PAPELERA DEL SUR s. a.
\	tovarna lepenke
Col.oni'a y Perito Moreno, San Justo PODRŽAJ ANTON
industrijske inštalacije Sarmiento 5776, Loma Hermosa, San Martin
REMIC FRANC
stavbno kovaštvo Falucho 138, San Martin REVESTIMIENTOS H. P. —
Viktor Hribar
ob.oji — prevleke Brandsen 2245, San Justo RUEDA — Janez Dimnik
kovinarstvo Almeyra 518, Villa Libertad, San Martin
STANDMETAL s. a.
stavbno koVa'stvo Entrerríos 3763, San Justo SABIC RESORTES
industrijske vzmeti Los Matreros 3850, V. León Ituzaingó ŠENK JOŽE
embalaže za izvoz Borges 4602, Munro TALLERES GRAFICOS VILKO s.r.i.
tiskarna
Estados Unidos 425, Buenos Aires TECNICA ELEMEC s. a.
elektromehanične inštalacije Pedernera 554, Buenos Aires TEŠI,A ELECTROMECÁNICA Jurij Olejnik
elektromehanične konstrukcij e Besares 4516—40, Buenos Aires TOTEX s. r.l.
lesno strugaristvo Australia 2516/48, San Justo VIVERO TRIGLAV — Jože štefanič
vrtnarstvo San Martin 224, TortuguitaiS ŽE1 OVNIK JOŽE
kiparstvo rezbarstvo in oprema Gral. Hornos 3427, Caseros
OBIŠČIMO RAZSTAVO
In s tem dajmo priznanje slovenski podjetnosti; najdimo poti za večjo gospodarsko osamosvojitev;
vlijmo sebi in bližjnemn novih moči za gradnjo lepše in boljše bodočnosti in pokažimo, da nam je veliko do vsega, kar je dobro in slovensko!
Pozdravljajo in se priključujejo:
MEHANIČNA DELAVNICA PUGELJ
AMON, Janez — gospodarski svetovalec Sgto Cabral 3152, Munro, 762-0660
CASA ALPE — Stanislav MEHLE zastopstva
Miller 4243, Remedios de Escalada DIMNIK CONSTRUCCIONES Cangallo 1730, Buenos Aires DRUŠTVO SLOVENSKA VAS Lanús
EILETZ, arh. Marijan I.
Potosí 471, Hurlingham, 655-2752
ESTACION DE SERVICIO TABOR — Viktor Artač
Avda.B. de los Andes 4273, Villa Nueva
Mendoza, Tel. 260.8018
ESTUDIO DEL, ARQUITECTO
IGOR BRUSNIKIN
Fr. Justo Sarmiento 2136, Olivos
ESTUDIO TECNICO SAVICA Moreno 2252, Lomas del Mirador
POTJO1 MADERO — Franc Beltram Cnel. Domínguez 585, Villa Madero JARC, Franc — električni material Conesa 470, Billinghurst KALAN, Jelka — lepotilni salon Catamarca 1065, Buenos Aires KASTELIC, Anton — cementne zgradbe Venezuela 333, Ramos Mejia KOKALJ, Janez — gradbeno podjetje Navarro 1795, Castelar KRŽIŠNIK, Jože — prirezovanje in upogibanje pločevine Av. Crovara 2653, Tablada LOBNIK, Franc — gradbeni tehnik D. 135, Güemes 1754, San Martin 750-6755
LOBODA, Marijan — zavarovanja vseh vrst
Belgrano 880, Ramos Mejia MUSAR, Jože S. A. — prevoz kemičnih produktov, Rivadavia 14.392, R. Mejia
— Jože Janez PUGELJ
Calle 3 y Camino a Las Flores, Ezeiza
MEHANIČNA DELAVNICA SORA —
Janez JENKO
Almeyra 520, Villa Libertad
PAPELBRIL S.A.C.I.
Larrazabal 2076, Buenos Aires
PINTAR, Valentin — oboji, opreme Cerrito 1326, Ramos Mejia
RUDI y DOMINGO — pleskanje
in okrasitve
Av. Francia 1484, Bella Vista, 658-0833
ŠVIGELJ, inž. Teodoro — tehnični
svetovalec
L. Martínez 257, Martínez, 798-5883
ŠTEFE y Cía. S.R.L. — cementne zgradbe
Temple 2573, Lomas del Mirador, 651-6950
TIENDA ALUMINE — V. ARKO in J. DRAJZIBNER Dr. J. J. Neumeyer 60, San Carlos de Bariloche, Río Negro
URARNA IN ZLATARNA LIPUŠČEK. Álmafuerte 3559, San Justo, 651-3047
VIGOR S.A.C.I.F.
Tejedor 261, Buenos Aires
VIRNIK, dr. Maks — lastnik bombonerije SONIA Paraguay 1969 Buenos Aires
VODNIK, Jože — gradbeno
in prevozno podjetje
Roca 260, Las Heras, Santa Cruz
ZORKO, Franc in Marjana - konfekcüa
'Del Kaiser .478, Martín Coronado,
751-6979
ŽIGART, Karel
Posadas 730, Villa Libertad
Morda pa res ni bilo čisto tako
Janez je popokal svojo ženko Mico pod pazduho, ukazal svojim trem nade budnim sinčkom Gašperju Mihi in Bol-težarju, da se primejo za roke in hodijo dva metra pred njima.
,,Ko je že toliko govorjenja, pa poj dimo pogledat to reč,“ je dejal in se nasmehnil Mici.
„Ti, pa' ko bi šli s kolektivom, danes, ko ni vstopnine?“
„Nak, kaj pa je to — petnajst kva der! Poleg tega pa ni še nič gotovo, če ne bodo pobirali prostovoljnih prispev kov. Če jih ne bodo, se bomo pa nazaj peljali,“ je gospodarsko nategnil gubo na čelu, še bolj čvrsto prijel Mico in tako so se bližali Našemu domu.
Prijazni nasmeh rediteljice Irene je Janeza za trenutek zmedel, a ko je za čutil med rebri Micino ljubosumje, je hitro segel v žep in potegnil na dan dve beli vabili, ki ju je že pred tednom dvignil v Domu.
„Saj mulci lahko gredo kar tako, ne?“
„Seveda, kar naprej! Samo pazite, prosim, da ne bodo otroci prijemali stvari... “
„Oho, gospodična, naši pobje so pa dobro vzgojeni, kajne Mica?“ Po kratkih stopnicah se jim je odprl pogled na razstavni prostor. Velika črka A je visela ob steni,-da je Miha vprašal: „Mamica, kaj bo tu šola?“
„Cepec, ne veš, da je to sektor A? Kajti potem pridejo še drugi, ki imajo vsak svojo črko, da morejo potem starši lažje iskati kje se jim je kakšen otrok zgubil.“
„Joj, poglej, ata,“ je vzkliknil Ga šper, „kakšen velik napis visi pred o-drom! Expo-74-slov piše, a ne?“
„Pa tisti zemljevid? Kaj naj pomeni?“ je tiho pobarala Mica, a je spet Gašper rešil položaj: „Na njem so za stavice, ki kažejo kje vse so Slovenci naseljeni v Argentini in kaj delajo.“
„Aha, tista široka zastavica v Men-dozi je pa gotovo tvoja mati,“ je mo dro pripomnil Janez. In zato so zdaj na drugi strani zaškripala rebra.
Medtem je pa Miha odkril v slovenskem kotu čudni stroj in pobaral: „Ata, kaj pa je to?“
„Vidiš, to je pristni slovenski kolovrat!“
„Pa ni nič podoben jeziku tete Francke,“ se je oglasil Boltežar.
,.v,Saj res,“ , je podprl bratčevo izjavo Miha, „ko pa vedno,, praviš, da ji jezik teče kot. .
„Tiho bodi in pazi kje hodiš,“ je prekinila nevarno debato mama Mica, medtem, ko. bi njen najmlajši kmalu prekucnil steklenico mineralne vode, ki je razstavljena od vseh strani, ponosno ka,-zala svojo prozorno dušo. Pa je še do dala: „Vidiš, Janez! To bi moral ti vsako jutro piti ',ne pa da tisti čisoti žlampaš, ki ti na jetra skače!“
„Mamica, mi kupiš piškote?“ je že
moledoval pri sosednjem razstavišču Boltežar.
„To ni piškot, to je keks. Ali ne znaš brati?“ ga je podučil Gašper, medtem ko je prijazna reditlejica Marta že segla v škatljo in potegnila iz njega nekaj belih slaščic za male tri junake. „Hvala, gospodična, saj niso lačni.“ „Oh, gospod, saj so zastonj!“
„Ah, potem pa le vzemite, srčki!“ si je oddahnil Janez in hitro stopil naprej.
„Ti, tam je pa gospod iz SLOGE. Gremo hitro mimo, preden se spomni, da še nisem poravnal obresti. Ala, otroci!“ Trije mladeniči so se že ustavili pred prostorom, kjer je bilo videti škatlje vseh barv in velikosti , in razna imena na njih.
„Tega pa rels nisem vedela, da Slovenci sušijo tisti krompirjev pire, ki ga ni treba kuhati,“ je bila presenečena Mica, medtem, ko ji je vodič Jože pojasnil da kar je slovenskega pri tej stvari je samo lepenka in tisk na njej.
„Ti si pa res brihtna,“ se je oglasil Janez, „ne vidiš, da so tam zraven škatlje za vžigalice, ki jih menda tudi .Herman eno po eno ne vtika v žveplo!“ Boltežar. „Seveda, ti jo boš pa plačal!
„Ata, takšno mizo bi pa lahko imeli pri nas, da bi bilo lepo, kadar pride gospod katehet na kosilo,“ je predlagal Veš, koliko to stane! Kaj misliš, da se Lojze in Jože zastonj matrata? Prmej, pa je res lepa! In tista omara odzadaj z aparatom za plošče! Le šparaj, Mica, morda pa bomo... “
„Pa če bi rajši preje kupili tole zofo in fotelje? Kako bi se meni včasih prileglo pogrezniti se malo v takšne bla zine, mehke kot ontarijsko jezero, ne da lovim ravnotežje na kuhinjskem što-krlu,“ si je drznila pripomniti Mica „Pa kadar bi zlezli spat, bi midva lahko malo posedela in poklepetala...“ „A, še ponoči naj bi te poslušal! še tega se manjka.“
„Mama, poglej, kako se ta gospod prijazno drži na sliki! Gotovo ga je Marjan čakal pred tovarno tisti dan, ko je kinseno nesel domov,“ je pomodroval Gašper.
Miha je pa pri sosedu zagledal lepo pokrajinsko sliko in pobaral: „Ali so to naše slovenske alpe, ata?“
„No, izgleda, da si se v šoli le nekaj naučil,“ ga je pohvalila mama, medtem ko je Boltežar že iz druge strani rinil .vanjo:
„Mama, a je Mojzes v takšni košarici priplaval po reki?*
„Podobna je morala biti, prav gotovo. Sicer pa lahko Jožico vprašamo.“ „Kaj pa neumnosti kvasite! Poglejte, rajši kakšnega lepega Martina je gospod Vilko natiskal. S tako rečjo se pa res lahko postavimo pred Argentinci!“ je preusmeril pogovor ata Janez.
„Ata, ali je naš svetniški škof Indijancem slovenske knjige tiskal?“ je za-
čudeno odprl kljun Miha pri bližnjem razstavišču.
„Ti, stara, s temi modrijani pa res ne moreš nikamor. Glej, kako se nam ljudje smejejo!“
„Saj se ne smejejo nam, veseli so, ko poslušajo po zvočnikih tisto pesem o žabji svatbi!“
„Jaz sem pa mislil...“
„O, ko bi ti malo manjkrat mislil in večkrat mene poslušal! Kadar ti, na primer, svetujem, da mi kupi takšno opremo za kuhinjo, kot jo tam razstavljata France in Nace! Recimo za dvajsetletnico poroke!“
„Kaj je res že toliko let odkar te prenašam? A, to je treba proslaviti! Pobaral bom Toneta, če mi lahko na pravi takšno obleko kot jo tam vidim/ „Kaj ne vidiš, da je po zadnji modi narejena? Pristojala ti bo kot kravi sedlo, s tvojim trebuščkom!“
„Mama, poglej tale kipec, kako je lep! Lahko bi ga kupil za konec leta gospodični!“
„Katerega misliš, tega keramičnega iz Mendoze ali tistega lesenega?“ „Tega, tega,“ je potrdil Miha.
„Pri Jožetu bi pa kupil tale rezljani križ,“ se je tokrat ojunačil Janez „in ti ga dal za tisto obletnico!“
„No ja, če že misliš, da mi s tvojim ni zadosti...“ je odvrnila Mica. Nato pa je dodala: „Janezek, če mi že tiste kuhinjske opreme ne privoščiš, mi pa vsaj stene s temi ploščicami obleci, ko so tako lepe! Si predstavljaš, kako fci mi jih tvoja sestra Rezika zavidala?“ „Figa! Kaj spet samo na zdraho misliš? Rajši si tu oglej, kakšen čaletek nam bo Stame postavil, kadar zadenemo Prode!“
„A tako, za kolektiv ni bilo denarja, za tvojo igralsko strast pa?“
„No, no, le jezik za zobmi! Če nam pa slučajno ra ta, boš pa ti prva letela k Hotiju, da ti napravi načrt za leto-vanjsko vilo : v Mendozi!“
„Zakaj pa ne! In le sem poglej, kak šen parket nam bodo oče Peter in nje govi fantje položili po tleh!“
„Pa je res lep! Skoraj tako kot naš, če bi ga ti včasih malo podrgnila „Dnevno sobo bi pa oblekli 'tako kot Viktor tukaj kaže, kaj se ti zdi?“
„Aha, vidiš, da tudi ti že računaš s Prodejem?“
„Kje pa! Saj za ta lep pulover, ki ga Bogdan razstavlja, ni treba zadeti loterije! Pa še za Boltežarja bi lahko kupili jopo!“
„Ti, kje pa so mulci? Gašper!!“ „Nikar ne tuli. Najbrže se učijo abecede in so odšli v sektor B.“
in res so se tam nadebudneži že prerekali ali neki razstavljalec dela kolesa ali dimnike, čeprav ni bilo videti ne enega ne drugega. Tako grdo so se kregali, da je Janez kar zagrabil Boltežarja za ušesa in mu zagrozil, da ga zabriše skozi vrata, a je v zadnjem hipu opazil, da je za Ivanovimi vrati stena, kjer bi si poba skoraj črepinjo razbil. Zato ga je potegnil na sosednje razstavišče in ga hotel zapreti v omaro,
toda Matevž mu je pojasnil, da to ne gre, kajti omaro si mora Janez sam narediti, on da mu preskrbi samo lepa vrata, da se za njimi skrijejo umazane brisače kadar pride nenapovedani obisk.
Tedaj je pa Janez zagledal čisto blizu nekaj zanimivega. „Vidiš, Mica,“ je dejal v pristnem štajerskem narečju, „tote špule bi *si pa lahko ti kupila, da mi ne bi bilo treba vedno tišati roke v vis, kadar Volno navijaš!“
„Ti si pa še bolj prismojen kot Bol težarček, ki zatrjuje, da so Mirkotovi tuli za daljnoglede, ne pa za tiste velike makarone delati!“
„Poslušaj me, zlata moja Mica! Če mi še eno takšno blekneš, te zaprem 'v Pavletov hladilnik, kajti bojim se da se ti možgani že malce kisajo. Sicer je pa najboljše, da jo hitro pobrišemo dol, preden se nam začnejo krave smejati!“ Prijeli so se za roke in se podali v pritličje. Tedaj se pa oglasi Gašper: „Ata, zašli smo. Tega še zadnjič ni bilo tukaj.“
„Seveda ne, saj to je nova dvorana, ki je bila šele pred štirinajstimi dne-vi blagoslovljena. Ali ne bereš časopisov?“ „No, pa poglejmo kaj je tu notri!“ Ka bi mati Mica ne bila urnih nog, bi Mihi ostro rezilo velikega stroja ravno obrezalo počrnjene nohte. „No,“ si je mislila vzorna mati, — „zdaj bodo pa celo v Slovenski vasi vedeli, da vedno pozabim posekati mulcu kremplje na rokah...“
Janez pa je že občudoval pri sosedu zanimivo pripravo, ki menda prereže tok, kadar je napetost prevelika, in bleknil: „Ti, Mica! To bi pa bilo za nas, kadar ti nabiraš slabo voljo, če kdaj bolj pozno pridem domov!“
„Daj no, ne bodi teslo, rajši si poglej tu zraven te lepe omare! Le malo preveč načičkane so, za obleko je pa premalo prostora!“
„Najprej premisli, potlej govori! Saj to so vendar električna stikala!“
„Električna stikala? Ne, tista smo že zgoraj videli, tam kjer so želeli, da bi se luč prižgala, pa jim je H pod mizo padel.. Se ne spomniš?“ (Tu je mladi par, verjetno misli na Elemec in in na Agaluz. — op. ur.)
Bog ve kaj bi še nastalo iz tega prepira, ko bi ne pritekel Gašper in zakričal: „Ata, tam pa hidrogenske bombe delajo!“
„Kaj? Kje? — No, ti si se pa čisto po materi vrgel. Ne vidiš, da je govora o hidrauličnih črpalkah, ki jih delajo tri začetnice?“
Medtem je pa primarširal Boltežar in predlagal Janezu: „Ata, že vem kaj bomo kupili mami drugo.leto za materinski dan! Pridi pogledat! Tale indu-lator ji boš vzidal v kuhinjo, da ne Lo tako smrdelo, kadar se ji polenta prismodi!“ Janez ni vedel, ali bi se smejal ali jokal, a ko je nato podržal svoj pogled na še enem takem ventilatorju, je pa resno pomislil, če ni morda v Argentini več takšnih Mic, ki se jim rada polenta prismodi.
„Takšne ključe bi potrebovala pri nas
doma, Janez, ko pipe slabo zapirajo in vedno bevskaš, kadar te prosim, da jih popraviš-,“ jo je pogruntala Mica.
Zdaj je šel pa Janez v zrak: „Ti, ljuba moja stara! Pa se ne bi rajši pogovorila z Vinkotom, da ti malo je zik obstruži, da ne boš toliko brihtnosti nosila na prodaj?“
„Ti pa svojo znanost v Nandetovo blagajno dobro zakleni, da ti je kdo ne ukrade, kajti velika škoda bi bila za človečanstvo....“
„No, tvoja olika je pa res uglajena kot da bi jo Anton emajliral! Kaj bo pa ta gospodična reditelj ica... pardon, gospodična Mari, mislila o nas. . .“ „Veš kaj, ljubi moj možiček! Pojdi nazaj v prvo nadstropje in skoči dol na te vzmeti... mogoče boš pa le sfrčal na luno, da bomo imeli pred teboj mir!‘ „Pa če bi ti tvoj kljunček nastavila pred to cev, Marijan bi pa zaklopko od pri, da bi te napolnil s plinom, ki bi te odnesel v nebeke višave?“
Približal se je reditelj Marko in jih povabil, da se pomaknejo skozi vrata. . „ne ta, ta so Francetova, ki jih razstavlja, skozi ona druga je treba sto piti. . .“ sicer bi verjetno bil danes še kdo ranjen na tem razstavišču.
Zunaj je začelo rositi. Imeli so srečo, da so mogli stopiti pod Jankotovo streho, a prišli so iz dežja pod kap. Kajti pod streho so tudi bili oblaki. „No, kaj takega pa prvič vidim! In zakaj je toliko oken vseh vrst in velikosti?“ je vprašal ukaželjni Gašper.
„Zato, da se oblaki prej in lažje razkadijo,“ je pojasnila mamica Mica.
Zdaj je imel pa Janez dovolj. Zagledal je za seboj velik zaboj, ki ga. je Jože tam postavil. Na njem je zagledal napisano FOR EXPORT in v duhu je že videl, kako nalagajo Mico na 'barko, da jo zapeljejo v Culukafrijo, on se bo pa za vedno oddahnil. Toda Mica je stala pred njim kot rekrut na nočni straži in sanje so se razblinile v nič. V vsakdanjost je Janeza pritegnilo Boltežarjb vo kričanje: „Ata, mama, poglejta ka ko lep božični drevešček so pripeljali s Triglava!“ In na poti do tega božičnega simbola je Janez zagledal tisto, kar je ves čas iskal na tihem, a se je zdaj razgrnilo pred njim v vsej svoji obšir-nosti in zapeljivosti. Kot pravoveren sin Slovenskih goric, si ni mogel kaj, da ne bi sklical svoje družinice in jim takole dejal: „Dobro, pa lepo okrasite božični drevešček, jaz vas pa kar tu počakam. Pokličite me na sveti večer!“ Pogoltnila ga je globina prostornega soda, za katerega je bil prepričan, da ga je sam sveti Peter zanj tja postavil in čeprav ga je žena Mica ves čas z žalostjo v srcu iskala, ga je reditelj Tone šele ob desetih zvečer, ko je zapiral razstavišče, mogel postaviti pred domova vrata, kjer ga je zbrana družinica nestrpno čakala.
Če so šli domov peš, z avtobusom ali z rešilnim avtomobilom, tega pa ne veh), ker me je žena ravno tisti hip prebudila iz sladkega spanja.
Anonimni reproter

LJUBLJANA — Ljubljanska Opera bo v letošnji sezoni priredila pet opernih in dve baletni premieri. Prva premiera bo Gounodov „Faust“, potem pa šivičeva „Cortesova vrnitev“, Puccinijev diptihon „Plašč“ in „Gianni Schichi“, Verdijeva opera „Simon Boccanegra“, zadnja premiera bo Rimskega-Korsako ■ vega „Noč pred Božičem“; baletni premieri pa bosta „Nino“ Danilo Švare in Minkusov „Don Kihot“. Poleg tega bo seveda še nekaj ponovitev najuspešnejših oper in baletov iz prejšnje sezone.
MARTULJEK — Člani političnega aktiva ljubljanskih visokošolskih zavodov so 27. septembra na posebnem seminarju razpravljali o vplivu Cerkve na raznih fakultetah. Posebno „pozornost“ so posvetili tistim fakultetam, ki so po mnenju komunistov „najbolj izpostavljene povečanemu vplivu cerkve in njenemu aktivnemu delovanju“. To so medicinska in filozofska fakulteta ter pedagoška akademija. Z vsemi temi hudimi problemi se bo bavila še posebej „Univerzitetna konferenca Zveze komunistov Slovenije“.
CELJE — V središču slovenske zlatarske dejavnosti so 27. septembra odprli že osmo zlatarsko razstavo in pa prvo razstavo igrač. Obe razstavi sta bili pripravljeni v okviru sedmega obrtnega sejma, ki so ga pripravili na prostorih atletskega štadiona Kladivar. Razstavljalo je 138 razstavljalcev iz raznih panog obrti, trgovine in dela industrije, ki je s temi zvrstmi tesno povezana.
LJUBLJANA — čiščenje akumulacijskega jezera pri hidroelektrarni Moste je povzročilo izredno škodo, večjo, kot so predvidevali. Strupena blatna brozga iz raznih kemičnih snovi ni pomorila samo rib, ampak sploh vsa živa bitja in rastline prav do sotočja Save in Ljubljanice; računajo pa, da bo uničeno življenje kar do zasavskih revirjev. Na sestanku Ribiške zveze Slovenije so govorili tudi o drugih zastrupitvah voda v zadnjih tednih od avgusta do septembra. Tako je onesnaženje voda dobilo že kar grozljive razsežnosti: Uničeno je bilo življenje v Savi, Dravinji, Mislinji, Sori, Pesnici in v potoku Boben.
MARIBOR — Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor TAM — kjer izdelujejo izključno tovorne avtomobile in motorje za avtomobile, se je znašla v hudih finančnih težavah. Že pred časom je podjetje zaprosilo za odobritev zvišanja cen zaradi stalnega naraščanja cen repromateriala. Zadnjo poviši-co cen za 15% so tovarni odobrili pred kratkim, toda prošnjo je podjetje poslalo aprila 1972. Od takrat pa so se cene reprodukcijskega materiala zvišale kar za 45%; nekaterih izdelkov tovarna kratkomalo ne more dobiti, ker
kooperanti in tuji partnerji ne izpolnjujejo obveznosti. Zaradi teh neprilik tovarna ne more dosegati nčrta proizvodnje.
LJUBLJANA — Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je zagovarjalo pet študentov filozofskih fakultet iz Beograda, Zagreba in Ljubljane ter profesor filozofije iz Zagreba. Razprava se je pričela 20. septembra, obtoženi pa so študentje Milorad žižič in Zoran Džižič iz Beograda, Mario Lobi iz Zagreba, Dai'ko štrajn in Vinko Zalar iz Ljubljane in profesor Lino Veljak, ker so pripravljali osnutek resolucije, ki so jo hoteli dati v javno razpravo študentom filozofskih fakultet. V tej resoluciji so — po mnenju oblastnikov — „na popačen in netočen način prikazovali odnose v Jugoslaviji z namenom, da bi škodovali družbeno-politični skupnosti.“ Razpravo so po prvem dnevu preložili do 27. septembra.
BOHINJSKA BISTRICA — Veterinarsko ambulanto so v tem kraju odprli 22. septembra in je to prva zdravstvena postaja za živino na Gorenjskem. Uredila sta to ambulanto živinorejsko-vete-rinarski zavod in društvo veterinarjev in veterinarskih tehnikov ob pomoči zavarovalnice Sava.
LJUBLJANA — Pred časom smo pisali, da je v Sloveniji kakih 80.000 delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, od tega jih je v odstotkih največ iz Hrvatske (41%) in Bosne in Hercegovine (33%). Danes pa bežno poglejmo, kako se delavci — slovenski in- iz drugih republik — udejstvujejo v raznih organizacijah. Tako so ugotovili v slovenskih industrijskih podjetjih naslednje izsledke: na 100 domačih slovenskih delavcev jih je 12 članov odborov sindikata, 11 jih je članov zveze mladine, 8 jih je komunistov, 16 pa članov kakega samoupravnega organa. Na 100 delavcev iz drugih republik jih je 17 članov odbora sindikata, 23 je članov zveze mladine, 15 jih je včlanjenih v partijo, 10 pa je članov kakega samoupravnega organa. Pravijo, da veliko število partijcev iz drugih republik jasno kaže na položaj V drugih jugoslovanskih republikah, ker je znano, da je gostota članstva v zvezi komunistov v ostalih republikah precej večja kot v Sloveniji.
VITOMARCI — V tem kraju v Slovenskih goricah so pred kratkim prenovili Mercatorjevo trgovino, kjer poleg drugega prodajajo tudi pijače. T >-da v trgovini je prepovedano piti in gorje prodajalcu, če zaloti inšpektor kakega pivca v trgovini. Da se takim nev-šečnim dogodkom izognejo, so kmalu našli izhod. Pred trgovino je poštni nabiralnik in ob njem visi na vrvici od« pirač za steklenice. Tako je predpisom zadoščeno, saj žejni kupec popije svoje
„Ofenziva 5“
Jugoslovanski komunističn. diktator Tito je pred nekaj leti plačal angleškemu filmskemu igralcu Richardu Burtonu milijonsko dolarsko vsoto ter njega in njegovo takratno „soprogo“ Elizabeth Taylor gostil na svojem otoku Brioni nasproti Pulju na Jadranu, da je ta prevzel vlogo za film, v katerem naj bi bil Tito prikazan kot borec „za svobodo jugoslovanskih narodov proti nemškemu okupatorju.“ Ta film te dni pod zgornjim naslovom vrtijo v več kino dvoranah v Buenos. Airesu.
Tito je vedel, da bo prikazati njegov boj za oblast vsebinsko prazna zadeva in da zato s filmom brez igralca, ki bi že ne imel svetovnega slovesa, ne1 bi mogel polniti dvoran. Zato je plačal Burtona za to vlogo, poleg njega pa še nekaj takih filmskih igralcev, kakor je grška Irena Papas, medtem ko je glasbeno spremljavo prevzel takrat še komunistični grški komponist Theodorakis.
Za pozorišče predstave sta libretist Branimir Stepanovič in direktor Stipe Delič izbrala bosansko področje okoli reki Sutjeske, pritoka reke Drine. Tam so Titovi partizani res pretolkli bitko, toda proti Mihajlovičevim četnikom, že po koncu vojne, v tednu od 12. do 19. maja 1945. Libretist je ža film nemški napad na Titov glavni stan v bližini Drvarja, tudi v Bosni toda leta 1943, prenesel zaradi slikovitosti na področje omenjene reke Sutjeske.
Prizori nemških priprav za napad na Titove partizane se vrstijo s prizori
priprav na Titovi strani za obrambo pred pričakovano nemško ofenzivo. Ta naj bi bila že peta v minulih nekaj mesecih. Tudi ni skladja med časoDi-sno propagando, da so Nemci proti partizanom zbrali 5 divizij, v filmu pa Titovi kurirji poročajo o 10 divizijah:
120.000	mož proti 20.000 partizanom, „od katerih je nekaj tisoč ranjencev,“ kakor pravi Tito (Burton) sam.
Med posameznimi prizori tako ha partizanski kakor na nemški strani ni vizualne povezave. Razvoj je možno razbrati le iz pogovorov med Titom in kurirji ali njegovimi poveljniki. Tudi nepoučena publika z lahkoto ugotavlja, da nobeno normalno vojaško ooveljstvo ne bo na dva tisoč metrov očki razdrapani gorski planoti operiralo s tanki, kakor to delajo Nemci v filmu. Prav tako je za lase privlečen prizor, ko pred bitko Tito ukaže vsem, razen najtežjim ranjencem, razvezati rane, „ker bomo rabili obveze za nove težke ranjence, ki jih bo na tisoče v bližajočem se spopadu -z Nemci.“ Sicer pa je Tito prikazan, dasi kot komunist, ki se bori za revolucijo, kot dober človek, rahlo čuteč s tovariši, z ranjenci in borci, sploh vzor človeka v družbi, ki jo ustvarja za novo Jugoslavijo.
Publika se tudi čudi, kako so se dovolili Angleži skozi Titova (Burtono-va) usta spet ponižati (film je angle-ško-jugoslovanska koprodukcija), ko se Tito angleški misiji, ki se je bila pravkar spustila s padali v njegov stan, si-
Proslava misijonske nedelje
Kot vsako leto je tudi letos slovenska skupnost praznovala misijonsko nedeljo, v našem središču na Ramón Falconu. Najprej je bila v cerkvi Marije Pomagaj sveta maša, pri kateri so somaševah delegat msgr. Anton Orehar, urednik revije Katoliški misijoni g. Franc Sodja CM in vikar Andrej Prebil CM. Pridigal je msgr. Orehar o misijonskem, poslanstvu Cerkve. Omenil je apostola Pavla, njegovo spoznanje vrednosti trpljenja in križa za apostolat. Opisal je Pavlova misijonska potovanja, njegovo trpljenje in preganjanje, njegovo zapuščenost in končno mučeniško smrt. Pokazal je na sv. Pavla kot zgled misijonarjev, ko je v vseh stiskah zaupal v Boga in se Nanj zanesel. Tudi svoja trpljenja je daroval v apostolske namene. Nato je govoril o naših dolžnostih do misijonarjev in misijonskega dela Cerkve. Predvsem moramo za misijone móliti, tako je tudi ta maša darovana za misijonarje; v misijonske namene moramo tudi žrtvovati, s svojim delom, z zavestnimi odpovedi in darovi za misijone; poudarjal je končno
pivo zunaj, čeprav samo nekaj centimetrov od praga trgovine.
Umrli so od 3. do! 8. oktobra:
LJUBLJANA — Jože Kumar, igralec N. K. Olimpija; Alojzija Rusjan; Lenčka Japelj r. Kraljič; Francka Me-lanšek; Marija Balaško r. Koštomaj; Helena Velkovrh r. Teuerschuh; S. Izidora — Jožefa Podgoršek; Frančiška Praznik r. Kogovšek; Franci Presetniic, dramski igralec; Justina Levec, r. Mekinda; Josip Povodnik, borec za sev. m., inž. Vinko Zupanc; Frančiška Koštomaj r. Vrtačnik, up.; Antonija črnjač, up.; France Kosmač, pesnik in filmski režiser; Pepca Jeršek; Edo Mavrič, kroj. m. v. p.; Marija Grden (77), up.; Jožefa Pogačar; Albin Zalar, up.;
RAZNI KRAJI — Karolina Mižigoj r. Simčič (86), Krško; Ema Luskovec, up. Jesenice; Anton Zalar, pek. v. p.; Dravlje; Može Gregorin, delavec, Ihan; Helena Prah, r. Zorko, uč., Podbočje; Franc Bogataj, mizar, Stara vas pri Ži-reh; Adolf Kovačič, šofer v. p., Podgorica; Rudolf Pipa, šol. upr. v p., Šmar-jeta pri Novem mestu; Anton Sovine
(90), Gomilsko; Jožefa šulen r. Modic, Planina pri Rakeku; Jože Maček, up. (79), Podbrežje; Marija Kostanjevec r. Vodnik, Dol. Nemška vas; Ivan Vrhunc, Radovljica; Jože Rojie, šol. ravnatelj, Ptuj; Pepca Bizjak r. Smolej, Kranjska gora; Mara Vizjak r. Poljanšek, vd. po vet. sv. Brežice; Avgust Kobilšek, up., Dolsko; Ana Pirc r. Erjavšek, Kamnik; Avgust Jug, Solkan; Milan Borštnar, zav. ur., Vrhek; Francka Mandelc r. Pretnar Tržič; Polde Polenec, op. pee. v n., Puštal; Cilka Jerič r. Hrastar, Lesce; Franc Olah (80), up., Jesenice; Frančiška Pipan r. Švara, Sežana; Francka Lambergar r. Okorn, Šmartno pri Litiji; Rado štokelj, dentist, Žalec; Hermina Hribar r. Mihelčič (74), Petelinje; Alojz Kaplan, mesar; Vel. Lašče; Marija Rožnik r. Peterca, Dobrunje; Marija Praprotnik, up., Kovorje; Marija Cedilnik r. Mazovec, Kamnik; Štefan Fartek. up., Radomlje; Lojze Selan, Kranjska gora; Martin Zajc, Vel. Račna; Alojz Kucler, Vič; Katarina Habjan r. Kecelj (85), Domžale.
cer zahvali za pozdrave maršala Alek-ksandra, a britanskemu častniku Willia-mu Deakinu zabrusi v obraz, da ima angleških pohval že dovolj in da naj mu raje pošljejo orožje, in doda: „Sicer pn tako ne bomo nikomur nič dolžni po vojni!“
Film je v ponavljajočih se prizorih letalskih napadov, ropotanja strojnic, packanja ranjencev in mrtvih (ki ysi umirajo z odprtimi očmi!), pravoslavnega Mikuža z rdečo zvezdo prišito čez križ na titovki, ki sredi boja dvomi v Boga, tako enoličen, da tudi nezahtevno publiko težko zadovolji. Resna bueno-saireška kritika je zapisala, da je samo Burtonovo ime tisto, ki pritegne publiko v dvorano. Kljub temu marsikdo ne vztraja do konca.
Gesla: Un hombre — un mito (En mož — en mit) in Un pueblo — una ma-sacre (En narod — en pokol) je propaganda agencija pripravila za reklamo filma v tukajšnjem časopisju. Pred vsemi kinodvoranami, v katerih vrtijo film, pa so razdeljevali letake s sledečo vsebino v španščini:
Ne dovlite, da vas prevari film „O-fensiva 5“!	m
En mož: Tito, vodja komunistične diktature v Jugoslaviji.
En mit: utopija marksistične samouprave.
En tlačen narod: slovenski, v marksistični Jugoslaviji.
En pokol: rodomor 12.000 Slovencev, ubitih po Titu; brez sodbe, junija 1945.
Občinstvo je pridno segalo po letakih in se seznanjalo z resnico o Titu, takšno, kakršna je.
vesoljnost Cerkve. Vse misijonsko delovanje je Kristusova volja, ki je apostolom naročil: „Pojdite po vsem svetu. ..“
Misijonska prireditev se je nato nadaljevala v veliki dvorani, kjer je bila na odru predstavljen misterij Henrija Gheona: „Živ ogenj nad apostoli“. Na povabilo napovedovalca je vsa dvorana najprej zapela „Povsod Boga“, nakar ee je začel misterij v dvanajstih slikah, ki predstavljajo Kristusovo vstajenje, postavitev Petra za glavarja, vnebohod, prihod Sv. Duha in začetek apostolskega de’ovanja.,
Napovedovalec je vpeljeval občinstvo v pomen posameznih slik, pevski zbor pa je oovezoval med sabo dejanja misterija. Po Kristusovem vstajenju so apostoli zbrani, in tedaj jim Jezus poda svojo oporoko. Postavi Petra za glavarja Cerkve. in potem, ko je zapustil, da se vrne k Očetu, pošlje nadnje Tol^žnika Sv. Duha. Misterij pokaže, kako je Marija v apostolih zbujala moč in zaupanje. Prične se misijonsko delovanje apostolov. Prvi mučenec, sv. Štefan, je kamenjan. Preganjalec Savel pa se po Kristusovi milosti spreobrne v apostola Pavla, ki se pridruži apostolskemu zboru. Po Pavlovem spreobrnenju se apostoli zberejo v Jeruzalemu in od tod odidejo po vsem tedaj znanem svetu, kjer oznanjajo Kri-
SLOVENCI V
Ob peti obletnici smrti pokojnega u-rednika Svobodne Slovenije, Jožko&a Krošlja, bo zanj darovana sv. malša v cerkvi Marije Pomagj na Ramón Falconu v četrtek, 31. oktpbda, ob 19.
V SPOMIN' GE. ANTONIJI KORITNIK
Hitro se je razširila vest, da nas je nepričakovano zapustila ga. Antonija Koritnik. V nedeljo,. 6. oktobra je bila še pri sv. maši v Slomškovem domu. Kot bi slutila, da je zadnjikrat je prišla po slovo. Rada je prihajala med Slovence, posebno v Slomškov dom. Saj ni bilo slov. maše in ne prireditve, kjer se ne bi srečali z njo. Poznana je bila daleč naokrog. Pogosto so zahajali k njej tudi stari slovenski naseljenci. V ponedeljek 7. okt. smo jo pripeljali v sanatorij „Liniers“ a pomoči ni bilo več. Zavratna bolezen je hitro pogasnila njeno življenje. V torek 8. t. m. ob 10. uri zjutraj jo je Bog poklical k sebi. Pre-videna s sv. zakramenti in maziljena.
V kmečkem domu v župniji Orešje na Bizeljskem se je rodila 10. avgusta 1900. Že v zgodnji mladosti je zgubila starše. Sirota si je potem pomagala sama kakor je vedela in znala. Izučila se je za trgovsko pomočnico in bila v službi v Mariboru. Mlada se je poročila z uradnikom g. Albinom Koritnikom. Prepričana Slovenka in odločna protikomunistka, ki je vedno in dosledno povsod to povdarjala, se je umaknila iz domovine in se kot emigrantka preko Italije za stalno naselila v Argentini. Begunski križ tudi njej ni izostal. Bog ji je kmalu po prihodu pokazal, da ni popolne sreče na zemlji. Kruta smrt je iztrgala iz srečnega družinskega okolja edinega sina, mladega, 29 let starega nadarjenega slikarja in pevca g. Marjana. Ta udarec je bil krut, rana nikdar zaceljena, da je njen mož radi velike žalosti že po enem letu odšel za sinom. Ostala je sama v novi domovini. Močna in verna žena si je znala pomagati. S pošiljanjem paketov v zasužnjene kraje v domovini in kot izvrstna kuharica si je odslej služila vsakdanji kruh. Kako je bila vesela pokojnine, ki pa ji ni bilo dano uživati več kot en mesec, čudna so božja pota. Bila je res dobra gospa. Vsi smo jo imeli radi. Desnica ni vedela kaj dela levica. To je najlepše spričevalo pokojnice. Kdor koli je imel opravka z njo bi to potrdil. Kljub visokim letom izpolnjenih 74 let je bila gibčna, hitra, noseč vedno v roki paket s torto ali pecivom. Značilna gesta pri izvrševanju njenega sedanjega poklica.
Ležala je v pogrebnem zavodu v Ramos Mejia, kamor smo jo hodili prijatelji in mnogi znanci še zadnjikrat pokropiti. Kako je bila priljubljena je pokazal drugi dan pogreb. Pripeljali smo jo v Slomškov dom. Pogrebno sv. mašo je imel msgr. Anton Orehar. V poslovilnem govoru je očrtal dobroto blage gospe. Pokopali smo jo na pokopališču Flores, kamor je tako želela. Blizu moža in sina zdaj čaka vstajenja.
Gospe, ki že uživa pri njenem Velikem Prijatelju plačilo za vse dobro, je zdaj lepo. Naim ostalini pa da mnogo misliti vsaj odhod iz naše slovenske srenie-Kako hitro se' redčijo naše vrste. Težko je sprejeti in razumeti — a brez božje volje se nič ne zgodi.
Prijatelji.
SAN MARTINI
Liga žena-Mati v San Martinu ja
imela v sredo, 16. oktobra svoj fedni
stusov nauk in končno kot mučenci umrli za Kristusa.
Cerkveni pevski zbor iz Slovenske vasi, pod vodstvom pevovodje Ivana Me-leta, je v povezovanje med posameznimi slikami pel sledeče pesmi: O, pridi Svet: Duh; Dana mi je vsa oblast; Jezus naš je vstal od smrti; Ti si Peter skala; Pridi Sv. Duh; Jubilate Deo; Zbogom dan’s Marija pravi; Zmagala si Devica slavna; O srečni dom nad zvezdami;in za konec Marija skoz’ življenje, katero je pela vsa dvorana. Zbor se je dobro odrezal in prijetno petje je prevzelo vse občinstvo.
V misteriju nastopa poleg Marije (Mimi Bokalič) dvanajst apostolov, med katerimi imajo glavne vloge sv. Peter (Jože Črnak), apostol Pavel (Ciril Jan), in mučenec Štefan (Marko Osterc). Napovedovalec je bil Franci Stanovnik. Vse nastopajoče je spremljal še zbor ljudstva. Prikazovanje je bilo doživeto in lepo predstavilo prvi apostolski zbor in njega misijonsko zavzetost. Nastopajoči, gojenci Baragovega misijonišča ter fantje in dekleta iz Slovenske vasi, so svoje vloge podali neprisiljeno in v duhu celotne prireditve, za kar zaslužijo vse priznanje.
Rojaki so se te misijonske prireditve udeležili v velikem številu, kar je nov dokaz, da je misijonska misel med nami še vedno živa.
ARGENTINI
sestanek, ki je bil posvečen materinskemu dnevu. Vodila je sestanek predsednica gospa Terezika Marinškova, ki je orisala pomen praznovanja materinskih dni. članice so si v živahnem razgovoru izmenjale razne misli v tej zvezi. Prihodnji sestanek bo 13. novembra. Vse članice in tudi ostale gospe iz sanmar-tinskega področja so toplo vabljene ,ia ta sestanek.
Materinsko proslavo so vsem san-martinskim materam pripravile članice krožka SDO v San Martinu v nedeljo,
20.	oktobra dopoldne v sanmartinskem doinu. Na sestanku se je zbralo lepo število mater in seveda tudi prireditelj ic-deklet, ki so pozdravile navzoče matere, jih pogostile in jim zapele nekaj pesmi. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi saumartinski dušni pastir g. Jure Rode, ter podal nekaj misli v zvezi s to proslavo.
Po športnem svetu
NA 46. JUGOSLOVANSKEM teniškem prvenstvu, ki je bilo končano 15. septembra v Mariboru, je mariborski klub Branik dosegel velik uspeh: člani kluba so osvojili kar tri prva mesta od pekih in še eno polovično. Mimi Jaušov-čeva je osvojila že četrtič državno prvenstvo med posameznicami, osvojila pa je tudi prvo mesto v mešanih in damskih dvojicah. Mariborčan Košak je osvojil prvo mesto v moških dvojicah skupaj z Beograjčanom Savičem. Novi prvak med posamezniki pa je postal lanski mladinski prvak Zoltan Ilin iz Novega Sada. Seveda bi bil morda razplet med moškimi drugačen, če bi nastopila Franulovič in Spear ,ki sta še vedno na vrhu jugoslovanskega tenisa.
NA MEDNARODNEM lahkoatletskem tekmovanju v Rieti v Italiji je Lucian Sušanj ponovil uspeh z evropejskega prvenstva in je zmagal v teku na 800 m s časom 1:46,53, drugo in tretje mesto sta zasedla Romuna Ghipu in Onescu, svetovni rekorder Italijan Fia-sconaro pa je pritekel šele četrti na cilj.
NA HVARU JE BILO končano 15. septembra balkansko prvenstvo v orodni telovadbi. Največ zmag so odnesli Romuni, dobili so kar 12 zlatih medalj. Za Jugoslavijo je edino zlato kolajno pridobil Slovenec Vratič na konju z ročaji, razen tega je osvojil še srebrni na drogu in bradlji, bronasto pa v preskoku. Dokaj uspešen je bil tudi Kersnič, ki je dobil bron na bradlji; zasedel 4. mesto na drogu in 6. v preskoku. V splošni uvrstitvi je Vratič zasedel tretje mesto, Kersnič četrto, Ivanovič sedmo, Šoštarič
10.	in Hmjelovac šestnajsto.
V LIMI se je v nedeljo 13. oktobra zaključilo južnoameriške) mladinsko lahkoatletsko prvenstvo —- deseto med moškimi in peto med dekleti. Prvo mesto je tako med moškimi kot dekleti osvojila ekipa Brazila, drugo mesto pa Argentini. Med moškimi so brazilci zbrali 197 točk, pri dekletih pa 115, Argentina pa je dosegla 122 točk pri moških in 102 pri dekletih.
IZ UREDNIŠTVA
Ob priliki gospodarske razstave slovenske podjetnosti EXFO:SLOV 74, je pripravljalni odbor zbral številno gra-divo o tem dogodku. To gradivo danes prinašhmo v posebni prilpgj, posvečeno razstavi katero organizira kreditna zadruga SLOGA.
MOŠKE TORBICE KMALU IZ MODE — Po najnovejših vesteh iz Pariza bodo postali žepi na moških hlačah večji ter bodo po napovedih moške torbice kmalu zaradi tega prišle iz mode.
T
OBVESTILA
SOBOTA, 26. ¡oktobra 1974:
V	Našem domu v San Justu ob 16 otvoritev Prve razstave slovenske' podjetnosti.
V	Slovenski hiši tradicionalna proslava narodne'ga praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave s sveto mašo, zbranim spored,om in slavnostno večerjo
NEDELJA, 27. oktobra 1974:
Celodnevna prireditev v Rozmanovem zavodu v Adrpgue.
V	San Martinu sestanek fantov in mladcev po slov. sv. maši.
V	Hladnikovem domu Buhov asado. Vabljeni.
SREDA, 6. novembra 1974:
V	Slovenski hiši ob 17.30 občni zbor Zveze Slovenskih mater in žena. NEDELJA, 10. novembra 1974:
V	Slovenskem domu v Berazategui obletnica.
NEDELJA, 17. novembra 1974:
V	Slovenski hiši dopoldan komemora-
cija ob peti obletnici smrti dr. Mihe Kreka.	.¡i
DRUŠTVENI OGLASNIK
Opozarjamo na slovensko sobo, ki jo pripravlja Zedinjena Slovenija na „Ev-poslov“ 74 v Našem domu v San Justo.
Slovenska radijska ura se bo s posebnim programom spomnila v svoji redni oddaji 27. t. m. slovenskega narodnega praznika 29. oktobra.
Slovenski narodni praznik 29. OKTOBER in Dan slovenske zastave
v soboto, 26. oktobra v Slovenski hiši
SLOVENSKI NARODNI PROGRAM —
OB 30-LETNICI NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO
Spored: ob 19.—: sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj za vse, ki so delali in se žrtvovali za slovenski narod;
ob 20.—: v dvorani:
1)	pozdrav mladine
2)	slavnostni govornik — g. Miloš Stare
3)	Odrska prireditev ob 20.45: slavnostna večerja.
Vabljeni!
Pripravljalni odbor
ROŽMANOV DAN V ROZMANOVEM ZAVODE
nedelja’, dne 27. oktobra 1974
V SPOMIN ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA ob petnajstletnici njegojve smrti (16. rtov 1974)
Ob 11.30: sv. maša, med katero prvič nastopi zavodska godba. Mašuje misgr. Anton Orehar, delegat slovenskih dušnih pastirjev.
Ob 12.30: kosilo, okusno pripravljeno.
Ob 15.— : a) nastop Slovenske mladinske godbe in prvič tudi zavodske gorbe;
b) petje bivših, zavodarjev (tercet vodi Mbrko. Fink; oktet Janez Mežnar);
c)	deklamacije zavodarjev Rožmanu v spomin;
d)	šaljivi prizpti.
Vsa slovenska skupnost, častilci škofa Rožmana in prijatelji zavoda, zlasti starši, vljudno in iskreno vabljeni.
Vodstvo Rozmanovega zavoda
HREPENENJE
je izvirna gledališka stvaritev, zasnovana kot dramatičen akt v dialogu za igralko in igralca, oslonjena na izreze iz pesniških in dramatičnih umetnin štirih mojstrov slovenske besede: A. T. Linharta, F. Prešerna, I. Cankarja in I. Preglja.
V počastitev 20-letnice SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE jo bosta kot gledališko predstavo uprizorila NATAŠA SMERSU JEV A in NIKOLAJ JE-LOČNIK, v lastni zamisli in režiji, v soboto, 9. novembra 1974 ob devetih, v gornji dvorani Slovenske hiše.
SPORED OTVORITVE:
_	V soboto, 26. oktobra 1974, ob 16. uri:
nOv Jd	■ Pozdravni govor: g. Ivan Ašič
V/V/ ✓‘Sl ( O )fW Blagoslovitev: msgr. Anton Orehar
feSaram dS LJ'—y\SS	Ogled razstave z razlago.
Slovesna otvoritev je namenjena vsem članom naše skupnosti, zlasti predstavnikom našega javnega življenja.
RAZSTAVA BO ODPRTA od 26. oktobra 1974, vsak dan od 16-22. ure. Sb nedeljah in na praznik pa tudi od 9 do 12. ure.
KRAJ RAZSTAVE: Naš dom v San Justo, H. Irigoyen 2756-
Vstopnine ni, vendar je vstop mogoč le s posebnimi vabili, ki jih morete
dvigniti v vseh slovenskih središčih in pisarni SLOKE.
nitim PIVO RAZSTAVO SLOVENSKE PODJETNOSTI
JAVNI NOTAR FRANCISCO RALE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Air*. Pta. baja, ofic. 2
UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
to k c o H ® u-S Ž? <D 3 O*	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 577K
	TARIFA REDUCID/ Concesión N* 38&*
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 2.233.341	
Ker bo na voljo le 70 sedežev, vabimo prijatelje našega gledališča, da si vstopnice po 25 pesov oskrbe v predprodaji v Dušnopastirski pisarni. Predstava, ki je druga velika prireditev v slavju jubileja Kulturne akcije, je občasno tudi poslovilni nastop Nikolaja Jeločnika od javnega gledališkega dela.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
Naročnina ¡Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.— (14.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 UISA dol. za pošiljanje z avion-skp pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 UISA dol.
Talleres Grâficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 'Buenos Aires. T. E. 33-7213.
PORAVNAJTE ZAOSTALO
NAROČNINO!
•■■■■■■■■■■■■■■»«■■■■•■■■■■■■•■■■■••■a
ï c.
DR. JUAN JESUS RLASN1K
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
Ordinira v torek in četrtek od 17 do 20
SDO
SE Z
DAN
22. MLADINSKI
SLOVENSKE MLADINE VELIKEGA BUENOS AIRESA
3. nnvrjnbm na Pristavi
ob 11.30: mladinska sv. maša ob 12.30: kosilo
ob 16.00: popoldanski program. Sodelujejo dekleta in fantje, mladenke in mladci iz /¡seh okrajev Vel. Buenos Airesa
riOKROE.	SKORAJ CPAHEP
781 TOI	CAPITAL
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. PAVON /H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMBRA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu,	—- —>^i.»„„ic;,,.,.:-,, -.„i.:?:,.,.-.
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
Zahvala
Ob smrti našega dragega moža in očeta
Vojteha SS mline ka
izrekamo zahvalo vsem rojakom, ki so ga spremljali zadnje dni'življenja v Buenos Airesu, Posebej zahvala ing. A. Matičiču, dr. L. Bercetu in Slovencem iz Bariloč, kateri so ga ganljivo spremljali na njegovi zadnji poti, ter mu v slovo zapeli žalostinko.
družina BUDINEK