I	PoSIninsi	platana	v	gotovini.
VI, št. 235. V Uubllani, v sredo IS, oktobra 1922.
Posam. št. 1 Din.
.MPIEJ
Glasilo Socialistične stranke jugosiavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana poit. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Sklep strankinega kongresa.
(Resolucija o političnem in gospodarskem položaju.)
‘Arbeiter Zeitung« je ob priliki kon-t m avstrii^e socialistične stranke 15. sli?bjaviIa	navedenm	naslovom
nila	uv^odnik; Dogovor, ki ga ie skle-
vlad	bansko - socialna - velenemška
cttr * 2 veliko in malo antanto v Ženevi, vor ne°^v‘Sn0St republike. Ta dogo-sp^^tavlja naše celokupno državno go-iHlsn -rSty° p0<^ diktaturo generalnega ko-nad? a Zveze narodov, t. j. antante in pod vlad ,s*vo kontrolne komisije, t. j. pod topg.0 “alije in Češkoslovaške. Povzroča - . 1 resno nevarnost, da bo republika po-
lita1?1*13 Podvržena vladnemu sistemu ve-^rst- ma^e an^an*;e- na^e narodno gospo-
diktat0-Da izročeno na milost in nemilost "turi antantnega kapitala.
izdnij ^Hiško - avstrijska buržoazjja hoče stva Hnacionalno SV0lb0cl0 našega ljud-051^1, a utrdi in izpopolni svojo razredno raljie Meščanska vlada, lcrita od gene-ščen Sa om*sar.ia zveze narodov in opro-dustrifD£r*am.e rne kontrole, naj radi in-red ri ^r'ze obubožani delavski raz-končn Da vseh Pridobitev, da upostavi Žoa?!- 2nova neomejeno gospodstvo bur-ajij Je Tuje gospodstvo antantne buržo-vhl nad našo deželo naj omogoči uposta-h.IhvV neomejene razredne oblasti domače ^oazije.
ie n ? proti tem grozečim nevarnostim ttio f prva in ^lav°a naloga, da nauči-VeliČD0Znati na5e šlroke ljudske mase vso zbuH-0St n,evarnosti tujega gospodstva. da sita v?° j*n utr,dinw v ljudstvu moralne tubo- edlne lahko preprečijo nevarnosti ljeni ROspodstya in omogočijo ozdrav-Je republike iz lastne volje in moči.
Strankin kongres sklene, onemogočiti z vsemi namenu primernimi sredstvi izvedbo ženevskega dogovora. V ta namen sklene strankin kongres:
1. Socialno - demokratični poslanci in zvezni svetniki morajo vztrajati v naj-ostrejši opoziciji proti ženevskemu dogovoru in meščanski vladi, ki ga je sklenila.
2. Strankin kongres naj nemudoma organizira velikopotezno akcijo mas. ki naj se prične z velikimi shodi v celi državi.
3. Ker bo morala biti nadaljna izbira bojnih sredstev odvisna od moralnih energij. ki jih bo mogla zbuditi naša propaganda; od določne oblike predlogov o finančnem reformnem programu in polnomoči, ki jih bo treba podeliti vladi, po katerih bo ženevski dogovor šele dobil svojo določno vsebino in končno od internacionalnega položaja, v katerem se bo naš boj razvijal, in ker bo stranka mogoče prisiljena v nadaljnem boju k dalekosežnim sklepom, ki jih strankino vodstvo samo ne bo moglo skleniti, se mora iz srede strankinega kongresa izvoliti strankin svet. katerega nai v potrebnem slučaju skliče strankino načelstvo, da bo določil načela nadaljnega vodstva boja.
4. S tem. da se socialna demokracija na ta način loti organizacije nacionalnega odpora proti tujemu gospodstvu. si je v svesti, da more in sme voditi ta boj za pravico narodne samoodločbe samo v okviru in samo z dejansko pomočjo mednarodne skupnosti proletarcev vseh dežel. Postavljamo se v bran tujemu gospodstvu antantne buržoazije; zavedamo se enotnosti
v tem boju s proletariatom antantnih de-žel. Strankin kongres naroča radi tega strankinemu načelstvu da nemudoma stopi v zvezo z internacionalnimi organizacij jami proletariata in z delavskimi stranka-* mi Anglije. Francije, Italije in Ceškoslova-* ške, iih pouči o nevarnostih, ki pretijo delavskemu razredu naše dežele in doseže njih pomoč. Prepričani smo. da bodo naši razredni sodrugi v zmagovitih deželah zastavili ves svoi vpliv za to. da ne bo zlo« rabljena kreditna pomoč Avstriji v svrho, podvreči našo republiko pod oblast njihove buržoazije in gospodarska sila njih dri žav v podporo protirevolucionarnim željam naše domače buržoazije.
Politične nesti,
+ Fotografija NSS, ki jo podaja »Jutro« z dne 17. t. m. je še precej točna. »Jutro« piše: »Te dni tudi likvidira NSS kot samostojna stranka. Po trdih in dobro prestanih bojih je bila ta stranka malone že na tem. da dokaže svojo živijensko silo. Razpad prihaja sedaj od znotraj in to v pospešenem tempu. Voditelji NSS so Izgubili vero v stranko, zaupanje v lastno moč. Četudi bi jim mogel v danih razmerah največ koristiti samostojen nastop, vendar so se voditelji odločili za koinod-nejše stališče«. NSS se je namreč zvezala z dezerterji iz JDS stranke, ker se je zba* la bližajočih se ljubljanskih občinskih volitev. Tedaj bi se namreč natančno izkazalo. koliko pristašev imajo v Ljubljani.
+ »Slovenec« z dne 17. t. m. polemizira s »Slov. Narodom«, ki je ugotovil, da ie sporazum med klerikalci, komunisti iti dr. Peričem že gotov. »Slov. Narod« je »Pepe«, pravi »Slovenec«. Toda resnica
^SIMGORKIJ:
Težki dnevi Rusije.
Do^i tatvina raste, tatovi se množijo, ne-taJr *Jirc^e se daj0 Podkupovati prav » Ko okretno, kakor so delali uradniki v
čas
rai^Carske vIade- Temne osebnosti, zbi-VaHf-6 86 °krog Smolnega. poskušajo prekriti prepadenega državljana. Grobost arnestnikov ljudskih komisarjev« izziva ^vsod stok. in ta je opravičen. Vsako-Ža^:a drol:)na svojat nastopa napram dr-^vijanu kakor napram premaganemu, to ® Pravi prav tako, kakor je napram nje-l/Jj* nastopata carska policija. Nad vsakim kriče kakor prodajalci žemelj v potopu ali Čuhlomu. Vse to se godi v “tenu »proletariata« in v imenu »socialne evolucije« vse to je pa zmaga zverske ^aie, izbruh tistega aziatstva. ki gnije v
Kje in v čem se izraža tisti »ideali-J-”1 ruskega delavca«, o katerem je tako ^hvalno pisal Kautsky? r , Kj« in kako se vtelesuje socialna mo-*** — »nova morala«?
Pričakujem da se oglasi kateri izmed »realnih politikov« porogljivo o vsem, kar sem navedel:
»Kaj hočete? To je socialna revolucija!«
Ne! — V tem izbruhu živalskih instinktov ne vidim jasno izraženih elementov socialne revolucije. To ie ruska zmeda brez socialistov po duhu. brez sodelovanja socialistične psihologije.
*
Revolucija se poglablja...
Neutrudljiva demagogija ljudi, ki »pohabljajo« revolucijo, prinaša sadove, ki uničujejo najzavednejše in najkulturnejše Predstavnike interesov delavskega interesa.
Po tovarnah in delavnicah se polago-ma že pričenja hud boj navadnih delavcev s kvalificiranimi delavci. Dninarji že trdijo, da so ključavničarji, strugarji, kovinarji itd.
Revolucija se vztrajno poglablja na slavo ljudi, ki delajo eksperiment na živem telesu delavnega ljudstva.
In delavci, ki razumejo tragiko tre-« notka. imajo velik strah za usodo revolucije.
»Bojim se — mi piše eden izmed njih — da ni več daleč čas, ko bodo mase. ki jih ne zadovoljuje boljševizem, prenehale upati v boljšo bodočnost, za vedno izgu-« bile vero v socializem in obrnile svoje poglede nazaj k črnemu monarhizmu. Te-! daj bo delo osvoboditve narodov ustav-« Ijeno za stoletje.
Mislim, da bo tako, kajti boljševizem ne izpolni želja nekulturnih mas. in zato ne vem, kaj nai mi. ki stojimo sredi teh; mas. storimo, da vsaj ne bi ugasnila vera v socializem in v boljše življenje na zemlji« ...
»Položaj le količkaj izobraženega de-lavca sredi razburkanih mas postaja po-doben tujcu, ki stoji osamljen med svojin mi,« mi piše drugi.
Vse bolj pogostoma slišimo te tožbe* ki napovedujejo možnost globokega raz-f kola v krilu delavnega ljudstva. Drugi d&« iavci pa pravijo in mi pišejo:
je pa vendarle, kar je ugotovil »Slov. Narod«, kajti ne šepečejo zastoni o omenjenem sporazumu že vrabci na strehah. Zakaj pa se n. pr. niso izrekli klerikalci in komunisti za predvolitve. kakor smo jih predlagali? Mi smo se izrekli za samostojen nastop ker smo načeloma proti vsakim kompromisom. Zaradi tega smo tudi obsodili bivše socialistične svetnike v ljublianskem občinskem svetu, ker so sklenili koalicijo z meščanskimi strankami ter postali na ta način slepo orodje v rokah koalirane gospode. »Delavske Novice« so 5. t. in. predlagale — »enotno proletarsko fronto«, ki bi io tvorile »izrazito« proletarske skupine. Toda ta »enotna proletarska fronta« je le pesek v oči nezavednemu ljudstvu, neglede, da si komuni-si sami ne znajo predstavljati »enotne fronte«, čeprav so navedli komunalni program. ki nai bi omogočil »enotno fronto«. Mi smo predlagali predvolitve, ki bi izkazale vsaki stranki gotovo število glasov, na podlagi katerih bi sestavili enotno listo in z njo nastopili pri občinskih volitvah. Prednost teh predvolitev leži v veliki praktičnosti in pa v dejstvu, da ni nobena stranka z njimi vezana. To se reče, vsaka stranka bi nastopila v tem slučaju popolnoma samostojno. Tega pa se boje vse stranke s komunistično vred. čeprav pišejo v »Delavskih Novicah«, da so proti vsem meščanskim strankam. Pakt s klerikalci in z dr. Peričem je dejstvo!
-f- V Zagrebu se je vršil 15. t. m. protestni shod železniških in poštnih uslužbencev. Na shodu so naglašali uradniki, da prejemajo z 20 službenimi leti v najvišji kategoriji manišo plačo, kakor najmlajša pomožna moč v zasebnem podjetju. Uslužbenci so sklenili, da so zadnjikrat zborovali o svojem gmotnem položaju ter da bodo prihodnjič prešli k dejanjem. Kakšna nai bi bila ta dejanja, pa najbrž ne vedo. kajti manjka iim razredna zavest. V resnici se jim lahko smeje vsak ročni delavec, ki je organiziran. Njemu namreč ni potreba prosjačiti kakor to delajo gospodje državni uslužbenci, ki jih tepe nemila usoda.
+ Kongres zemljoradniške stranke se bo vršil v Banja Luki od 27. do 29. t. m.
'+ O aferi našega vojnega ministra,
o kateri smo poročali pred dnevi, so pričeli sedai pisati tudi dunajski časopisi. Gre za milijonsko provizijo na račun naše države, o kateri pa je bilo vojno ministr-stvo natančno poučeno.
»Morali bi se veseliti, sodrug. Proletariat je zmagal.«
Ničesar ni. da bi se človek veselil. Proletariat ni premagal ničesar in nikogar. Kakor ni bil sam premagan, ko ga je Dolicija držala za vrat, tako tudi sedai, ko je on pograbil buržoazijo za vrat. ni bur-žoazija premagana. Idej ne premagujemo z metodami telesnega nasilstva. Zmagovalci so navadno velikodušni nemaia iz utrujenosti — proletariat ni velikodušen, kar kažejo slučaji S. V. Paninova, Boldireva, Konovalova, Bernackega. Kar-taševa. Dolgorukega in drugih, vrženih iz neznanih vzrokov v ječe.
Poleg omenjenih strada po ječali na tisoče — da, na tisoče — delavcev in vojakov.
Ne. proletariat ni ne velikodušen ne pravičen, tod revolucija bi bila morala okrepčati možnost pravičnosti v deželi.
Proletariat ni zmagal. Po vsej deželi divja meščanska vojna, na stotisoče ljudi se vzajemno ubija. Blazni v »Pravdi« šepetajo: »Bii buržoj. bii Kaledince!« Toda burf-iui iii Kaiadinci — saj to «p vedno
+ V Belgradu je izdala nacionalistična mladina proglas, v katerem poziva svoje člane na takojšnjo mobilizacijo. Jugoslovanski fašisti hočejo tedaj v vseh ozirih posnemati svoje laške bratce!
+ Ministrski svet je odbil prošnje nekaterih podjetnikov, ki so prosili za zidanje tovaren v Belgradu. Podjetniki smejo zidati tovarne v oddaljenosti 20 km od mesta, kajti režimovci se bojijo delavstva v mestu. Imajo pa zares slabo vest!
+ Grške čete požigajo na svojem umiku iz Tracije vasi in mesta. Grška armada. broječa okoli 50.000 mož. se umika brez vsake discipline.
+ V Lucernu se bo vršila mednarodna železniška konferenca od 12. do 14. novembra.
+ Kongres avstrijske socialistične stranke. Ženevski dogovor pomeni za Avstrijo — če se izvede — izgubo državne samostojnosti. Avstrijska socialno-demo-kratična stranka se je tega od vsega začetka zavedala, strankino vodstvo samo pa ni moglo odločiti organiziranega odpora proti ženevski konvenciji. Sklicala je strankin kongres, ki je pričel s posvetovanji v nedeljo dopoldne. Uvodni nagovor je imel sodrug Seitz. ki je povdaril. da je dospela avstrijska republika v svojem razvoju na križišče. Doslej se je ravnala vsaka avstrijska vlada po programu: prenašati st. germainsko pogodbo, varovati strogo nevtraliteto in čuvati revolucionarne pridobitve, sedanja krščansko-so-cialna-velenemška vlada pa ie začela drugače. Pokazati hoče svetu, da ie avstrijsko vprašanje evropski problem. Dosegla je. da se ie začel svet bolj brigati za Avstrijo, a posledice tega zanimanja se kažejo v tem, da pride Avstrija pod mednarodno kontrolo da bo zgubila svobodo itd., ker se svet boji, da postane Avstrija gorišče nemirov v Evropi. — Dve leti kr-ščansko-socialne vlade sta pritirali Avstrijo na rob propada, vladino izgubljeno avtoriteto naj sedai upostavi internacionalni komisar. Vendar pa živi še delavstvo in njegove strokovne ter soc.-demo-kratične organizacije, ki so pripravljene, braniti svobodo in delavske pravice. Kongres teh' organiziranih mas naj preizkusi, ako je mogoče dobiti nekaj sto milijonov zlatih kron za dodatek, ki je potreben, dokler ne bo državno gospodarstvo uravnovešeno na podlagi novega finančnega programa. Dalje nai kongres dožene. kako naj se ženevski dogovor odkloni, ne da bi odklonitev povzročila novo padanje vred-
isti vojaki-kmetje, vojaki-delavci. Njih ubijajo,, oni pa streljajo na rdeče garde.
Če bi se meščanska vojna omejila na to da bi Lenin pograbil Miljukova za malomeščanske lase in Miljukov stiskal mogočne Leninove kodre: »Prosim, tepite se gospodje!«
Toda gospodje se ne tepo ampak tepe se ljudstvo in nikakor se ne more pričakovati, da se ta pretep kmalu konča. Ne more te potolažiti, če vidiš, kako gnijejo zdrave sile dežele in se _ vzajemno uničujejo. Toda po ulicah hodi na tisoče ljudi in kriče, kakor da se norčujejo sami iz sebe: »Živijo mir!«
Polastiti se bank? To bi bilo koristno, če bi bilo v bankah kruha, s katerim bi bilo mogoče ljudstvo do sitega nakrmiti. Toda kruha ni v bankah, otroci stradajo od dne do dne in pešajo, in silno se širi umrljivost med njimi.
Meščanska vojna ie do dobrega razdejala železniški promet — tudi če bi kmetje dali žita bi trajalo silno dolgo, preden bi ga pripeljali.
nosti krone in naj poda poslancem smernice. po katerih se imajo ravnati v parlamentu glede ženevske konvencije. Koncem svojega referata je sodr. Seitz po- * zdravil tuie goste. — Sodr. Otto Bauer je po svojem izčrpnem in obširnem referatu o političnem in gospodarskem položaju predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta in io objavljamo v celoti na uvodnem mestu.
Ds®rtm® vesti.
Iz kurilnice južne železnice nam pišejo: ker se bližajo volitve, so se zmedeni komunisti vrgli na agitacijo; s prav posebno vnemo pa so se spravili med nami na delo. da pomagamo padli veličini zopet na poslanski stolec. Izvedli so volitve zaupnikov, ker so pa med nami še ljudje z zdravimi možgani, so proti temu protestirali. Komunisti tudi niso ostali mirni, pa so pisali v »Del. novice«. Napadli so na pr. s. strojevodjo Grila, da je eksponent Krekičevega patriotičnega »Saveza«, pa da je hotel volitve zaupnikov razveljaviti, češ, da so nezakonite in da je ostal osamljen, čeprav je pob'ral podpise. Pisec članka v »Del. novicah« trdi tudi, da so se nahajali na poli s podpisi tudi ti-le stavki: Prosimo obratno ravnateljstvo, da teh zaupnikov ne prizna, ker ne obstoja noben zakon, po katerem bi bilo dovoljeno, vršiti volitve zaupnikov. To delajo le gotove neodgovorne osebe: zahtevamo, da se'prizna kot zaupnika edino zastopnika »Saveza jug. železničarja« itd. Resnici na ljubo moramo povedati, da so volitve v obliki, kakor jih je* izvedel g. bivši poslanec po nasvetu diplomatov na Turjaškem trgu, neveljavne. Zakon o zaščiti delavcev govori samo o volitvah zaupnikov, ki jih volijo pom. osobje zase in nameščenci zase. Na zakon o zaščiti delavcev pa so se sklicevali gospodje, ki so volitve izvedli. Drugič ni nihče prosil obratn. ravnateljstva, naj izvoljenih zaupnikov ne prizna, temveč z vsem povdarkom smo izjavili, da odklanjamo zastopstvo teh ljudi in da priznamo samo zastopstvo »Saveza«, dokler ne bo ukrenjeno drugače. Po še veljavnih predpisih južne železnice obstoja namreč naredba, ko kateri ima osobje pravico do personalne komisije. Komur je mar za blagor z letno plačo nastavljenega strojnega osobja, naj se ravna po tej naredbi in naj ne sili v nekaj, kar za to osobje ne obstoja. Tudi gg. komunisti priznavajo to in radi tega tudi dvomijo o
Najboli na me preseneča in plaši to, da ne prinaša revoluija nobenih znakov duševnega preporoda ljudstva, da ne napravi ljudi poštenejših. da fih ni naučila ceniti sebe bolj ali pa razumeti moralno vrednost dela.
Vidimo pač ljudi, ki se napihujejo-spominjajoči na borilca v cirkusu, kateremu se je posrečilo uspešno položiti nasprotnika »na obe pleči«. O teh ljudeh je odveč govoriti. Ali splošno ni v masi opaziti. da bi revolucija oživljala socialno čutenje ljudi. Človek ceni samega sebe prav tako brutalna kakor stara, toda na zuna) sveta ne izginjajo. »Nova vlada« je prav tako brutalna, kakor stara toda na zunaJ ie še slabše vzgojena. Po sedanjih uradin kriče in teptajo z nogami prav tako. kakor so teptali in kričali prej. Dajo se podkupovati. prav tako. kakor so se dah podkupovati orej. In na kupe gonijo ‘J111”, ieče. Doslej ni izginilo nič starega m -zernega.	,	.
Slabo znamenje je to. Dokazuje, se je izvršila le premaknitev telesne
pravilnosti svojih volitev, ko pravijo, da } so volitve veljavne že radi teh predpi- ■ sov. Da, volitve p.o predpisih južne želez- ! nice bi bile pravilne! — Dopisnik trdi, da i ie. s' QrH tolmačil zakon tako, da nameščenci niso nastavljenci in da imajo pravico voliti zaupnike samo delavci. — Zakon o zaščiti delavcev pravi vendar popolnoma jasno, da ima pravico do volitev zaupnikov pomožno osobje, v obra-pa, kjer se nahaja več nego 10 nameščencev, tudi ti do enega zaupnika. — Končno trditev, da je ostal eksponent *oaveza« osamljen, ovrže dejstvo, da so Priznali tudi maloštevilni pristaši gg. komunistov s pismeno izjavo, da priznava-K^samo zaupnika »Saveza jugosl. želez-Ricara.«
Upravništvii »Zarje«. Prejeh smo: poslali ste mi vaš list št. 20 in že četrto Položnico, s katero naj bi vam poslal Svoje težko prislužene krajcarje. Ko sem Prejel prvo položnico, sem vam povedal svoje mnenje v »Napreju«, kar vam pa zadostuje. Svetujem vam, gg. pri *Zarji», nikar se ne trudite, ker vse to stane denar, ta denar pa so žulji nezavednih proletarcev. Ako vam je mar blagor Proletariata, ne razdirajte, kar drugi s trudom ustvarjajo! — Meni pa prenesite pošiljati vaš list. — Janko Cvajnar,
Medvode.
Uublian#.
, »O pionirjih internacionale aeterne«
0 tovoril s. Anton Podbevšek v soboto,
Promocija. Gospodična Marija Zalaz-nikova iz Ljubljane bo v sredo, dne IS. t. m. opoldne promovirana v veliki dvorani ljubljanske univerze za doktorico filozofije.
€@fe-
21
• }■ m. ob S. zvečer dalje v veliki dvorani Mestnega doma. V svojem predavanju bo govoril o inozemskih umetnikih, Potem pa tudi o naših. Govornik apelira zlasti na udeležbo dijaštva. Vstopnice se odo dobivale pol ure pred pričetkom Pri večerni blagajni. Vstopnina 3 Din za °sebo.
Celje, Hud sovražnik sotfalistov je g. Leskoschek, bivši mesar, sedanji graščak in vojni milionar. Ta brezvestnež, ki nima nikakega človeškega čuta do svojega bližnjega- plačuje svoje delavce, ki mu opravljajo nezasluženo posestvo, poleg slabe hrane z reci in piši 10 K na dan. Svoje delavce zmerja s psovkami »ksindel«, »pakaš« itd. Njegov najboljši prijatelj Kurbisch ga rad hvali:	»Der
Leskoschek ist ein fesches Haus«. Sta pač dva enaka! Kiirbischu mora delati na vrtu neka pridna, uboga delavka cel dan od jutra do večera samo za najemnino brez druge plače. Vkljub temu bi jo dični gospod rad spravil iz stanovanja, ker se njen mož ni pustil več izkoriščati in si je poiskal delo drugod. — Delavci, vsa ponižnost ne pomaga nič, organizirajte se! Le potom organizacije boste izsilili boljše razmere.
Abstinentsko gibanje v Celju. Kakor je znano, je bilo v Celju ustanovljeno abstinentsko društvo. 13. t. m. je predaval s. Šmid, ki bo predaval vsak teden o alkoholu in njegovem vplivu na nravstveno in gospodarsko življenje. Opozarjamo sodruge, da predavanja redno posečajo, ker je odbor sklenil, da bo vsakega člana izključil, ako bo trikrat manjkal brez zadostnega opravičila. — Delavci, delavke, posvetite se velikemu boju za trezno bodočnost! Vsa pojasnila dobite pri strokovnem tajništvu v Celju.
Sv
«2
4
Mesina ljudska kopeij je od danes aprej ZOpet odprta. Enkratna uporaba “Poraba kadne kopelji se je določila na dinarje, prsna pa 2 dinarja.
.. Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubila.ni je bilo od 8. do 14. t. m. 24 porodov, teh 3 mrtvorojeni. Smrtnih slučajev ie bilo 18 (10 domačinov in 8 tujcev). Smrtni Vzroki: jetika 3. možganska kap 2. srčna hiba 1. rak 3 drugi naravni smrtni vzroki 9. Prijavljena sta bila 2 slučaja davice in 1 slučaj trebušnega legarja.	j
ali ta premaknitev ni pospešila povzdige duševnih sil.
Smisel življenja in opravičenje vseh njegovih nizkosti počiva pa v razvoju Vseh naših duševnih sil in sposobnosti.
»O tem je prezgodaj govoriti. Najprej Moramo imeti moč v rokah.«
Ni ga hujšega strupa, kot je moč nad ljudmi. Misliti je treba na to. da nas ne bi jnoč zastruoila in napravila iz nas hujše jjudožrce od tistih, proti katerim smo se bojevali vse svoje življenje ...
(Priobčujemo črtico znanega ruskega Pisatelja Gorkija ki nas v tej črtici podrobno informira o razmerah v sovjetski Rusiji. Pripominjamo, da imajo na Ruskem Gorkija zelo v čislih, da ni tedai pisal o J^zmerah v Rusiji sovražnik boljševizma. ~ez noč narejena revolucija ne more nikoli biti dobra. Delavno ljudstvo se mora organizirati v vseh štirih organizacijah: v Politični, strokovni, gospodarski in kulturni- In v teli organizacijah, ki prevzamejo pasoma v roke državno krmilo, se mora 'Zobraževati. Potem pa niso več mogoči različni kompromisi, temveč prav krepko ?toji prva etapa človeške zgodovine, k' se bo pričela z zmago socializma. — ■•)t>ainba ured.).
m Seja občinskega sveta se je nadaljevala v petek. S. Slanovec interpelira župana zavoljo hotela »Union«, ki ga je Ljubljanska kreditna banka zasedla in ga bo spremenila v zasebna stanovanja z a svoje nameščence, s čimer je stano-1 vanjska beda še povečana. Župan odgovori, da ni odpomočka, dokler ne Izide novi Žerjavov stanovanjski pravilnik. — Mestno računovodstvo predlaga nov davek. uvoznino na vse blago, ki se uvozi v mestno področje. Predlog se je po dolgotrajni debati odkazal posebnemu odseku, da ga preštudira. — Mestni uslužbenci so prosili za povišanje prejemkov. Prošnja se odkaže odseku, da izdela tozadevne predloge. — V Linhartovi ulici se postavi nova plinaska svetilka, če bodo tamošnji hišni posestniki prevzeli polovico stroškov. — Plinarna trpi radi slabega omrežja, ki skozi njega plin uhaja, izgubo. Omrežje treba popraviti in izmenjati, zato se bo cena plina zvišala na 2 Din za kubičen meter, da se konzum poviša, pa bodo konzumenti dobili neke ugodnosti. Novi konsumenti bodo smeli 8 dni brezplačno kuhati s plinom, podjetjem. ki porabijo mesečno nad 2500 kub. m., se dovoli 10% popust. Na Dunaj se Pošlje neki delovodja, da se izuči v popravljanju plinomerov. Delavcem se ukine brezplačna dobava pol hleba kruha na dan, kakor so ga dobivali še iz vojnega časa. — Vodne pristojbine za Krčevino se izenačijo z mestnimi. Prošnja za Popravilo državne realke se odklone, ker .ie to delo države. Podžupan Roglič predlaga, naj bi se dal Mestni kino zasebnikom v najem, ker je v I. polletju 1922 iz- j kazal samo 7418 Din dobička. Zupan ga j Potolaži, da je pričakovati v II. poli. več ! dohodkov. Odškodnino z» nenastopane l dopuste dobe magistr^nj uradniki le za i 1. 1921 in 1922. *
T pust zaprosili, a ga iz službenih ozirov niso mogli nastopiti. Za izvoz fekalij se zviša pristojbina na 55 Din. Končno se ; sprejme še en davek od 50% na vse go-j stilniške in kavarniške račune. — Seja ; se nadaljuje prihodnji petek.
m Esperantski klub »Svobode« nadaljuje pouk v soboto ob pol 8. zvečer. Pridite točno in brezpogojno vsi, ki hočete tečaj nadalje obiskovati.
Zadnja »Voiksštnna« ni s krasnim uvodnikom kakor »Enakost« pozdravila imenitne staroveterajnarske konference v Mariboru, temveč se je v dveh kolonah rajši znosila nad »Ljubljano« in našim poročevalcem, in ker se ji je še vedno premalo zdelo, je ponovila isto snov na 3. strani. Gospoda kaže s psovanjem na kolone, h kakšnemu delu se čuti poklicano. Ni čuda potem, da se j ji odrekajo pošteni ljudje, kakor se je zgodilo celo na omenjeni klaverno izpadli komerenci! Položili jo bomo ad aeta se mi. vendar se preje še enkrat temelji-, i to pogovorimo. Za danes to-le: Ker ima-i te še vedno Jako predrzna čela, da pred javnostjo tajite resnico glede obračunov pokrajinski centrali in glede onih 5000 K : posojiia okrožnemu tajništvu, vas poživljamo, da dokažete z objavo dokument ; tov, da smo lagali. Obenem objavite tudi potrdilo centralnega odbora, da ste j obračunali v Belgrad, in sicer’ tako, da bo razvidna vsota, dan izročitve in i podpisi prejemnikov. Stvar je namreč silno zanimiva, ker je centralni odbor na celjski partijski konferenci izrečno po« j vdarjal. da imajo poslanci kakor Maribor,
| inJKocmurjevci* izvrševati sklepe pokra-'
! jinskega odbora in svoje obveznosti preko pokrajinskega tajništva. In centralni odbor je kakor vsak drug odbor dolžan držati se sklepov. S svojim početjem pa mečete na njega tako luč, kakor da bi bd svoje odloke požrl. Dokler dokurnen-tarično ne dokažete, da je to res, vas moramo smatrati za obrekovalce. — Kar se tiče »plačanega reporterja«, s čimer psujete našega poročevalca — imenitno i se vam podajajo te iz »Zarje« prepisane besede. Sorodne duše govorijo pač sorodno govorico. Ampak da bo stvar po* stala nekoliko bolj konkretna in zanimiva, bi bilo dobro, če bi navedli dohodke tistih, ki v Mariboru urejujejo »Volks-štimo«, s točnimi številkami, da jih bomo v javnosti primerjali z dohodki našega poročevalca. To bo silno zanimivo. Razliko med našim »štrebarstvom« in »štrebarstvom« vaše vrste pa si bomo najlepše razložili, ko nam poleg dohodkov glavnega urednika »Volksštime« odkrijete, kakšna prilika ga je tako pretresla, da se je organiziral, ko je stal že dolgo časa ob strani in samo »Volksštimo« pisal. Da, gospod profesor . . .
SZ
Kraj. politična organizacija v Snodn«
Šiški. Odbor o v a seja v torek 17. t m »Zadružnem domu« točno ob 7 zvečer Udeležba vseh odbornikov je dolžnosti -J Predsednik.
Društvo Savez žel.
sestanek, kateri se bo vrš^v^redo^is m. ob 7. zvečer v Zadružnem d’omU« bivša nemška sola v Spodnji Šiški Radi vazneag dnevnega reda,
dolžnost vsakega Posameznika' udeIezltev
Vestnik Svobode.
i SŠtpur^nfga odbora »Svobode« k. 19. t. m. Radi važnega dnev-i
izkažejo, da so za do- ! S-Ze * m “ k vsi	točno
Premiera v operi Danes v torek, dne 17. t. m. se vrši v opernem gledališču premiera Smetanove komične opere »Tajnost« za izven. Dozdaj so se od Smetanovih oper na slovenskem odru izvajale »Prodana nevesta«, »Poljub« In »Dalibor«. Muzikalno spada »Tajnost« med Smetanova najdovršenejša dela. Glavne .vloge izvajajo ga. Thierry-Kavčnikova, gdč. Thalerjeva, gg. Kovač. Zathey, Zupan, Cvijič in Bratuž. Režijo vodi g. Debeyec, dirigira g. Balatka, Nove dekoracije je naslikal g. Skružny. Začetek Ob pol osmih. Vsebina je natisnjena na lepakih in v Gledališkem listu. Na razpolago je tudi posebna knjižica s celotnim besedilom. Vse to je na prodaj pri blagajni isti biljeterjih.
Gospodarstvo.
Vrednost denarja. 1 dolar velja 65.50 'Din, 1 lira 2.70 Din, 1 frank 4.71 Din, 1 češka krona 2.12 Din, 100 mark 2.20 Din, ‘100 avstrijskih kron pa 8 par. V Curihu velja naših 100 kron 2.30 švicarskih frankov.
Po svetu.
— Velik napredek na Norveškem. Kljub obširni depresiji, ki je zavladala po celi Evropi v industriji, je norveško zadružništvo v preteklem letu napredovalo zelo ekspanzivno in obseglo malo ne vse sloje konzumentov, kakor poroča narodni kooperativni kongres. Kooperacija se je zelo razširila tudi na denarne zavode, v katerih dobijo organizirani poljedelci potrebne obresti pod ugodnimi pogoji Delavci po mestih so ustanovili svoje nakupovalne zadruge in konsumna društva, ki jih je sedaj v deželi nad 3,000 in je v njih včlanjenega polovica vsega prebivalstva v državi. Finančno poročilo norveških zadružnih zvez pokazuje lep dobiček, ks je bil deloma razdeljen med Članstvo zadrug. Poleg hranilnic, posojilnic in bank. ki so jih ustanovili zadruž-ničarji na Norveškem, imajo sedaj v načrtu tudi ustanovitev velike zadružne Zavarovalnice, o kateri se lahko reče, da je bila že ustanovljena meseca januarja letos, samo s poslovanjem še ni pričela. Odprte bodo zadružne angencije po celi Norveški, ki bodo imele trgovsko zvezo samo z zadružnimi bankami. Zadružni-čarji na Norveškem so torej lastniki že svojih 71 tovaren, kjer izdelujejo svojo obutev, obleko, mesne izdelke itd.
— Zadružništvo narašča na Kitajskem. Kitajski obiskovalci Vseameriške kooperativne komisije v Clevelandu so izjavili, da je zadružno gibanje na Kitajskem prav v živahnem razvoju, čeprav je pričelo komaj pred par leti. Zadružništvo na Kitajskem se je najprej pričelo V Sangaju, kjer so pričeli s prvo zadrugo vseučilišniki, došli iz Amerike in od tam se je hitro razširilo v druga me-
sta. Posebno dobro se je okrepilo "zadružništvo v Cantonu, kjer so se združile družine v skupinah po 1000 članov, ki si nabavljajo življenske potrebščine sami, po najnižji ceni. Napredni kitajski dijaki in delavci so se zedinili za ustanovitev zadružnega zdravništva po celem Kitajskem in njih gibanje napreduje z velikim uspehom.
Pravica štrajkanja
v Rusiji.*
(Konec.)
IIL
Strokovni vodja Rjasanov. ki imenuje prostovoljni vstop v kako strokovno organizacijo »kršitev temeljnega načela strokovnih organizacij«, je svojo reakcionarno naziranje o strokovnih organizacijah takole izrekel: »Konstitucija sovjetov dopušča pravo štrajkanje. Povdariti pa moramo, da štrajkajo v delavski državi samo nezavedni delavci.« (R. strokovna internacionala XV.. str. 309.). V duhu tega naziranja. ki proglaša delavstvo »absolutno«. če dela po volji sovjetske birokracije, je treba razumeti navodila, ki so bila izdana v Rusiji v svrho popolnega gospodarskega miru: »Strokovna organizacija lahko proglasi vsak štrajk za nezakonit, ki ni bil ž njenim dovoljenjem začet; krivce lahko pozove s sredstvi strokovne organizacije na odgovor. Nobena strokovna organizacija (razen vseruskega strokovnega centralnega sveta) ne more napovedati v svojem okraju štrajka hrez dovoljenja višje strokovne instance. Vsak štrajk v področju kakega okrajnega odbora vseruske strokovne zveze ie nezakonit, če ga nista odobrila okrajni odbor vseruske strokovne zveze in osrednje načelstvo dotične organizacije. Osrednje načelstvo lahko štrajk napove in obvesti okrajni odbor vseruske strokovne organizacije. Če med obema ni soglasja, odloča vseruski centralni svet strokovnih organizacij.
Razsodba osrednjega načelstva kake strokovne organizacije glede napovedi ali svršetka štrajka je obvezna. Vsako podružnico, ki se ne pokori, je mogoče razpustiti.
Osrednje načelstvo strokovne organizacije bo objavilo predpise glede napovedi. izvedbe in ustavitve štrajka. Centralni svet ruskih strokovnih organizacij mora te predpise odobriti.
Pri prvem znamenju kakega spora odpošlje v podjetje načelstvo strokovnih organizacij svojega zastopnika. Ta se pouči o vzrokih nezadovoljstva; nato določi, katere zahteve morajo biti sprejete in jih zastopa pri vodstvu podjetja.
Če je ta korak brezuspešen, spiše zastopnik strokovne organizacije zapisnik in izjavi, da obstoja spor. Nato predlaga v imenu organizacije delavstvu, da mirno
nadaljujte z d dm m jim naznani Sterna
vprašanja; sporna in nesporna vprašanja obravnava nato poravnalna komora.«
Te določbe so novejšega datuma m temeljijo na naredbi od 2. januarja 192 in na resoluciji generalnega sveta strokovnih organizacij od 19. februarja 19-2.
Taki so torej načini, po katerih zastopajo gospodarske zahteve delavstva »revolucionarni« strokovni čar ji. Ti kričači m pisači direktnega nastopa, ki tako rac ščujejo delavstvo od štrajka na štrajk. ki bi napovedali najraje vsakih par generalni štrajk. ti veliki strategi, ki o pri vsakem sporu poklicali na plan ce odkupno delavstvo dežele, ki se ne morejo nikdar dovolj pritoževati o pomanjkljiv solidarnosti amsterdamske strokovne internacionale pri mednarodni podpori kakega štrajta — ta tropa demagogov, ki jo reprezentira tako imenovana rdeča strokovna internacionala, je v svojih predp * sih o ureditvi delovnih sporov izborno izrazila svoje krotko gospodarsko nazir -nje. V Rusiji ni potrebna prepoved štrar ka. Mišljenje strokovne birokracije jani • da se bo izognila razrednemu boju uku po zopetni uvedbi kapitalističnih načel vodstvu obratov. 	^
Odgovorni urednik: Anion Podbevielc. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani- ^
Proda se	#
levoročni stroj
(linksarmig)	w
z vso čevljarsko opravo. Po»u upravo lista pod št 120-
! Novosti!
Za damske plašie
v veliki izbiri.
A. & 1. Skabernč
Ljubljana, Mestni
rokavice, raosavice*
najceneje pri:
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg
ANT.ČERNČftŠ-
HJUBLJAJVA. —
Tovarna Barva
vsakovrstno --.........blago.
Kemično čisti obleke.
Ljubljana, Poljanski »asip 4. SvetloHka Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
kupuje
I & KOP., UCBUIM.
Wolfove ulica 12.
Maribor
Gosposka ul. 38
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
25 CELJE
Velika zaloga vsakovrste^
novega pohli*',
domačega in tujega iz odeje. Divani, madraci, pernice,
Kompletna oprema za novopo^;
25. Samo v Gosposki
Zmerna cene I O«*®