•s Ce je lanska suša prijala krompirju in se je izpod plugov valil debel kot že dolgo ne, je letošnja moča v mnogih krajih zelo osiromašila pridelek. Ponekod so bile brazde skoraj prazne in se ga ni izplačalo niti izkopati. Povsod le ni tako, kar priča posnetek s Sorskega polja, kjer je spravilo v polnem zamahu. — Foto: F. Perdan XXXIII. Številka-63 1» vitel ji: občinska konferenca SZDL _ *. Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trfić — Izdaja Časopisno podjetje * Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar lASILO SOCIA ^memben gorenjski jubilej Kranj, petek, 15. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^bveznost ob tridesetem sejmu &i>ilejni 30. mednarodni Gorenjski sejem bo $i*ies dopoldne ob desetih odprl sekretar komi-občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič Kavčič, sekretar komiteja *n»ke konference ZKS Kranj, \J*ćne» odprl 30. jubilejni Gn-^^ki sejem KRANJ — Pomemben jubilej slavi kranjska sejemska organizacija Gorenjski sejem, z njo pa vsa Gorenjska. Gorenjski sejem je bil stalno in je se vedno spremljevalec razvoja Gorenjske pogosto njegov pobudnik in mesto, kjer pokažemo, kaj smo dosegli v pretečenem obdobju. Danes se bo na kranjski občini, začel 30. jubil. mednarodni Gorenjski sejem, kranjska sejemska prireditev z nada! j so tradicijo, katere priljubljenost med ljudmi od blizu in daleč ne upada. Poletna kranjska sejemska prireditev _nj_več osamljena, ampak se ji že nekaj časa vsako leto pridruži se pet sejmov specializiranega značaja. Zato je 30. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem tudi obveznost, da bodo v prihodnje kranjske sejemske prireditve ne le obdržale sedanjo raven, am- pak bodo iz leta v leto se kvalitetnejše in za proizvajalce, raz-stavljalce ter potrošnike zanimivejše. »Gorenjski sejem nakazuje solidno programsko usmeritev in načrte za prihodnji razvoj sejemske dejavnosti na Gorenjskem, ki se ji obeta tudi z igradnjo novih prostorov,« je izjavil sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič, ki bo danes odprl letošnji jubilejni 30. Gorenjski sejem. »O sejemski dejavnosti velja reči, da je, upoštevajoč razstavne pogoje, na solidni ravni, pestra po strukturi in časovno dobro razporejena. Najbrž pa sejemska dejavnost se ni odkrila vseh potreb gospodarstva z razstavami njegovega blaga. Zato naj bo stik sejma z gospodarstvom se bolj neposreden, prav taksen pa naj bo tudi z drugimi sejemskimi dejavnostmi na slovenskem in širšem gospodarskem prostoru. Gorenjski sejem je na pravi poti in se bo ob družbeni podpori lahko še naprej razvijal.« J. Košnjek PRISPEVEK K JUBILEJ V SEJMA - Kranjska sejemska organizacija Gorenjski sejem je modernizirala sedanjo sejemsko halo. ob njej pa je le nekaj časa eno največjih gradbišč v kranjski občini. Na sejmišču gradi Gorenjski sejem s pomočjo kranjskega združenega dela in delovnih ljudi ter občanov večnamensko dvorano, uporabno za sejemske prireditve, športna tekmovanja in najrazličnejše druge manifestacije. V dvorani bo urejeno tudi umetno drsališče. Kranj s tem lovi zamujeno, saj imajo številna od Kranja manjša in gospodarsko šibkejša mesta že takšne objekte. Obetavna gradnja je tudi lep prispevek k 30-letnem jubileju povojne sejemske dejavnosti v Kranju, (jk) — Foto: F. Perdan Ob prazniku varuhov meja Vedno in povsod v nenehni budnosti Zametki graničarskih enot segajo v težka leta narodnoosvobodilne borbe, ko so se na osvobojenem ozemlju postopoma organizirale enote Narodne obrambe. Na Hrvatskem so bili to bataljoni proti peti koloni, v Sloveniji Vojska državne varnosti in v Bosni in Hercegovini čete in odredi za zaščito naroda. 15. avgusta 1944 je vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije Josip Broz-Tito podpisal na osvobojenem Visu ukaz, da se iz teh enot oblikuje Korpus narodne obrambe Jugoslavije — KNOJ, ki naj bi /aroval narod pred notranjim in zunanjim sovražnikom. Ta zgodovinski dan so graničarji izbrali za svoj praznik. Spominjajo se težavnih pogojev, v katerih je deloval KNOJ, mnogih znanih in neznanih imen, ki so pisale zgodovino graničarskih enot, vseh 1104 oficirjev, podoficirjev in vojakov, padlih pri varovanju naših meja. V nenehnih borbah in prestanih naporih v notranjosti in na meji se je klesal lik knojevca, hrabrega in predanega pripadnika vojske, lik, kateremu sledijo tudi današnje generacije varuhov meja. V času bojev s tujim vsiljevalcem je korpus varoval državne meje in prebivalstvo,' organe ljudske oblasti in pomembnejše gospodarske objekte. Do konca vojne in v prvih letih osvoboditve je likvidiral 27 tisoč izdajalcev in zajel več kot 90 tisoč njihovih pomagačev. Potem ko so partizanske enote uničile še zadnje sovražnikove postojanke v Jugoslaviji in se je naša komunistična partija odločila za lastno pot v socializem, je KNOJ ukinil notranje enote in vso skrb usmeril na varovanje državnih meja. Prerasel je v obmejne enote Jugoslavije. Danes je njihov praznik. Dan graničarjev, varuhov meja sa-mupravne Jugoslavije. Ne glede na vremenske razmere, v snežnem metežu, v globokem mrazu, ob dežju ali najhujši vročini bdijo nad mejami — na kopnem, na morju ali na rekah, v skalovju ali na ravnini. Povsod, vedno. Premalo poznamo njihovo življenje in odgovorno delo, spomnimo se nanje le ob prazniku, pozorni postanemo takrat, ko se znajdemo sredi zapletene mednarodne situacije, ko zvemo za poskus ilegalnega preboja v državo ali iz nje ... Niso odrezani od sveta niti zaprti vase. Graničarske enote kot okostnica splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, kot elitni del vojske so v nenehnem stiku z ljudmi, ki živijo in delajo ob meji. Vključujejo se v delo obmejnih krajevnih skupnosti, občin in družbenopolitičnih organizacij. Tesno je njihovo sodelovanje z mejno policijo, z lovci in gozdarji, s carinskimi, prometnimi in drugimi mejnimi organi. Vsi skupaj predstavljajo ščit države, vsi so kot ena »divizija graničarjev«. S tem uresničujejo Titovo izročilo sedanjim in prihodnjim rodovom, da »vsi delamo in vsi branimo domovino.« Tito je graničarje rad obiskal. Takole je ob neki priložnosti dejal: »Svojo dolžnost opravljajo vestno, vendar se njihovo življenje ne razlikuje veliko od življenja v vojnih pogojih. Takšno njihovo obnašanje je odraz visoke politične zavesti, zrelosti, hrabrosti in budnosti, ker ljubijo svojo socialistično državo.« Letos praznujejo graničarji prvič brez svojega komandanta in vzornika, med njimi živi le njegova misel, njegovo delo ... Karavle, skromna zatočišča varuhov meja ob redkih prostih uricah obiskujejo v teh dneh predstavniki družbenopolitičnega in vojaškega življenja, mladinci, športniki, taborniki, planinci, delavci in krajani iz obmejnih vasi in občin. Vsi skupaj si želijo le eno: da bi še naprej tako zavzeto in uspešno varovali meje domovine in njene težko izbojevane vrednote! C. Zaplotnik 4. stran: Preskrba obupna, poslovanje kritično gorenje na Gorenjskem sejmu 30. gorenjski sejem kranj 15.-25.8.'80 ugodni nakupi blaga široke potrošnje nižje cene kmetijska mehanizacija večerni zabavni program O LAS 2.STRAN min \s k^mfit Dogovor o cenah Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije so izrriifii sveti republik in pokrajin ter zvezni izvršni svet podpisali dogovor o spremembi in dopolnitvi dogovora o uresničevanju politike cen v letu 1980. S podpisom tega dokumenta so nastali pogoji za ukinitev sklepa o določanju najvišje ruvni cen. ki je bil sprejet kot začasni ukrep. Udeleženci tega dogovora so v medrepubliškem komiteju za področje tržišča hkrati soglaša/i, da je treba ukrepe in predpise za uresničevanje dogovora o politiki cen sprejeti po republikah in pokrajinah najkasneje do 15. septembra. Krediti za izvoz Na sestanku poslovodnih organov temeljnih bank z območja Slovenije in Združene Ljubljanske banke je bilo govora o vlogi bank pri uresni čevanju projekcije plačilno-bilančnega položaja Slovenije v enotni plačilni bilanci Jugoslavije. Dogovorili so se, da bodo banke dajale kredite za izvozne stimulacije pod enotnimi pogoji. Za ta namen bodo banke vsa kratkoročna sredstva letos namenile predvsem za kreditiranje izvoznih stimulacij. Tekstilci več na tuje Kljub številnim težavam, je tuji trg zaradi devalvacije dinarja postal za tekstilce veliko bolj privlačen. V prvem polletju letošnjega leta so proizvajalci končnih tekstilnih proizvodov povečali izvoz kar za 40 odstotkov. Verjetno jim ni bilo lahko, saj so tuji partnerji marsikje takoj po devalvaciji hoteli znižati cene. Večina proizvajalcev pa je tudi izkoristila nov sporazum naše države z evropsko gospodarsko skupnostjo in devalvacijo dinarja in veliko izvozila ter tako prispevala k izravnavi plačilne bilance. Boljše pokritje uvoza Po podatkih slovenske gospodarske zbornice je Jugoslavija v prvih šestih mesecih lani pokrila z izvozom le 45,8 odstotka uvoza, v enakem obdobju letos pa 55,8 odstotka. Se nekoliko bolj je to razmerje popravila Slovenija, ki je v lanskem prvem polletju pfjkrila z izvozom 54,3 odstotka uvoza, v letošnjem pnem polletju pa 66,5 odstotka. Velesejem nared Priprave na našo največjo sejemsko gospodarsko prireditev, jesenski mednarodni zagrebški velesejem, ki bo od 12. do 21. septembra, so v zadnji fazi. Na razstavišč-nem prostoru se bo zbralo 60 držav Evrope, Azije, Afrike in Severne in Južne A merike. Veliko držav se bo predsta vilo z najnovejšimi dosežki v industriji. Podpredsednik Romunije v SFRJ Na povabilo člana ZIS in Z eznega sekretarja za fi-pumeš Petru Koštica je pri m^l na uradni in prijateljski 06 k v Jugoslavijo član iz sga političnega komiteju ralnega komiteju romun komunistične partije, 'predsednik vlade in mi-:fer za finance Paul Nico •'■u Mizi!. Pri nas se bo po ar/al o sodelovanju med kavama, predvsem na go-larskem področju. r r.nJ£,SeJf Jnudl skuP'.na M francoskega pobratenega mesta La ) MIadl u KrxinJ.a fV«* Pripravili pester program obiskov v de- lovnih organizacijah m kulturnih srediSčih Gorenjske, udeležili pa ho se tudi skupnega piknika pri Trnovcu. Foto: F. Perdan JESENICE V torek, 19. avgusta, se bodo zbrali sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov iz jeseniške železarne in predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz železarne ter obravnavali proizvodno problematiko jeseniške železarne, obenem pa se bodo pogovorili še o usmeritvi do konca leta. V jeseniški železarni bodo ustavili eno izmed visokih peči, zato bodo komunisti še posebej spregovorili o premestitvi delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo. D. S. IRANA V sredo, 13. avgusta, je bila v Kranju 115. seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so soglašali, da kranjska Poklicna šola odpre dislocirani oddelek na Gradbeni šoli Ivan Kavčič v Ljubljani s tem, da bi v Kranju usposabljali za kovinarske, elektro in slikopleskarske poklice, v Ljubljani pa za tesarje, zidarje in železokrivce. Člani izvršnega sveta so se tudi seznanili s poročilom skupščinskega oddelka za ljudsko obrambo in sklenili nameniti sredstva kot pomoč pri organizaciji proslav, ki bosta 24. avgusta in 7. septembra na Davovcu in na Jezercih pod Krvavcem. -jk Številne resolucijske naloge V občini Radovljica bodo spregovorili o uresničevanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za letos — Zaostaja predvsem komunala Radovljica - Kljub dopustni-škim dnem posamezni odbori in komisije pri družbenopolitičnih organizacijah skupščine občine Radovljice nadvse prizadevno pripravljajo temelje plana razvoja občine za naslednje srednjeročno obdobje. Ob tem pa je še kako pomembna resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine za letos, o kateri bodo v jesenskem času temeljito spregovorili tudi na zborih skupščine občine. Tako bodo lahko temeljito ocenili, kako se je povečala aktivnost za bolj dosledno uresničevanje družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov v združenem delu in kako so ure-ničevali sistem samoupravnega družbenega planiranja, predvsem pa to, kako so sprejemali srednjeročne planske dokumente. Se kako pomembno bo vprašanje samoupravnih odnosov med organizacijami materialne proizvodnje in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V občini si že nekaj časa prizadevajo, da bi se tri kmetijske zadruge v občini združile in samoupravno organizirale, kmetijska zemljiška skupnost pa naj bi posebej preučila in pripravila predlog samoupravne organiziranosti v okviru zakona o združevanju kmetov. - a Prav tako pomembna naloga je priprava združitve Lesno industrijskega podjetja Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice in Filba iz Bohinjske Bistrice, poiskati pa bo potrebno najbolj učinkovito integracijsko rešitev za delovno organizacijo Klavnica Bohinjska Bistrica. Tekstilne temeljne in delovne organizacije radovljiške občine, tako Sukno in Almira, že zdaj sodelujeta prav tako tudi Veriga in Plamen iz Krope, to sodelovanje pa naj bi bilo v prihodnjih letih še boljše in ekonomsko učinkovitejše. Aktualne naloge so še na področju gostinstva in turizma, ko naj bi končno na Bledu vendarle združili delovne in temeljne organizacije ter tako poskrbeli za enotno ponudbo ter ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela v Merkurju in v Ljubljanskih mlekarnah. Dokončno naj bi tudi ustanovili stavbno-zemljiško skupnost ter reorganizirali komunalno gospodarstvo na osnovi dosedanjih izkušenj in spoznanj. Komunalna dejavnost v občini še posebej zaostaja, zato naj bi samoupravna interesna skupnost za komunalo zagotovila nadzor nad združenimi in zbranimi sredstvi za hitrejše uresničevanje komunalne dejavnosti kot dejavnosti posebnega družbenega pomena. D. S. Sindikalna aktivnost Jesenice — Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah načrtujejo za avgust in za september precejšnjo aktivnost osnovnih organizacij sindikata in občinskega sindikalnega sveta. Tako so že avgusta v osnovnih organizacijah sindikata obravnavali in ocenili polletne obračune organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela. Razen tega so se domenili o udeležbi na tradicionalnem pohodu Pohod po Karavankah, ki bi ga letos radi združili s tradicionalnim pohodom slovenskih železarjev na Triglav. Svet za družbeno planiranje in koordinacijski odbor za planiranje pri občinski konferenci SZDL pa bosta poskrbela za usklajevanje planskih aktov za naslednje srednjeročno obdobje. September bo še bolj delaven, saj med pomembnimi nalogami načrtuje o jredvsem oceno aktivnosti ^ zvezi sindikatov ob obravnavi polletnih obračunov organizacij združenega dela in drugih aktualnih vprašanj gospodarjenja, oceno o družbenopolitičnem usposabljanju in samoupravljanju v dislociranih obratih in možnostih za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. Razen tega bodo sindikalni delavci po osnovnih organizacijah sindikata obravnavali še problematiko prometa v občini, uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V naslednjih mesecih letošnjega leta pa bodo jeseniški sindikati največ pozornosti posvetili še razvoju malega gospodarstva v občini, stanovanjski problematiki ter uresničevanju občinske resolucije za letos. D. S. Svet v tem tednu Dobljena bitka še ni končna zmag V ozračju zaostrenih mednarodnih odi rastočega mednarodnega terorizma, vratništva v Južni Ameriki, predvsem v viji in iranskega ter afganistanskega zi je bil ameriški predsednik Carter na ko\^ su demokratske stranke izbran za predi* niškega kandidata na novembrskih volit kar pa še ne pomeni končne zmage NEW YORK - Ameriški predvolilni boj med dei_ republikanci predstavlja vsakič enega najpomembnejši* -njepolitičnih dogodkov, čeprav se ponavadi ne pripeti s*' tresljivega in poteka vse po napovedih realnih in i akna tičnih analitikov ter opazovalcev. Tako je bilo tudi ta „ je konvencija demokratske stranke zasedala v New Ts*-potisnila v ozadje tako pomembne dogodke kot je i z vol i tet Radftaija za iranskega premiera, nemire v sicer sploh 1 Afganistanu, nasilje pučističnega režima v Boliviji, ki o neširjenju jedrskega orožja v Ženevi, rastoci val terorja v nekaterih evropskih državah in Turčiji ter « no srečanje med obema nemškima državama. Veljaki -demokratske stranke so se zbrali v slovitem Madiaoa Gardenu v New Yorku in po začetnih zapetljajih slede ponašanja izvolili sedanjega ameriškega predsednika Carterja za kandidata te stranke na jesenskih pred volitvah. Carter je obdržal večino kljub ostrim nai vztrajanju drugega kandidata demokratov Edwarda ki »Sem dovolj velik realist, da spre vidim, da nimam več sti,« je izjavil Kennedy po glasovanju delegatov, ki so gresu oziroma konvenciji zastopali okrog 20 milijonov " nov, zagovornikov demokratske stranke. S tem pa B tudi dal vedeti, da njegova stališča do bistvenih vprašanj* vine in sveta niso sorodna Carterjevim, vendar svojem«' karskemu kolegu na odločilnih novembrskih volitvah w? ne bo odrekel pomoči. Poznavalci ameriških razmer in analitiki tokratne** glasovanja o nominaciji demokratskega predsedniaksP didata še posebej opozarjajo na nekatere vidike volU]M# znotraj demokratske stranke in boja med demokrati in kanci nasploh. Predvsem se sprašujejo, zakaj je Renne dolgo vztrajal v boju s Carterjem, čeprav je te v prejšai strankarskih volitev spoznal, da njegove možnoeti niso obetavne. Ali je mogoče računal na Carterjeve probleav kotom olimpijskih iger v Moskvi, na krizo v pogovorih • I A ca nju napetosti, s problemi, ki jih Carterju povzr« Billy, na problem nerešenih talcev, na Afganistan i reševanju bliznievzhodne krize* Tudi zaradi team št Kennedv tako dolgo vztrajal. Analitiki prav tako da je bila Carterju zagotovljena zmaga zaradi bolje < predvolilne akcije in štaba,, ki je deloval kot dobro -brez napake, prav tako pa tudi zaradi njegovega a** ponavljanja, da mora Amerika ostati velika, oooj močna, kar Američanom (člani demokratske strank* gačni) godi. Jimmy Carter je dobil enega od volilnih bojev, kar a*' pomeni volilne zmage. Če je verjeti najrazličnejšim sondiranjem javnega mnenja, je zmaga demokratakem * da ta Carterja na novembrskih volitvah nerotova D» republikancev Ronald Reagan v nekaterih raziaka veh j*' mnenja prednjači pred Carterjem. Demokrati pravijo e»* Reaganova zmaga na predsedniških volitvah nevurnost'' Ameriko. Kako velika so nasprotja med strankama./ povedo besede samega Jimmvja Carterja: »Nikoli v4 življenju niso bila nasprotja med obema strankama jassif^ ostrejša ...« Izid novembrskih volitev za predsednika, ki j£ * ogromna volilnopropagandna stroja, je nejasen. Zauaea* bo boj oster. J- Kofc* Kadri pogoj za dobro KRANJ - Izvršni sveti gorenjskih občinskih skupščin razpravljajo o predlogu Temeljnega sodišča Kranj in republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun o potrebnem številu sodnikov na Temeljnem sodišču v Kranju, ki deluje v gorenjskih občinah. Gorenjsko temeljno sodišče ima sistemiziranih po novem 36 sodniških mest in s takim predlogom je kranjski izvršni svet soglašal, če bodo enakega mnenja tudi izvršni sveti drugih gorenjskih občin. Povedati je treba, da temeljno sodišče po sodniški plati ni polno zasedeno, prav tako pa je tudi število administrativnih delavcev med najnižjimi med tovrstnimi sodišči v Sloveniji. Kadrovsko popolno zasedeno sodišče je pogoj za dobro in tekoče delo. Nerešene zadeve se ne smejo več kopičiti, prav tako pa je pri delu kranjskega temeljnega sodišča treba upoštevati, je dejal njegov predsednik Franc Korošec, sorazmerno mladosi sodnikov, ki ne zmorejo toliko zadev kot starejši in izkušenejSi sodniki, nekateri sodniki pa imajo prav taKo že pogoje za upokojitev ali pa možnosti za odhod na š^jW stopnje. Storilnost kranjskih sodnikov je nadpovprečna po številu zadev nekateri od njih pa razen tega še sodelujejo v delu sodišča združenega dela. Kadrovska usmeritev in izpopolnitev sodišča je v skladu s sa moupravno preobrazbo •cditvam predvideno sistemizacijo dele nn mest. Sodstvo se daje sodnikom nove družbenopolitične ob Srečanj«! z graničari Su sprejeli ra> sko štafeto, ki so jo * ' graničarjem izročili si* Primorske. Ob aloveV * JESENICE -so na Vršiču sko štafeto. Vršiču so prebrali obe' graničarjev, sloveeasfl ' ne udeležili predstavnik) \ nepolitičnih orgauiasci renjske in Primorske. Dsnašnji dan, dan gn* I bodo po vseh kara vlak * I občine zelo slovesno t * Tsko bodo krajani, prt* ► družbenopolitičnih od C občine in delovnih od obiskali vse kara vi« od* K Ratečah do Stola, as t( \ pogovorili in priprav? slovesnosti. Jeseniške delovne o. zelo tesno sodelujejo s ji poiskali so rasne el lovanja. Povezujejo st jevne skupnosti, preš> jevna skupnost Dovje-na, ki se je nasploh pr*. la * graničarsko kara**] prizadevno pa se vsa k* je tudi krajevna skupsti nik-Koroška Bela §■ Karsvanšklh kurirjev f < ikemRovtu. 4 i ^4 i 4 4 f 15. AVGUSTA 1980 **rvi (se spomladanski) naročniki bodo v kratkem dobili gorivo rsta za kurilno olje 3.STRAN G ljube sicer ne grejejo, vendar pa kaže verjeti *trolu in Istra-benzu, da bodo naročniki dobili 1500 litrov olja v cisterne nekako do sredine ^tobra — Odslej enotna kartoteka naročnikov, bencinskih črpalkah pa bodo — ne ve se še — točili po 50 litrov kurilnega olja oziroma 400 litrov v sode - V vrsto tudi za preostalo potrebno kurilno olje pošiljko, pač pa bodo vozili po 50 litrov kurilnega olja na dan sami: dan, ko bodo na bencinskih črpalkah sneli modre napise »goriva ni«, pa prav tako še ni znan. Na Petrolu so povedali, da bodo lahko kupci kupili v sodih tudi po 400 litrov kurilnega olja. Ljubljanski Petrol ima še od spomladi v seznamu 18.000 naročnikov iz širše ljubljanske regije; vendar pa je med njimi prav gotovo tudi precej takih, ki so si še pred prepovedjo točenja kurilnega olja z avtomobili »kapljico po kapljico« navozili vsaj nekaj zalog v domala že prazne cisterne. Vse Petrolove črpalke, kjer so doslej lahko kupci naročali kurilno olje, ne bodo po novem sprejemale naročil, pač pa bo to -eprav še ni povsem točno *a datum, ko bodo začeli iz sp**t*ola in Istra benza razvažati ak' *>t>*BiKom kurilno olje, pa bo •k. fšw s» vsej verjetnosti že konec i ^t-J****a tedna. Če bodo namreč i W^*erne vozile olje še pred sep-»m, se ne bo bati, da bi sta-laja, ki se ogrevajo s to vrsto Iva, prvi del zimske kurilne se ne ostala hladna. Naroč-bodo seveda dobili v »prvi le IBM litrov oljs, ksr ni dovolj za vso zimo, . ^sjar pa je le*to edini način, da Še pred prvim mrazom napol -j cisterne vsaj do polovice; s okrepom bodo zagotovili, da - vsi naročniki dobili olje, gorivo pa bo treba naro-£ še enkrat. I^sjbrž vsi naročniki kurilnega tudi ne bodo čakali na prvo Zahtevna iblačilna izravnava Jj^^rsnj - Medobčinska gospodar-m\%Sa?* zbornica za Gorenjsko je or-JJjp^JMiirala pretekli teden gorenjsko ^^^^etovanje o problematiki plačil-—-i^J bilance in zunanjetrgovinske me-OVe, ki so se ga udeležili podpred- tts* ^v^btiškega izvršnega sveta a-* £šX** TAorJ?n^, podpredsednik Go-J^J^areke|bornice SRS Ivan Atel-a^?*wjn P^^kVrfiki interesne skupst*?* M ^^mske odnose s tujino pj* J^ «Publiškega komiteja za eko-Vi^hske odnose s tujino. Na posve-•r*"*^t^u 80 delovali zastopniki de-fcsOW*? največjih gorenjskih izvozni-m 1^ ^ in uvoznikov. 1^5%. redstavniki izvršnega sveta, i j*5^K***** in drugih republiških or-i V 30 0Dve8tJli združeno delo z i,,^Wove-'80 Proolematiko s te&a. p°: , '^^ja z namenom, da se na najširši ^vi združijo sile za povečevanje izvoza in omejevanje uvoza na blago, pomembno za osnovno preskrbo prebivalstva. Udeleženci posvetovanja so se seznanili z gorenjsko izvozno in uvozno problematiko v letošnjem prvem polletju. Podatki so na splošno ugodni, saj se je pokrivanje uvoza z izvozom izboljšalo. Pomembna je pobuda gorenjskega združenega dela republiškim organom, naj ukrepajo za zagotovitev uvoza najnujnejšega reprodukcijskega materiala in surovin, brez katerih normalna proizvodnja -ne more potekati. Prav tako je bila skupna ugotovitev, da so takšna srečanja pomembna in dobrodošla tudi v prihodnje, saj je plačilna bilanca in zunanjetrgovinska izravnava pomembna gospodarska in tudi družbenopolitična naloga. - kleti nabasali z vrečami in steklenicami, da jim bo zaloga zado-S^vla za nekaj let. Najbolj zaskrbljeni so si nabrali tudi po 500 litrov t^rtilnega olja: kakšno bo to olje čez nekaj mesecev, si je pač mogoče *fffd»tauljati. Med vnetimi nakupovala zalog najpomembnejših \^ambenih artiklov, verjetno zdaj že po malem boli glava tudi (it f^* (S nakupili vreče moke in sladkorja, kar bi težko porabili v dm \ *fr letih. Vreče moke so kupili tudi taki, ki iz zdravstvenih razlo *J\t)o uživati mlevske izdelke le po gramih in dekagramih Zda/ JkNtfO spolne d tako silna, da proizvajalci zaračunajo trgovini tudi po 10 dm *lr,vih) kavcije za vsako steklenico. . t , L. M. Temelji plana občine Radovljica - Svet za planiranje pn občinskem sindikalnem svetu v Radovljici je na svojih zadnjih sejah temeljito razpravljal o osnutku temeljev plana občine za srednjeročno obdobje. Osnutek temeljev plana bodo posredovali po delovnih in temeljnih organizacijah, kjer bodo prispevali svoje pripombe. Pri občinskem sindikalnem svetu se bo sestal svet za delitev po delu. da bi končno v občini pripravili enotno terminologijo za razvid del in nalog za vse temeljne in delovne organizacije. Ta terminologiia bo pomoč delovnim organizacijam pri pripravi razvida del in nalog. Razen tega pa bo občinski sindikalni svet pripravil obširen program ekonomske stabilizacije in začel z akcijo po vseh delovnih organizaci-iah- D. S. Poletni meseci brez stekline Kranj - Potem ko so maja letos na Zg. Jezerskem našli steklo lisico, so do konca junija v kranjski občini ugotovili steklino se na dveh steklih lisicah. Julija in avgusta pa so bile vse poginule ali ustreljene živali, ki so jih zaradi suma obolelosti za steklino poslali v laboratorijsko preiskavo, zdrave. To bi sicer lahko pomenilo, da je bolezen v poletnem času morda nekoliko zastala, vendar pa področje še naprej velja za okuženo, kar pomeni, da so v veljavi vsi ukrepi za preprečevanje širjenja te nevarne bolezni: mačke in psi morajo hiti zaprti oziroma zunaj hiše na vrvici, pse je treba cepiti proti steklini po dopolnjeni starosti treh mesecev, prepovedan je lov s pomočjo psov itd. Potem ko so na Zg. Jezerskem maja našli prvo letošnjo zaradi stekline poginulo lisico, je bilo treba preventivno cepiti proti steklini vso goved, ki jo sicer poleti ženejo na pašo v pl;iin<> L. M. Kranj — Kranjski izvršni svet je na sredini seji odločil, da bo med 1. in 31. avgustom, ko naj bi že začele veljati nove odkupne cene govedi, s 4,5 dinarja kompenziral kilogram žive teže govedi. Za takšno kompenzacijo so se dogovorili predstavniki izvršnih svetov gorenjskih občinskih skupščin, da bi vsaj deloma omilili pomanjkanje govejega mesa na Gorenjskem. Kompenzacijo bodo prejele vse klavnice, ki oskrbujejo kranjsko občino z mesom. Osnova za izračun je prodano meso po poslovalnicah oziroma v prodajni mreži. Vsi oskrbovalci kranjske občine morajo izvršni svet seznaniti s planom enomesečne oskrbe občine, kar bo osnova za izračun kompenzacije. Izvršni svet je ocenil, da bo zato treba iz tekoče proračunske rezerve nameniti okrog 60 milijonov starih dinarjev. Ko so člani izvršnega sveta razpravljali o predlogu za kompenzacijo za goveje meso, so menili, da je ključ problema v cenovnem nesoraz- merju med odkupnimi cenami živine in maloprodajnimi cenami mesa. Pri odkupnih cenah živine se pojavljajo številne manipulacije in primeri preplačevanja, kar zmorejo gmotno boljše stoječe klavnice, druge pa ne in prav te imajo najtežje probleme v poslovanju. Kranjska klavnica je eden takšnih primerov. V polletju se je spet pojavil izpad dohodka. Izvršni svet je prav tako menil, da rešitev ni le v cenah, ampak tudi v organizaciji dela v klavnici, v modernizaciji in v delitvi dela gorenjske klavniške industrije. Kljub temu, pravi kranjski izvršni svet, se kranjska klavnica trudi, da je oskrbaIrga kar se dš dobra. Drugje je pomanjkanje mesa še občutnejše. Ne pojavlja se le pri govejem mesu, ampak tudi pri teletini in svinjini. Te ugotovitve niso nove, ampak je nanje kranjski izvršni svet opozarjal že ob lanski izgubi kranjske klavnice. J. Košnjek Tečaj orientacije za slepe Kranj — Medobčinska zveza slepih in slabovidnih za Gorenjsko pripravlja za to jesen na Okroglem v Domu Toma Zupana tečaj za orientacijo za svoje člane. Medtem ko slepi in slabovidni, ki so že od rojstva ali v zgodnjih letih izgubili vid. poznajo osnove orientacije v prostoru in okolju, saj so se o tem seznanili v zavodih oziroma šolah, pa odrasli člani, posebno, če so izgubili vid v kasnih letih, takšnih osnov orientacije ne poznajo in se vsak znajde, kot se pač ve in zna. Se posebno veliko težav imajo prizadeti na vidu v sedanjem vse gostejšem prometu, spremljevalcev slepih pa je vse manj. V jeseni naj bi kar dve skupini po deset članov obiskovalo tečaj v Domu slepih na Okroglem pri Kranju. Medobčinska zve/a slepih in sla-hovidnih pa si prizadeva za svoje člane najti še drugačno pomoč; še posebno mlajši upokojenci prizadeti na vidu bi potrebovali primerno zaposlitev v prostem času. V ta namen bi radi organizirali ali delovno terapijo za okoli deset svojih članov; zamišljena so predvsem enostavna dela. Ža začetek si nameravajo sposoditi dva ročna stroja za delo s pločevino iz Centrala slepe in slabovidne v Škofji loki. Obenem pa bi za člane, I predvsem za žene organizirali tudi zaposlitev z ročnimi deli kot so vo-zlanje (mafcrame) — sicer izredno razširjeno /ročno delo v zadnjem času. Maia letos je bil tečaj iz tehnike makrameja za slepe in slabovidne na Okroglem, pridobljeno znanje pa bi lahko člani koristno uporabili sicer predvsem v terapevtske namene, kak dinar od prodanih izdelkov pa bi jim seveda tudi prišel zelo prav. L. M. GLAS4.STRAN Preskrba obupna, poslovanje kritično PETEK, 15 AVCIHtt Jesenice — Jeseniški železa rji bo v prvem polletju letošnjega leta izpolnili plan le z 95 odstotki, skupna proizvodnja je za družbenim planom zaostala za 34.999 ton. Najbolj so za planom zaostali v jeklsrni, na plavžu, v valjarni bluming stekel, v valjani debele pločevine, žičarni, hladni valjarni Bela in v pro-fllarni. Zaradi zmanjšane proizvodnje grodljs na visokih pečeh in izredno slabe dobave so dosegli znatno nitjo proizvodnjo in slabši kvalitetni asortiman. V valjarni bluming stekel jim je primanjkovalo predvsem domačega jekla, kritično pa je bilo tudi stanje strojnih naprav, kar je povzročalo zastoje. Primanjkovalo jim je tudi rezervnih delov, zato so remont strojnih naprav prestavili iz meseca maja na september. V valjarni debele pločevine je že v prvih mesecih zaradi pomanjkanja 'vložka občasno prihajalo do težav, zaradi česar so ukinili tudi eno izmeno. V hladni valjarni Bela bi bili lahko rezultati ugodnejši, če bi imela valjama dovolj jekla, žicama pa je morala več izdelovati za predelavo kot za prodajo. Prav tako so tudi v profilarni zaradi podobnih težav ustavili eno |smeno. Se večje odstopanje je pri izpol- • njevanju proizvodnega plana končne proizvodnje. Od planiranih 240 tisoč ton so v prvem polletju izdelali le 213.900 ton. kar znaša le 88 odstotkov. Osnovni prizvodni problem v vsem obdobju prvega polletja je bil vložek. Že podatek, da so od planirane nabave 75.000 ton nabavili 49.200 ali 66 odstotkov dovolj zgovorno kaže razmere, v katerih se je znašla proizvodnja. Stanje pa Je iz meseca v mesece slabše — razlik med potrebno količino vložka je dejansko dobavljeno niso uspeli nadoknaditi z lastno proizvodnjo jekla, kar se je odrazilo v nižji skupni in blagovni proizvodnji. Pričakujejo, da se bo razkorak med načrtovano količino in dejansko količino nabavljenih polizdelkov v prihodnje še povečal: iztrošenost jeklarne pa ne omogoča povečanja proizvodnje lastnega jekla. Doseženi prihodek železarne je znašal 91 odstotkov načrtovanega za prvo polletje. Materialni stroški so bili zelo visoki,največ zaradi višjih cen nabavljenih surovih polizdelkov in ostalega materiala. Dohodek je bil nižji od načrtovanega za 20 odstotkov, čisti dohodek pa nižji od planiranega za 27 odstotkov. Tako so temeljne organizacije plavž, je-klarna, valjama debele pločevine in valjarna bluming-štekel poslovale z izgubo, ki znaša skupno 84,5 milijona dinarjev. Vse te temeljne organizacije pa so že pripravile programe za izboljšanje poslovnega rezultata. NA DELOVNEM MESTU Prav jutri, 16. avgusta, bo minilo petindvajset let odkar je Ivan začel delati v kranjski Savi. V skladišču gotovih izdelkov, ekspedit so rekli. Potem je bil 10 let na vulkanizaciji potniških avtoplaščev. Huda vročina je bila pri stiskalnicah. Tudi na 45 stopinj se je dvignila v vročih poletnih dneh. Koliko znoja je preteklo . .. Zdaj je že blizu sedem let pri pregledu potniških avtoplaščev. Vroče je bilo zunaj oni dan in tudi v hali, kjer pregledujejo avtoplašče, se je temperatura dvignila. Prezra- Vsi ti proizvodni in poslovni rezultati kažejo, da se Železarna zdaj nahaja v kritični situaciji, eni najbolj resnih v zadnjih letih. Preskrba železarne je obupna, poslovanje pa zato kritično; če le primerjamo, da je bila izguba v prvih mesecih 3,6 milijonov dinarjev, zdaj pa je porasla že na 8,5 milijona dinarjev. Jeseniški jeklarji in jeseniški plavžarji ukinjajo izmene in za zdaj dokaj' objektivno ocenjujejo gospodarski položaj delovne organizacije, bojijo pa se naslednjih mesecev, ko se stanje utegne še poslabšati. Zelezarji *o predani in zvesti svoji delovni organizaciji, če le pomislimo, da so januarja letos dobili za povprečno 9 odstotkov višje osebne dohodke kot ob koncu junija letos — prav takšni osebni dohodki pa lahko resno in destimulativno vplivajo na produktivnost. BODO USTAVILI PLAVŽ? Plan proizvodnje surovega železa za letošnje leto znaša v jeseniški železarni 160.000 ton, za to količino pa potrebujejo 120.000 ton koksa. S koksarno Lukavac niso uspeli skleniti pogodbe, z Bakrom pa so pogodbo podpisali. Dobavljene količine pa so skupaj z zalogo ob začetku leta zadostovale za proizvodnjo, vendar se je zaloga kritično zmanjšala. Tako so že marca zaprosili za rezerve, vendar jih niso dobili; še več, porabili so še preostalo lastno rezervo. Zdaj imajo na zalogi 2.673 ton metalurškega koksa, kar zadošča za obratovanje sedmih dni. Obljubljene dobave za avgust bi jim zadoščale za obratovanje obeh peči za okoli petnajst dni. Obljubljenih pa imajo okoli 29.000 ton, ker pa je mesečna poraba 12.000 ton, je jasno, da vsa predvidena dobava ne zadošča za normalno obatovanje niti za 3 mesece. Na razpolago imajo le 14.000 ton koksa, kar je dovolj fe za enomesečno obratovanje. Obratovanje visokih peči zahteva neprekinjeno dobavo surovin; lahko se torej zgodi, da bodo morali ustaviti oba plavža in aglomeracijo ter s tem tudi jeklarno in delno elek-trojeklarno. Odločili so se, da bodo v skrajnem primeru ustavili eno visoko peč in s tem zmanjšali porabo koksa na okoli 7.500 ton namesto sedanjih 15.000 ton. Znižana proizvodnja grodlja bo vplivala na količino in kvaliteto jekla v tem obdobju. Ker do zdaj niso izdelovali jekla z nižjim deležem grodlja od 40 odstotkov, vseh posledic niti ne morejo predvideti. Na vsak način pa bo proizvodnja jekla mesečno nižja za 4.000 do 5.000 ton. Ob slabi oskrbi s polizdelki bo znižanje proizvodnje jekla izredno slabo vplivalo na zmogljivost valjam in na slabo preskrbo predelovalcev jekla. Vse to slabša stanje v Železarni, ki je letos odvisna le od lastne proizvodnje surovega jekla. V sedmih mesecih so uspeli nabaviti le 52.000 ton iz drugih virov. Razumljivo je, da so zelezarji že sprejeli vse ukrepe, da bi razmere omilili. Kljub lastnim notranjim prizadevanjem pa izračuni kažejo, da se jim bo v drugem polletju zmanjšala predvidena skupna proizvodnja na 769.999 ton in vsega leta na milijon 619.990 ton — z manjšo količino proizvodnje pa se jim bo znižala realizacija za 261 milijonov dinarjev, dohodek pa se bo zmanjšal za okoli 109 milijonov dinarjev. Izredno neredna in slaba preskrba postavlja torej jeseniško železarno v izredno kritičen položaj, v položaj, v katerem so jeseniški zelezarji domala povsem nemočni. Ta položaj pa tudi kaže nujnost izgradnje elek-trojeklsrne, od katere je odvisen obstoj železarstva na Jesenicah. D. Sedej Dragoceni vsakdanji krul Nenavadna »igra« cen — Škofjeloški kranjska Pekarna Žito o proizvodnji in p< - Kruh v smetnjakih in krma živini — Viri kovanja cen Po podražitvi moke sredi julija se je obetala tudi višja cena kruhu. Nobeno presenečenje torej, a vendar nas je malce neprijetno udarilo po žepu: pšenica se je podražila za dinar, moka za dva, pri 7 dekagram-ski zemlji pa odrinemo kar 70 par več kot dan poprej. Podražitev pa očitno ni kaj prida načela potrošnje, saj nas nekaj dinarjev več pri črnem, polbelem in belem kruhu ne more odvrniti od vsakdanje porabe. Seveda, če ga je le najti v trgovinah! Vendar so prav mnogi potrošniki črnega kruha — največ ga trosijo menze, šolske kuhinje in prehrambeni obrati delovnih kolektivov — zadnje čase prikrajšani zanj, saj je ponekod povsem izginil s polic. V škofjeloškem Peksu, Ugodni rezultati poslovanja Tržič -Te dni se je komite občinske konference ZKS v Tržiču spoprijel z obravnavo rezultatov poslovanja v občini in jih navkljub zaostrenim gospodarskim razmeram ocenil kot ugodne. Sicer pa nekateri pokazatelji najasneje odražajo sliko tržiškega gospodarstva v letošnjih prvih šestih mesecih: v primerjavi z lanskim polletnim obdobjem je letošnji ustvarjeni prihodek zrasel za 28,6 odstotka, počasneje je rasla vsota porabljenih sredstev, kar se odraža pri ekonomičnosti poslovanja in gibanju dohodka. Skupni dohodek tržiškega gospodarstva je višji za skoraj trideset odstotkov, tudi masa izplačanih osebnih dohodkov je porasla, vendar se v večini delovnih organizacij giblje v resolucijskih okvirih. Masa osebnih dohodkov je porasla za 16,7 odstotka, negospodarstvo pa pri tem odstotku nekoliko zaostaja za gospodarstvom. Tudi na področju zaposlovanja je rezultat kar ugoden, posebno v negospodarstvu je rast nekako 4,5 odstotna. Razlogi za tako visok odstotek sta začetek obratovanja Doma starost- Ivan Kržisnik — pregledovale« potniških avtoplaščev l v--- čevalniki so delali, malo so pomagala tudi odprta nihajna vrata. Čas malice je bil, zato je s transportnega traku nad njimi prihajalo le malo gum. Več časa za pogovor. Naravnost s stiskalnic prihajajo sem, na »finiš«, kot pravijo. Na zgornjem koncu, kjer trak zavije, jih obrezujeta dva obrezovalca, ki po-režeta vse, kar na gumi ne sme biti in obrezane gume spustita po srednjem transportnem traku do pregle-dovalcev. Lahko delo izgleda tole naključnemu opazovalcu. Pregledovalec gumo, ki pride po traku pregleda zunaj, znotraj, po robovih in če ne vidi nič posebnega, nobene napake, gre plašč na posebno stojalo, od tu pa na palete in v skladišče, od koder gredo v prodajo. Trenutno s traku ni prišel prav noben plašč, ki bi mu Ivan lahko oporekal. Vendar—dogaja se. Plašči, ki pridejo iz stiskalnic, imajo lahko lepotno, mehansko, pa tudi tehnično napako. Lepotna je tista, če je malo zalit po kroni ali po boku, potem so tu kakšna manjša tuja telesa, ki jih je surovec pobral na tleh: smet, ogorek in podobno. Mehanske napake povzroča stiskalnica. Će ta ni v redu, lahko pride iz nje guma s prerezanim jedrom, s krivim jedrom, ozka »noga« — premajhna odprtina, ki ne bo šla na platišče ... Tudi do tehnoloških napak pride, vendar tu je napaka že v začetku nastajanja gume: pri zmeseh. Gume pokajo, če je zmes pretrda, napravijo se bunke, v katerih je zrak in podobno. Toda brez skrbi. Vse gume, pri katerih pregledovalci ugotove napako, označijo s kredo in po spodnjem traku pošljajo končnemu pregledo-valcu, ki odloči katera guma bo šla med tiste z lepotno napako, katera bo »B«, katera »škart« in katera bo šla v izmet. Največ napak se naredi ob ponedeljkih zjutraj, ko še niso vsi stroji ogreti na pravilno temperaturo, ko še ni dober pritisk, pare, vode. In pa seveda, če zmanjka v tovarni elektrike. Takrat gre veliko gum v izmet. Naravnost v jamo z odpadki! Naloga pregled o val cev je tudi, da javijo vodjem izmen, kakšna napaka se pojavlja, da jo takoj odstranijo. Pa pravijo, da gre to še vedno prepočasi. Stroje bi morali takoj ustaviti, se pa včasih zgodi, da Še po dvajset takih plaščev z napako pride iz stiskalnice. Lahko bi še zmanjšali škodo, če bi hitreje ukrepali, se zavedajo pregledovalci. 2e res, da so pri stiskalnicah plačani od kosa. toda vseeno bi morali drugače stvari urejevati. Veliko več bi se lahko prihranilo na materialu. Od 7.500 do 8.000 dinarjev zaslužijo pregledovalci avtoplaščev. Vendar pravijo, da je ^a tako odgovorno delo to premalo. Včasih so pregledovalci v Savi bolje zaslužili, pa manj gum so imeli za pregledat. Danes jih pride na H ur od 1000 do 2.700, če vse stiskalnice delajo. Vroče je tudi, toda tu se že prestane, le tretje izmene prav nič ne marajo. Noč je noč, vendar proces dela je tak, da se bodo tudi za v bodoče še morali sprijazniti tudi s tretjo izmeno. D Dolenc i_ J nikov in povečane kapacitete vrtca v Bistrici. Zmanjšanje števila zaposlenih v materialni proizvodnji pa je vse bolj pereče, kar se močno odraža v rezultatih gospodarjenja v delovnih organizacijah SGP Tržič, Tokos, Obrtno in Komunalno podjetje. V teh delovnih organizacijah sta celotni prihodek in družbeni proizvod rasla precej pod občinskim poprečjem, seveda na račun zmanjševanja obsega proizvodnje, večidel zaradi pomanjkanja delavcev. Ti rezultati pa pričajo tudi o delovno intenzivnih panogah v Tržiču, ki se bodo morale v prihodnje naslanjati na manjše rezervne delovne sile in znatno bolj na avtomatizacijo. Precej zaskrbljujoča je tudi primerjava Tržiča z ostalo regijo. Se posebej izstopa neto izplačani osebni dohodek, saj je plačilna kuverta v Tržiču vsebovala v letošnjem polletju povprečno 7.175 dinarjev, v ostalih gorenjskih občinah pa kar 8.071 dinarjev. Na seji občinskega komiteja ZKS Tržič je bila ob obravnavi polletnega poslovanja poudarjena odgovorna naloga sprejemanja srednjeročnih načrtov za obdobje 1980 do 85. Posebej so izpostavili nezdrav pojav nestvarnega planiranja v samoupravnih interesnih skupnostih. Programi le-teh so namreč daleč nad zmožnostmi gospodarstva, ki V trii' ški občini ni posebno bleščeče. Člani komiteja so sklenili,-naj se organi občinske konference ZKS konkretno angažirajo pri obravnavanju polletnih rezultatov na delavskih svetih in zborih delavcev pri Tokosu, SGP, Obrtnem podjetju. Komunalnem podjetju in Zdravstvenem domu, kjer rezultati gospodarjenja niso ravno obetajoči. Obenem je potrebno ostro in ažurno ukrepati zoper kršitelje na področju delitve osebnih dohodkov. Med zaključki prve avgustovske seje komiteja ZKS Tržič je treba omeniti konkretizacijo sklepa o stabilizaciji. Na področju kovinsko predelovalne in konferencijske industrije v občini bo namreč komite skupaj s strokovnimi službami skupščine občine pripravil delovna gradiva in sklic akcijske konference komunistov v vseh delovnih organizacijah, ki bi se za doseganje boljših delovnih rezultatov morale nujno povezati občini •mv I kjer ga že nekaj časa ne to takole poj a snu jejo: »Zaloge lanske moke lefajc diščih, kajti kruh iz nje je težak, ne zapeče se dovolj, dobivamo namreč z vi " polj, ob lanski setvi pa je silna moča, pšenica je vzklila, kar se pozna tudi ? kvalitetni moki. Zdaj čaka** tošnjo, boljšo moko in tedl kmalu uspeli ponuditi pol tudi črn kruh. Sicer pa črn kruh in l osnovne vrste, prinašajo p izgube. Ko bi pekli zgolj te najbrž ne mogli sami ix Tako pa si pomagamo s vrstami, s pecivom, zemljani V kranjski Pekarni met poraba kruha zdaj manjša, to pripisati bolj dopustom ju, ko se več popije kot pa podražitvi. Poraba ustaljenih tirnicah, izvzeta* ni ški odstop, tudi večjei osnovne vrste kruha ni, v primerjavi s specUlnimi podražile. Letos smo pok1 50 ton belega in črnega polbelega, največ pa štruc, ki ga gre kar okrog kosov mesečno. Sledu i« moral kakor povsod njevati zbirko osnovnih Kranju kupujemo kot n bomo ob podražitvi zanj posebno ceno. Kako to9 »800 gramski kruh je i nika resda pridobitev, saj 1 kos obstojnejši, ne ostaja t ga bomo zaradi te manj zmetali v smeti. Z sko proizvodnjo pa pon ton izgube. Peka tega namreč nekoliko drugačna drug tehnološki postopek, vmešanih nekaj novih a mu izboljšujejo kvaliteto, z osnovnimi kruhi kovah bo. Da bi pekama v redu nam pomaga peka i kruha ter vseh »vrst ljudje še naprej kupuje v cene niso porasle v skladu osnovnih vrst kruha.« Kljub lažji štruci pa v . še vedno najdemo kar pnK* mnogo ga trgovine pekar* zlasti belega, ki ga tem zmeljejo v drobtine i» nudijo na policah v zadnjih dveh mesecih » vrnili preko sedem ton pekr", črnega pa niti ne sprejema* kmetje največ namenjajo živini. Pri osnovnih kruhih te* kaj bistveno prikrajšani -obljublja skorajšnjo črnega — tistih 70 par pri vendar nekoliko zagreni vzrok za tolikšen rs novimi cenami, na eni str«* nih vrst kruha in posebni Cene osnovnim vrstam krel* določene z zvezne posebnih vrst pa odrejajo občinski komiteji za trbij? seveda po enotnih repuSP mah. Cene pa so predla proizvajalcev samih, ki si nijo to pravico kot možno* nja iz iz?"0 Nove kruhom je oblikovala k* moke, pri pecivu ,n sPeci^J] pa so v ceno vračunani tvf proizvodnje, dodane šesta ostalo, kar daje -svojstven okus. • » - ■* v-** ****** v* I 1 EK. 15 AV6USTA 1980 5.STRAN G LAS *>ETER LIP AR Globoko nas je pretresla Vest, da nas je nenadoma zapustil prof. Peter Lipar, *deh naših najvidnejših glasbenih delavcev, ki je s svojim Vsestranskim in plodnim delom izjemno prispeval k razvoju glasbene kulture na pedagoškem, ustvarjalnem in po-Ugtvarjalnem ter kulturnopo-Utičnem področju. Ljubezni do glasbe se je na-Vzel že v rani mladosti v družini, pozneje v mengeškem pi-Halnem orkestru ter moškem *H mešanem ^boru.. Po končanem študiju kompozicije pri brof. Slavku Ostercu leta 1938 J« bilo njegovo udejstvovanje zavezano predvsem na mesto Kranj in njegovo širše območje. Postal je ravnatelj glasbene *ole. najprej do začetka vojne, kome je pa od osvoboditve vse ^o leta 1973. Pod njegovim ^odstvom se je kranjska glasina šola razvila v enega najvidnejših slovenskih izobraže-valnih zavodov z bogatim in vs#stranskim delovanjem tudi ^a prireditvenem področju, j. Drugo pomembno področje »kiparjevega dela je bilo glasino ljubiteljstvo. Bil je pobudnik in eden od ustanoviteljev pevskega zbora »France prešeren« in ga vodil čez 30 VvV »nsamblu je uveljavljal napredno programsko politiko, P ocseženi kvaliteti pa pričajo *tevilna priznanja z gostovanj Poma in v inozemstvu. Dolga J*ta je bil dirigent Učiteljskega J^vskega zbora Stane Žagar, s ^ovariiko kritiko in prijatelj-j^imi strokovnimi nasveti pa |* mnogo pomagal k dvigu Jvalitetne ravni drugih ljubiteljskih skupin v kraju in na ^Nem območju. Kot priznan J^rokovnjak je sodeloval v številnih odborih za glasbeno dejavnost na ravni občine, re-V Oblike in zveze, od ustanovitvi* je bil tudi predsednik Pev-^%ga združenja Gorenjske. jl Mnogo svojih prizadevanj je ^svetil skladateljevanju. Kot ^Ndstavnik skladateljske ge-^^mcije Osterčeve šole se ni J^fcal ustaljenih tirnic in ii^blon, pač pa neprestano *?Val nov, doživet in prepričljiv «^>az. Izredno dobro je poznal \^tvo in zmogljivosti mladincih in odraslih ljubiteljskih tvorov, ki jim je posvetil tudi ^J^jvečji del svojega skladali jskega opusa, ki sicer obsega tv samospeve, komorna-kon-*tantna in orkestralna dela. V Celo desetletje je predsedo-pl slovenskemu združenju j^sbenih pedagogov, bil je taj-Glasbene mladine Slove-in urednik njenega glasila. , tmevno je bilo tudi njegovo W**jstvovanje v Društvu slo-%^bskih skladateljev ter Dru-VSj glasbenih umetnikov Slo-fcjbije. Skupnosti koncertnih v*^lovalnic Slovenije ter v šte-^jbih drugih ustanovah in V^hjlenjih. Ne nazadnje ga omeniti kot prizadevnega v^J*nizatorja koncertnih pri-fj'itev, saj je vse od ustano-*v<» vodil kranjsko Koncert-poslovalnico Za svoje ito in vsestransko delo je *tevi'na priznanja: go-~^j*ko Prešernovo nagrado, ^Uusovo plaketo, odličje ^K%ode z zlatim listom in S^g*Y bil pa je tudi večkrat 5^jifcovan, zadnjič z Redom V*luB za narod s srebrnimi ^olna, bogata in ustvarjalna Vvljenjska pot Petra Liparja je iztekla. Rezultati dela so ^l^gov spomenik, nas pa zave-*k^jo, da njegova prizade-%**j* nadaljujemo s polno ve«tjo in odgovornostjo. Mentorsko vodstvo mladostni gorečnosti I/, spomladanske šolske in mani šolske zagretoati nam je gotovo ostalo v spominu glasilo Šolskega centra Iskra »Plus-minus«. ki je na tekmovanju srednješolskih glasil v občini odneslo prvo mesto. V poslednji številki so se predstavili fantje, ki so se trudili s časopisom, prika/.ali svoje delo in načrte, ter svojo idejno voditeljico profesorico Jožico Mi-hev. Te dni smo, jo povabili, naj oriše svojo vlogo pri glasilu, glasilo, kakršnega vidi iz svojega vzgojno-pedagoškega zornega kota. in ne nazadnje tudi svoje soustvarjalce, odnose med njimi in pot. ki jih je pripeljala do skupnega uspeha. Kaj vam pomeni mentorstvo? »Mentorsko delo pomeni vživeti se v diiaka. se pogovarjati, delati skupaj z njim. Odnos do mladih je. mislim, človeku dan. Meni ga uspe doseči, če se spomnim svoje mladosti, svoje gorečnosti in navdušenja. Delovna skupina, ki je letos oblikovala glasilo, me je resnično prevzela, njihovo navdušenje me je kar potegnilo za seboj. To so bili namreč tisti resnični navdušenci, idealisti, ki jim je šlo za cilje, pa čeprav so jo v teh prizadevanjih mnogokrat dobili po glavi. Fantom sem dajala idejne smernice, spodbujala h kritiki, ostrini, hotela sem jih navaditi na razmišljanje, čeprav malce priostreno in provokativno . . . Vendar pa sem bila tudi strog selektor. Ne cenzor, ki bi jim jemal veselje, pač pa mentor, ki zahteva določeno raven in zavrača, kar je banalno in plitko, daje prednost zrelejšemu in odgovornejšemu.« Kakšen vzgojni smoter ima dejavnost kakršna je izdajanje šolskega glasila? »Ne le spodbuda, ki mladega človeka na vzame oh prvič natisnjeni pesmi ali samem imenu pod čian-kom. tudi smisel za kritično ocenjevanje se poraja. Mlad človek opazuje, presoja, kaj je prav in kaj ne. išče rešitve. Zato je mentorjeva naloga, da ga v teh prizadevanjih podpre. Pravi odnos do dijaka še stopnjuje njegovo zagret ost za delo in v tem navdušenju ga moreš pridobiti za vse. In ta odnos je enakopravno sodelovanje, ki ga z dijakom tretjega, četrtega letnika že zmoreš. saj se prvi pravkar oblikuje, drugi pa dosega neko zrelost in osebnostno višino. Zal pa tisti, ki si se z njimi spoprijateljil, kmalu odidejo in pravo srečo moraš imeti, da spet naletiš na podobno generacijo« Kaj bi lahko dejali k vsebini glasila? , »Glasilo je bilo raznovrstno, ne le kot leta poprej literarno obarvano, prinašalo je veliko opažanj, mnenj in razmišljanj, ki doslej še niso bila resneje izpostavljena. Vzemimo le našo dolgoletno prostorsko stisko, ki se je boleče zasidrala v mladih, željnih dela. Ko smo se te črne točke pogumno lotili, smo tudi naleteli na neko odmevnost med dijaki, ki niso več brezbrižno oblikovali aviončkov iz glasila.« Kaj pa vam pomeni priznanje? »Veseli smo ga bili kajpak vsi. Ne le nas, oblikovalce, vso šolo je zajelo navdušenje, nek ponos, češ to smo pa mi naredili! Ko so na radiu objavili vest o našem uspehu, so dijaki sloneli ob tranzistorjih in spremljali to javno priznanje, je tudi mene zajelo nekakšno veselje, ponos, zadoščenje. In upanje, da bo prihodnja generacija uspela nadaljevati začeto.« D. Zlebir Še bodo vadili Pred enim letom so pri kulturno umetniškem društvu »Jaka Rabič« Dovje _ Mojstrana ustanovili pionirsko folklorno skupino, Mlade plesalce so od tedaj vabili na razne prireditve v jeseniški občini, nastopali pa SO tudi že izven občinskih meja. Sedem plesnih parov pleše stare gorenjske plese kot so »ta potrkana« »štajreš«, »poštar tanc«, ples z metlo ter polke in valčke. Vodja skupine in njihov mentor je Hed Jalen, mladi pa radi zaplešejo ob zvokih harmonike ki jo pridno raz-teguje Andrej Jalen. Mladi plesalci se trudijo, da si sami nabavijo narodno nošo, kajti to je draga stvar, so povedali. Ce pa obleke nimaš, si jo moraš sposoditi. Te pa ti nobeden ne zaupa, kajti zgodi se, da pride med prireditvijo slabo vreme in poškoduje ncšo. Seveda take obleke ne moreš vrniti in zato je bolje, da imaš svojo. Vsi plesalci so pridni učenci osnovne šole »16. december« v Mojstrani. Obljubili so, da bodo še naprej tako pridno vadili in nastopali. S trdim delom in veliko dobre volje jim bo to vsekakor uspelo. A. Kerštan Sedmina na »Slovenskem rocku '80« Portorož — Obeta se zopet zanimiva prireditev, ki bo v portoroškem Avditoriju, v nedeljo. 10. avgusta 1980. Na odprti sceni - na prostem bo od 15. ure do 23. ure potekal nastop slovenskih ročk skupin, znanih in novih imen iz vseh področij Slovenije. Med njimi bodo Boome-rang. Jutro, Neca Falk, Janez Bon-čina. nastopila bo tudi tržiška skupina Sedmina. Drago Papler Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.SOl.O. Kranj, C. JLA 2 TOZD Kooperacija n.sol.o. Radovljica, Gorenjska c. 12 v skladu s svojimi samoupravnimi akti razpisuje LICITACIJO poškodovanega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1980 Licitacija bo v Radovljici, dne 20. avgusta 1980, na dvorišču Avto-mehanične delavnice Vinka Magistra ob 10. uri. Vse ostale podrobnejše informacije glede izklicne cene kot tudi glede kavcije dobite v TOZD Kooperacija Radovljica, Gorenjska c. 12. Nonet mladih zadružnikov že vrsto let uspešno zastopa mladino škof jeloške zadruge. Sestavlja ga devet mladih pevcev, vodi pa jih Franc Potočnik z Bukovice. Vaje imajo enkrat tedensko, druži pa jih želja po prepevanju lepih sloi>enskih pesmi. Nastopajo na mnogih prireditvah posnetek pa je iz nastopa na izseljenskem pikniku v Skofii Loki. Foto - M Volčjak, tekst - V Primožič Knjigo tudi vaščanom Kranj — Knjiga v občini Kranj očitno izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo, saj na prebivalca odpade več kot štiri prebrane knjige, običajni knjižnični standardi pa se zadovoljujejo že s tremi. Samo na mesto Kranj odpade devet knjig. Ce se tem številkam posvetimo pod drobnogledom, stanje ni več tako optimistično. Podeželsko okolje se »ponaša« z malone porazno številko 0,33 knjige na prebivalca. Kaj je vzrok velikega razkoraka med mestnim in podeželskim bralcem, kateri pogoji narekujejo knjižno vzgojo enega in drugega? Knjižnična mreža v občini je kljub kvalitetni in dobro vpeljani matični knjižnici še vedno neurejena. Obstaja nekaj podružničnih oddelkov — v Naklem, Stražišču, Šenčurju, kmalu bo tudi v Preddvoru — ponekod je nekaj društvenih knjižnic, ki rešujejo kulturno mrtvilo odmaknjenih krajev, iz središča pa skrbijo za dvig bralske kulture s potujočimi knjižnicami. Ce si spet nekoliko številčno ogledamo stanje na vasi: v občini je bilo preteklo leto 20 knjižnic ztfnaj mestnega središča, pred petimi leti celo 22 ter tri izposojevališča potujoče knjižnice. Lastnega knjižničnega sklada niso posebno razvijali, saj se je v petih letih število knjig s 14.200 povečalo le na 15.000, medtem ko je potujoča knjižnica svoj fond okrepila za skoraj osem tisoč knjig. Sorazmerno se gibljejo tudi izdatki obeh strani. V knjižnici krajevne skupnosti si bralci letno izposodijo okrog deset tisoč knjig, preko mreže osrednje knjižnice pa sedem tisoč knjig več. Vendar je število še vedno premajhno, da bi se obrestovali vse večji in večii stroški potujoče knjiž- nice, ki so v lanskem letu presegli 83 starih milijonov. Kako poceniti to drago in ne preveč odmevno knjižno vzgojo? Eden od načinov, ki ga že dolga leta vztrajno ponujajo strokovnjaki, je »bibliobusna mreža«. V Ljubljani, kjer je bibliobus že običajna oblika zadoščanja bralčevih interesov in element njegove kulturne vzgoje, si letno izposodijo preko 63.000 knjig, stroški pa se približujejo nekako 123 milijonom. Kranjska občina pa tudi Gorenjska sta med zadnjimi v Sloveniji, ki še nimata organizirane bibliobusne mreže za odročne kraje, zaselke in delovne organizacije. Iz podatkov je razvidno, da amaterska knjižnična dejavnost ne more pomeniti bistvenega napredka v približevanju knjige vsem strukturam bralcev, torej bi se res veljalo spustiti v to sicer kadrovsko zahtevno in drago naložbo, ki pa bi kmalu dala ugodnejše rezultate kot dosedanja prizadevanja. Prava strokovna raven bo povečala izposojo in ubrala tudi različne ostale metode kulturnega vzgajanja bralcev v oddaljenejših krajih občine. V načrtih osrednje knjižnice je predvidena mreža približno tridesetih izposojevališč v krajevnih skupnostih z obiski v nekaterih delovnih organizacijah, ki bi jo spremljala ekipa strokovnih delavcev. Začetek bo moral seveda biti nekoliko skromnejši, kasnejši razvoj pa bo odrazil prave potrebe. Kdaj bo mogoče ta vidik decentralizacije knjižničarstva uresničiti, je seveda v precejšnji meri tudi finančno vprašanje, saj o njegovi kulturni vrednosti ne more biti dvoma. Predlog je v razpravi in kaj več bo znanega jeseni. D. Ziebir i Mladi po sledeh prednikov Poljane nad Škofjo Loko so že od nekdaj znane po veliki kulturni razgibanosti. Tu je rojstni kraj pisatelja Ivana Tavčarja, slikarjev Subi-cev in mnogih drugih znanih kulturnikov. Še pred nekaj leti je bila razvita gledališka dejavnost, vendar zadnje čase med mladimi ni več pravega zanimanja, čeprav posamezniki bolj sami zase skušajo te vrste dejavnost spet oživiti. Kulturni koledar Kranj — V Mestni hiši sta vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka in stalna razstava del kiparja Lojzeta Dolinarja. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del štirih poljskih slikarjev, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja štirinajst beograjskih grafikov. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava VVagnerjevih in Grefejevih ve-dut Kranjske. V baročni stavbi v Tavčarjevi ulici si lahko ogledate stalno zbirko Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V kasarni Staneta Žagarja je odprt muzej Prešernove brigade. Na Jezerskem pi je odprt re-st a vri ran i pozrn »srednjeveški kulturni spomenik "Jenkova kasarna«, opremljen z etnološkim gradivom Da bi popestrili kulturno mrtvilo v Poljanah, so mladinci OO ZSMS Poljane pripravili razstavo umetniških del njihovih mladincev samoukov. V nedeljo, 3. avgusta, so v Poljane povabili igralca Dareta Ulago, ki se je poslušalcem predstavil z monodramo »Nekoč in danes«. Po nastopu so odprli razstavo, na kateri so s svojimi deli sodelovali Niko Be-nedičič, Izidor in Nada Jesenko, Tadeja Krmelj in Jaka Šubic. Izidor in Nada Jesenko izhajata iz tradicionalne slikarske družine in se v svojih delih močno približujeta materi, slikarki Tončki Jesenko, prikazala pa sta tudi Izidor fotografije, Nada pa risbe s svinčnikom. Tadeja Krmelj posnema zlasti svetovne slikarje, ne manjka pa ji tudi izvirnih motivov in kompozicij. Največje navdušenje obiskovalcev pa je na razstavi veljalo delu Jake Subica, ki se je na razstavi predstavil s kipi in reliefi iz lesa. Za svoje delo uporablja les hruške in češnje, njegovo delo pa odlikuje velika izvirnost. Posebno pozornost si je zaslužil relief z naslovom »Škofja Loka«, vsi pa so občudovali tudi zanimiva tihožitja. Za kulturo je v Poljanah še zanimanje, kar je bilo čutiti na razstavi, mladi pa so se odločili še oaslednji soboto in nedeljo odpreti razstavni prostor. V. Primožič Pepel in kri na Bledu BLED - Danes, 15. avgusta, ob devetih zvečer bo v plesni dvorani Kazine Park hotela na Bledu nastopil eden naših najbolj znanih zabavnih ansamblov Pepel in kri. Ansambel bo nastopil v popolni sestavi. To bo njegov zadnji koncert pred odhodom na daljšo turnejo. Koliko mleka lahko proizvede Gorenjska Smo pri načrtih preveč plahi... Direktor kranjske Mlekarne inž. Maks Pratnekar ugotavlja, da prireja mleka na Gorenjskem kljub nestabilnim proizvodnim in tržnim razmeram vztrajno narašča, da se plani proizvodnje mleka v Sloveniji in na Gorenjskem v prihodnjih petih letih razlikujejo in so premalo smeli kljub naravnim danostim in tradiciji in da povpraševanje po mleku in mesu narašča — Nujna vlaganja v družbene farme in vzpodbude zasebnim proizvajalcem — Za modernejšo kranjsko mlekarno in sirarno je lahko dovolj mleka na Gorenjskem in ni nujen uvoz Kranj - Gorenjska ima Ugodne pogoje za razvoj živinoreje, saj ima veliko travnih povrSin. letno sorazmerno enako porazdeljene padavine in temperature, kar omogoča rast krme 'skozi vse leto. Kmetovalci imajo veselje do reje. prav tako pa tudi tradicijo, kar se posebej velja za mleko. Na Gorenjskem sta se zato kmalu začela razvijati zadružništvo in mlekarsko Šolstvo, mleko, pitana živina in krompir pa so glavni vir dohodka kmetovalcev, ugotavlja direktor kranjske Mlekarne inž. Maks Pratnekar. Odkup mleka je v posameznih letih sicer nihal, vendar je nenehno naraščal kljub nestabilnim proizvodnim in gospodarskim razmeram. Letos je odkup porastel za 14 odstotkov. Leta 1971 je kranjska mlekarna odkupila 14 milijonov litrov mleka, letos pa utegne odkup preseči 26 milijonov litrov. Za 1.3 milijona litrov je vsako leto odkup večji, kar znaSa letni 6.5-odstotni indeks pora- sta. Tako bo tudi v prihodnje, saj ima Gorenjska pri krmi in živini še velike možnosti. Različni so naši načrti prireje živine in proizvodnje mleka. Republika načrtuje v prihodnjem srednjeročnem obdobju 15-odstotno povečanje osnovne črede in ustrezen porast mlečnosti, sestavljena organizacija združenega dela KIT pa na primer le 7-odstotno povečanje odkupa mleka. Še posebno pa so »bojazljivi« načrtovalci po nekaterih občinah. Kranjska na primer načrtuje v prihodnjih petih letih le 3.4-odstotni porast odkupa mleka v zasebnem in družbenem sektorju. Leta 1985 naj bi ga odkupili 19.640.000 litrov, kar utegne biti doseženo že letos, pravi inž. Maks Pratnekar. Družbenopolitična skupnost bi morala biti pri tem aktivnejša in smelejša, kar ne velja le za mleko, ampak za intervencijska sredstva in za varovanje ter pridobivanje kmetijskih zemljišč, ki zginjajo pod zidavo, za vedno iz- Naklo rabi turiste Naklo - Naklo je sodobno urejeno naselje, skozi katerega se vali dnevno reka turistov. Turistično društvo jo skuša vsaj deloma zajeziti in usmeriti prihajajoče, da del svojega oddiha preživijo tudi v Naklem. Dejavnost Turističnega društva Naklo je bila začrtana na aprilskem občnem zboru in usmerjena k oddajanju sob in nuđenju gostinskih storitev. Turisti in drugi obiskovalci Nakla so z njimi zadovoljni. Med junijem in septembrom je naval turistov največji. Nanj so se pripravili, saj so med drugim uredili okolje, popravili svetlobne reklame in opozorila, dokupili opremo v poslovalnici in popravili inštalacije. Izdatki so bili precejšnji, vendar je vseeno ostalo še nekaj v blagajni. Upajo, da bo promet v recepciji še porastel in da bodo finančni rezultati ugodni. Recepcijsko službo že tretje leto opravlja Miro Brajnik. Med drugim je povedal, da je leta 1978 v Naklem prenočilo 7848 gostov, lani pa 9357. Letos bo število preseženo.čeprav so se posteljne zmogljivosti znižale s 100 na 86. Pozimi, ko prevladuje poslovni turizem v sodelovanju z ne- katerimi organizacijami združenega dela. pa je bilo doseženih 2212 prenočitev. Junija so v Naklem dosegli 1269 prenočitev, od tega 57 odstotkov domačih, julija pa 1968 prenočitev, od katerih je bilo 58 odstotkov tujih. V prvih sedmih mesecih je doseglo Naklo 5449 prenočitev, kar predstavlja nad 80-od-stotno zasedenost. S prometom smo glede na manjše zmogljivosti zadovoljni, pravi Miro Brajnik. Gostje so prišli iz 20 držav, največ pa je Nemcev, Nizozemcev, Švicarjev, Francozov, Belgijcev in Norvežanov. Prihajajo celo Filipinci, Pakistanci, Iranci, Iračani in Novoze-landci. Pogrešamo prospekte naših znanih turističnih krajev, z gorenjskimi informacijami pa smo dobro založeni, pravi Miro Brajnik. Gostje se zanimajo za kampe Šobec, Zbilje in Jezica. Bencinski boni zaradi devalvacije dinafja ne bi bili potrebni, dobro pa posluje bife s speciali-tetami na žaru in prodajo spominkov. Metod Novak je pripovedoval o delu upravnega odbora društva, ki mu predseduje. Povedal je, da največ razmišljajo o gospodarjenju, o urejevanju okolja in pridobitvi primernejših prostorov za recepcijo in bife. Sporazumeti se moramo s krajevno skupnostjo in najti investitorja, saj so lastna sredstva pre-pičla, poudarja predsednik in dodaja, da se ponavlja stara praksa, da vsi člani upravnega odbora niso delavni, prav tako pa tudi vse komisije še niso začele delati. Naklo mora dobiti lepši videz. Uredili smo zelenico in zidno ograjo, vendar nekateri našega dela ne odobravajo tudi zaradi skritih osebnih koristi. Vsa dela so bila opravljena soglasno s krajevno skupnostjo, pravi Metod Novak. Člani nakelskega društva se bodo po zaključku sezone udeležili srečanja gorenjskih turističnih delavcev v Tržaču, pripravili pa bodo tudi številne oblike izobraževanja za svoje člane. D. Papler gubljena za kmetijsko proizvodnjo. Gorenjska je bila doslej vedno sorazmerno dobro oskrbljena s precej ceneno hrano. Večje intervencije občin niso bile potrebne. Da bi bilo tudi v prihodnje tako. je treba že sedaj planirati proizvodnjo hrane, oblikovati intervencijska sredstva in še posebej spodbujati prirejo živine ter mleka. Kranj bo kmalu dobil moderno sirarno, ki bo zagotavljala še enkrat večji odkup in predelavo mleka. Doma moramo zagotoviti čim več mleka. Nesmotrno bi ga bilo uvažati od drugod, če so možnosti doma. Uresničiti kaže že staro plansko določilo zmanjšati površine pod krompirjem in jih intenzivirati. Pri sedanji tehnologiji pridelovanja krompirja lahko kranjski Kmetij-skoživilski kombinat doseže sedanjo količino in kvaliteto krompirja na tretjini manjših površinah. Proizvodnja bi bila še cenejša, več pa bi ostalo površin za krmo. Konkurenca nas sili v to. saj je krompir vedno težje prodati, prav tako pa potrošnik terja vedno več mesa in mleka ter manj krompirja. Zasebna reja mora imeti velik delež pri proizvodnji mleka, prav tako pa bi kazalo v družbenem sektorju povečati mlečno čredo za 400 krav, farme pa modernizirati. Družbeni sektor je stalen vir kvalitetnega mleka. V tem srednjeročnem obdobju bi bila nujna izgradnja farm na področju Lahovč in Radovljice ter Bleda. Letno povečanje odkupa mleka naj hi znašalo 8 odstotkov v zasebnem in 5 odstotkov v družbenem sektorju, sicer bo modernejša mlekarna z novo sirarno v prvem obdobju prisiljena »uvažati« mleko ali pa poslovati z izgubo. Družba mora pomagati z intervencijskim denarjem. Kmetijskih površin je vedno manj: so neobdelane, zazidane ali pa jih zarašča gozd. Mlekarna bo prizadevanja kmetijskih organizacij združenega dela in njihovih kooperantov podpirala. Sedanje dohodkovne odnose kaže še bolj postaviti na ekonomski interes. Družbenopolitične skupnosti bodo morale pomagati, saj je od ukrepov in konkretnih oblik pomoči odvisen razvoj kmetijstva in preskrbljenost s hrano kot energijo delovnih ljudi in občanov. Srednjeročni plani morajo prav to upoštevati kot prednost, končuje inž. Maks Pratnekar. Bled - Na Bledu se zdaj mudi več tisoč turistov, ki so p„ hotelih in v zasebnih sobah. Tako so hoteli Toplice. Gnlfm . Krim popolnoma zasedeni, v Kompasu in v Jelovici pa iiaa>% prostor. Hotel Lovec bo zaseden do 14. in 15. avgusta. Lj Na Bledu so odprta tudi razstaiv, prirejajo stalne pr(»menaf ^ koncerte gorenjskih gtxib na pihala. Tako je zdaj,na Bledu tzn+ * živahno. Se posebej pa so poskrbeli za več turističnih in etnograf* prireditev. Foto: F. Perdan Turistična vzgoja mla< Naklo — Pri Gorenjski turistični zvezi deluje komisija za turistični podmladek, ki združuje 16 turističnih podmladkov z osnovnih šol kranjske, radovljiške, jeseniške in škofjeloške občine, prav tako pa tudi podmladek Turističnega društva Naklo, ki združuje učence nakelske štirirazredne osnovne šole in učence osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja, ki bivajo v Naklem. V podmladek so vključeni tudi dijaki srednjih šol iz Nakla. Vzgoja mladih je cilj dejavnosti turističnega podmladka. Gre za spoznavanje domačega kraja in domovine, njene zgodovine, značilnosti in zanimivosti, kulture, pomembna pa je tudi domovinska socialistična vzgoja. Nakelski podmladek se v zadnjih dveh letih lahko pohvali s številnimi uspehi. Trud je bil poplačan. Leta 1978 so Nakelčani zmagali na kvizu o poznavanju turizma na Gorenjskem, lani pa so bili najboljši med gorenjskimi turističnimi podmladki. Organizirali so najrazličnejša predavanja, kvize, filmske predstave in očiščevalne akcije. Sodelovali so pri čiščenju objektov Ni več dolgo, ko bo odprta modernejša kranjska mlekarna z novo sirarno, ki bo lahko odkupila in predelala še enkrat več mleka kot ga sedaj, zato kaže čim več mleka proizvesti doma. na Gorenjskem — Foto: F. Perdan Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DSSS prosta dela in naloge: 1. programiranje računalniškega sistema 2. vodenje organizacijskih projektov Za dela in naloge se zahteva: pod l.i visoka strokovna izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja, znanje programskega jezika Assembler, PL/1. ali C oboi. opravljeni tečaji s področja sistemskega programiranja in o organizaciji banke podatkov, aktivno znanje angleškega jezika, poskusno delo traja 3 mesece; pod 2: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije, poznavanje sistema avtomatske obdelave podatkov, sposobnost komuniciranja, znanje angleškega jezika, poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. 0 izvidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijave. Turističnega društva, pobi narino, bili člani turistične službe, ogledali pa so si u kljansko razstavo lovstva ■< Sprejeli so letošnji delci gram, ki ga uresničujejo, zgodovinski in narodopisni l-o Naklu in okolici, prav takti pravljajo lokalni vodič po Ni okolici, ki bo priloga glasili Mladi Naklan'c. Ce bo zansi če bodo sredstva, bo vodič posebni brošuri. Redno boriti, vali na tekmovanjih in akcii* so že dosegli pomembne V i ---^ ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVdaN GORENJSKE - KRAS DEŽURNI VETERIN, od 15. 8.-22. 8. 80 Za občini Kranj in Trštf ^ RUS Jože, dipl. vet P ^i kije 147, tel. 42-015 ' Jib SOKLIC Drago, dini *5^ Strahinj 116, tel. 47.i§; ^ ^1 Za občini Radovljica iz Jesenice GLOBOCNIK Anton, vet., Lesce, Poljska not'U tel. 74-636 (začasni) ^ Za občino Skorja Loka Sv1 HABJAN Janko, dinl Žiri 130, tel. 69-280 *i OBLAK Marko, dipl. Škofja Loka, Novi svKm^ tel. 60-577 Dežurna služba pri rejskem veterina ral vodu Gorenjske v Iva Slavca 1, tel. 2S-1 22-781 pa deluje njeno. Osnovno zdrai Gorenjske, o. o„ Kranj, Gosposvef Delovna skupnost skupnih služb TOZD Zdravstv« Kranj objavlja pj dela in naloge 1. administrat« v fizioterapiji 2. dveh snažilk ■ Pogoji: pod 1.: dokončana 2-letna administrativna šola. pod 2.: dokončana osemletka. Delo se združuje za do čas s polnim delovnim čs* Poskusno delo traja dva ca. Kandidati naj prjjai dokazili o !*P*Nja^^ pogojev pošljejo v 16* po oDjavi as <^K^ no zdravstvo G^^JC^ Kranj, Gosposvetaka ^ kadrovska slušba. ^ fc O izbiri bodo kandidat* «*fk^ Sceni roka v 15 dneh po za sprejemanj« i* m. 15. AVGUSTA 1980 7.STRAN GLAS Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (6) Zabava starejših Chatsivorth je dvorec, kjer se sanje o bogastvu uresničijo — Zelo angleški ,York — Plesni čeveljci za staro mamo fteo turska gora — Na cesti od Grada preko. Apnega na Senturško »^i>ro. ki je bila doslej zaradi hudih nalivov, zime in strmega naklona I *laba. potekajo vzdrževalna dela. Cesto urejajo sami krajani. Foto: - ~A Kuhar W slogi je moč jl^^^gnturska gora — Te dni nadvse J ^/^jašno potekajo dela na moderni-^^|^ iji krajevne ceste Grad —Šentur-gora na odseku ceste Rav-0 h$ >-Poljana v dolžini 3175 metrov, j ^^+1 cesta, katerih dela prve in dru-H t^|faze bodo končana letos do 1. ok-s t^^ra, ko bo krajevna skupnost Šen-gora praznovala krajevni ^ *>^xnik skupaj še s štirimi krajevni-■, Jjt^ skupnostmi pod Krvavcem. Ce-^ ho Široka 6.5 metra, vsa dela pa * JL^S? v celoti opravljena do oktobra U ^^2. leta. Dela krajevna skupnost »t*^** turska gora sama. mehanizacijo * ^° potrebi najamejo. Vrednost ^ 3^ ^sticijskih del po predračunu je s 13.082.692.00 dinarjev, od tega r dali krajani 90.25-odstotka. ^,*oma 11.811.692.00 dinarjev v de--Ui denarju. ^* delu v tej krajevni skupnosti Krvavcem, ki leži na nadmorski *ii od 550 do 850 metrov in obsega ^ Apno z zaselkom Ravne. Šen-,f^ko goro, Lenart na Rebri z zaselki Jagosci, Sidraž, Viševco in ^ovje, se je v zadnjih letih bolj slišalo. Da bi poživili njihovo ^V^>, »o na konferenci SZDL Šentur-^ * T*T& ^eklo leto sprejeli sklep •V^V>f Vn€m ^tank" skupaj s kra-T^t/>J0 skupnostjo, razširjenem se-£ku krajevnih skupnosti Grada t £*±*Sentunka gora, na katerem so se jl^rjvorili o skupnih akcijah, zatem *? krajanov, na katerem so spre-i" Podpisali krajevni samoprispe-^j^^ pomembno pa je bilo tudi sreča-lastnikov počitniških hišic z dojil *ijii. Najpomembnejši sklep je da vsi lastniki počitniških hišic lem območju podprejo akcijo za ^ernizacijo ceste, grajani so se do nedavnega V *rjali le z živinorejo, kmetijam in gozdarstvom. V kmetijstvu •lufl veliko škode povzroči divjad, ^^nimo naj, da je bilo pred drugo ^*tivno vojno na tem območju več 580 prebivalcev, pred petimi leti i« bilo Se 252, danes pa jih v 54 j Racijah živi Se 227. Vzrok, da so ^udje množično začeli izseljevati, ^ »1 predvsem v slabih življenjskih ^jih, kar priča podatek, da so v povprečju njihove stanovanjske hiše stare od 300 do 400 let, izjema so le nove gradnje v zadnjih letih. Še dobrih 15 let nazaj je bilo na območje Šenturske gore moč priti po edini stari gorski kolovozni cesti v smeri iz Poženika. Z izgradnjo ceste Grad — Apno —Šen turska gora, so začeli pred dobrimi desetimi leti, razširili pa 1976. leta tako, da je pričel voziti lahko šolski avtobus. V zadnjih letih pa so se največ ukvarjali s komunalnimi problemi, napeljali pa so tudi vodovod. Ta majhna krajevna skupnost je bila leta 1971/72 proglašena za eno najboljših v Jugoslaviji in je sprejela zvezno priznanje. Lahko rečemo, da se vedno odločajo za skupne akcije, za napredek vasi! V takratni akciji so sodelovali prav vsi prebivalci te majhne, a složne krajevne skupnosti na obronkih Krvavca pri izgradnji vodovoda od Lenarta na Rebri do Apna oziroma Raven v dolžini 5500 metrov. V teh vaseh je v sušnih mesecih velikokrat primanjkovalo pitne vode in so jo na Šentursko goro črpali iz doline z gasilskimi brizgalnami ali pa so jo vozili s cisternami. Omeniti tudi velja, da imajo v srednjeročnem programu krajevne skupnosti Šenturska gora izgradnjo doma družbenih organizacij, v katerem bi bila dvorana za okrog 180 sedežev, pisarna za krajevno skupnost, sejna soba, trgovina z bifejem ter prostor za gasilce in civilno zaščito; nadalje napeljavo telefona in modernizacija in asfaltiranje ceste iz Grada do Šenturske gore. Urediti pa bo potrebno tudi prostore za delovanje kulturno prosvetnega društva. Pohvaliti pa velja za svoje delovanje odbor Rdečega križa ter odbor za ljudsko obrambo in civilno zaščito, še bolje pa bi, če bi imeli svoje prostore. Ob sedanji pomembni akciji prebivalcev krajevne skupnosti Šenturska gora pa so si pridobili finančna sredstva tudi na natečaju skupščine občine Kranj v višini 580 tisoč dinar jev, lani pa 600 tisoč dinarjev. J. Kuhar ^eoturika gora - Dela pri modernizaciji ceste hitro potekajo. Krasni upajo, da bodo cestna dela končana do letošnjega krajevnega praznika. Foto: d. Kuhar Novo vodovodno omrežje in mladinci, ima izhodišče na Davovcu, precej oddaljeni planoti pod Krvavcem. Tod so zajezili doslej neizkoriščen studenec, ki ga bodo speljali v cevi in ga priključili na staro omrežje. Tako vaščani Štefa-nje gore tudi v poletnih mesecih ne bodo v zadregi za dragoceno tekočino, pa tudi mladinci so bodo lahko pohvalili z delovno zmago več, ki so jo poklonili svojemu krajevnemu prazniku. D. t. *^V in odpravah v čudoviti, neokrnjeni podzemeljski svet. Skupno orikrivanK' rovom, brezno za breznom, še nežna.* naše noge pa so noge prvih ljudi ki SM prenekatero še neznano temnit spodmol ali zijalko. Nikoli na* 'JhS takrat, ko utrujeni in prernočer pomi zanosa in volje, obstanerno na iv naslednjim breznom brez vrvi, brer spusta do dna, za katerega nihče ne no je, kolikšna je globina. S težkim vrnemo nazaj na površje, tw|| obljubimo: »Počakaj nekaj ^ jam, vel "va odkrivati vedno nove m nove rt*| Tla se počasi zravnajo pred nanwj, ikimi kalnimi blok. prikaže sten« * '{»mar pri spuščanju v brezno problemov-Jamar visi na vrvi približno 120 metrov Kloboko pod zemljo, (foto: T. Planina) pred naia aže stena. fB^.. vHiKim' ska'"'7 Kopa * j> približam." motna v mraku^ Ko p J metrov »*\ kaj metrov ^ v njej. J ^ v M rlio^ico"hložeV^tene. Pr* ^ prikaže U A VStfST A 1M0 9.STRAN O L, A S Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE NEP08TREŽENI GOSTJE Skofja Loka - Bila je ena *ned zadnjih julijskih nedelj,ko dobila gostilna Vigred v Rete->ri Smrek i ca h) veselo omizje i fantov in deklet. Čakali ' in čakali, skoraj pol ure, a r**tokarica jih ni pogledala. Bili L** mladi in vsaka mladost je in razposajena in tudi ti ^^•jrfi so se šalili in smejali. Na-Jerica, očitno je ta dan vstala nago. se je naenkrat, ne da »ploh vpra&ala. kaj želijo. ^*^v*i moči, so obljubili, da bodo V*Wiiki le dobili svojo pošto. bo še najbolje, da počaka j toliko časa na pošti, da se \^ i dopusta stari pismonoše, pa t*potem raznosili pošto svojim ^«m, če bodo ugotovili, da je i. Pa da ne bo potem pri-»kooooliko časa je ta pošta -.« t). Dolenc tDRAVJE V NARAVI Folklorna skupina Javorje pred nastopom s svojim vodjem Francem Petr-nelom Stari plesi bodo še živeli V Javorjih v Poljanski dolini že od nekdaj radi plešejo. Sklenili so, da bodo poskušali stare plese ohraniti, zato so ustanovili folklorno skupino, ki jo sestavljajo predvsem mladi plesalci. Skupaj plešejo dve leti in znajo že veliko starih plesov, najraje pa zaplešejo »špic polko« in ples z metlo. Franc Peternel, njihov vodja, je povedal, da z ženo plešeta že več kot petdeset let, sedaj pa bi rada svoje znanje prenesla tudi na mlajše rodove, kajti le tako se bodo ohranili stari plesi, ki so jih v Javorjih plesali že pred sto leti. Vaje imajo enkrat na teden, v šoli v Javorjih. Vsi radi hodijo na vaje, še raje pa na nastope saj so poleg tega, da skupaj plešejo, tudi dobri prijatelji. V skupini pleše devet do štirinajst parov, na nastopih pa jih je vedno najmanj devet. Edini, malo starejši je harmonikar Janez Dolenc, ki že dolgo spremlja javorske folklorne skupine in je dober harmonikar, tudi z mladimi se dobro razume. Nastopali so že na več prireditvah — na izseljenskem pikniku, na kmečki ohceti, v Davči na dnevu taric, na Sovodnju na dnevu koscev, pred kratkim so bili v Italiji pri zamejskih Slovencih v Sovodnjah, vsako leto pa plešejo tudi oglarjem na njihovi prireditvi. Njihov ples je živahen, kakor so živahni plesalci in kakor so bili tam dobre volje že od nekdaj. V. Primožič Restavracija Na klancu v Medvodah, ki jo vodi POZD Kanu, beleži letos zelo dober obisk gostov, k temu sta pripomogla tako dobra postrežba, kot tudi prijetna urejenost lokala. Se posebej so gostje zadovoljni s senčnim vrtom, na voljo pa jim je tudi javna telefonska govorilnica, -fr (38. zapis) No, z Dovjega pa se moram res že vrniti v Mojstrano, »vas mojstrov«. Toda prej, preden steče beseda o mojstranških imenitnostih v preteklosti, moram se ve na začelje postaviti pripoved o našem Prešernu v Vratih. »Povedal sem to zgodbo že lovcem v »Lovcu« (1971, št. 11), toda ker niso (ali pa so?) vsi pravi Gorenjci tudi jagri, bo najbrž kar prav, če jo tudi tu zapišem. Sodi vsekakor med zapise o Dolini. Narobe gotovo ne bo, če v skrajšavi povzamem članek iz »Lovca«. PREŠEREN JE HODIL NA LOV Slavist in dolgoletni urednik »Planinskega vestnika«, prof. dr. Josip Tominšek, je 20. decembra 1921 dobil pismo od »triglavskega« župnika Jakoba Aljaža. — Vendar pa to pot Tominšek Aljaževega prispevka ni objavil, češ, da ni preveč v zvezi s planinstvom. Pač* pa je pismo shranil kot dragoceno pre-šerniano (Tominšek je bil sam tudi prešernoslovec!), da bi ga nekoč uporabil pri pisanju o Prešernu. To pismo Jakoba Aljaža je prav gotovo zanimivo, tudi za gorenjske lovce, saj v njem pisec pripoveduje, kako je hodil prvak slovenskih pesnikov na »jago« v dolino Vrat pod Triglavom. Takole med drugim piše Jakob Aljaž: »Ker sem že od avgusta 1889 na Dovjem in ljudi poznam, sporočam, kar sem tukaj slišal o Prešernu od Terezije Setinke (Dovje št. 22) in njene hčerke Mine. Setinova roj. Janša, je bila poročena z gruntarjem in ključarjem Jožefom Setino in je umrla 17. marca 1913. Moje poročilo se tiče časov, ko je bil dr. Prešeren v Kranju in je tudi na lov hodil v Vrata«. »Reza je bila brhko dekle in je služila v Kranju v gostilni pri Stari pošti v kuhinji. V to imenitno gostilno so na hrano hodili najbolj odlični gospodje, redno vsak dan tudi dr. Prešeren. Tej Rezi je Prešeren zložil pesmico, a jo je zgubila. Še pozneje ji je na Dovje pisal laskavo pismo; to pismo ji je nekdo vzel, ker ga je kazala in se rada ž njim> poštemala.« »Za Prešernom so v kuhinjo radi prihajali še drugi gostje, da so ga poslušali. Pravil jim je take, da so se vsi smejali, ženske pa so večkrat iz kuhinje ušle. Dejansko pa se je vedel dr. Prešeren dostojno; le njegove besede so bile šaljive in zbadljive, pogosto zelo osoljene.« »Prešeren je večkrat prišel na lov v Vrata; lovcem je tedaj kuhala Reza Setinova. Pesnik ji je nekoč preroško rekel: Vi še ne veste, kako imenitni gospodje bodo nekoč semkaj na jago hodili.« KLIENT IN PRIJATELJ Zanimalo nas bo zagotovo, le kdo neki je vabil Prešerna na jago v Vrata pod Triglavom? To je bil Viktor Ruard 1814 do 1886), lastnik fužin na Savi pri Jesenicah in v Bohinju. Taki gospodje so imeli seve tudi svoje gozdove in lastna lovišča. Ker pa je bil fužinar tudi med klienti Prešernove advokatske pisarnice v Kranju, sta se moža, oba dobrosrčna in naprednih pogledov — Ruard je bil znan fran-kofil, po poreklu pa je bil Belgijec — gotovo tudi po človeški plati dobro razumela. Zato ni nič nenavadnega, če je kdaj pa kdaj povabil svojega pravnega zastopnika v gosti in — na lov. Take so bile šege in manire onih časov! Prešernov rodoslovec Tomo Zupan nam je ohranil zanimivo pričevanje iz ust pesnikove sestre Alenke. Iz njenih besed zvemo, kako prisrčen odnos je imel fužinar Ruard do našega Prešerna: »Ali vem kaj manjka?« je neka Kranjica (sedaj prebivalkam Kranja ?ovore napačno: Kranjčanka — op. Z.) vprašala Katro, pesnikovo gospodinjo. To pa zato, ker je vedela, kako bolni dohtar težko dela in zavoljo tega malo zasluži. »Ne — so Ruardovi s Save dali za tožbo,« je Katra odvrnila. Imel je doktor njegovo še neizdelano tožbo. Katra je potem bratu rekla: »Saj tega mardovega denarja nisi še zaslužil«. On njej: »Od tega pa le tiho bodi. Ruard že ve, zakaj mi je dal vnaprej in da jaz potrebujem. Jaz res še njegovega denarja nisem zaslužil, pa ga še bom. Zato ne smeš ne ljudem, ne meni o tem govoriti.« Alenka Prešernova ima za jeseniškega fužinarja še dobro besedo: »Ruard je bil sila prijazen mož. Je v bolezni doktorja obiskal. To pa vem, da Ruardovi denarja za tožbo niso nič nazaj zahtevali.« No, ko pripotujem s temi zapisi do Save pri Jesenicah, bom lahko tudi kaj povedal o zajtnem snopiču pravnih spisov, izdelanih za Ruarda v Prešernovi kranjski odvetniški pisarnici — zdaj jih hrani jeseniški Železarski muzej. KAKO SI PRAVIJ07 Prejle sem se spotaknil ob »Kranjčanke«, ki ne žele biti Kranjice. Prešernov tanek jezikovni čut (pred njim pa trubarjev) je poznal le Ljubljanke (»Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele...«), ne pa nekih Ljubljančank! Tudi domačini z Jezerskega si pravijo, da so Jezerjani. Ne pa Jezerčani, kot to napak uči Krajevni leksikon. Tudi prebivalci Preddvora niso Preddvor-Čani, pač pa Preddvorjani! Mar ni to lepše in bolj v duhu slovenskega jezika. Slavje gasilcev — V počastitev 25-letnice občinske gasilske zveze in praznika občine Jesenice je imela občinska gasilska zveza slavnostno sejo. Med drugim so na tej seji najbolj aktivnim članom podelili občinska gasilska priznanja. Na sliki: letošnji odlikovanci. — Foto: B. Blenkuš Dolina Vrat pod Triglavom RDEČA PESA (Beta vulgaris) l^faravno zdravilo proti slabokrvnosti in urav-•aju krvnega pritiska. ^ jedilna rdeča pesa ni samo rastlina, ki jo poznamo jVKt»t živilo, pač pa se lahko prišteva med dragocene A^^vilne rastline, kar pa je premalo znano. Ce upo-^\r*mo, da jedilna pesa vsebuje kalij, kalcij, žveplo, železo, baker in sledi redkih in važnih poleg ogljikovih hidratov rastlinske beljakov, maščobe Še vitamine Bi, B2, C n r\ - lanao o, da ima malokatera rastlina toliko zdraviln.h Wav nekateri praktiki priporočajo za razna vljenja le kuhano peso, ker drugačne nismo nava-*f zadevni izsledki pokazali, da ima surova pesa ^pjsin sok, dokaj ugodnejši vpliv za organizem. I©5 npr. vitaminu B2 v pesinem soku pripisujejo %iomoč pri nastajanju in Čiščenju krvi. Posebno pozornost pa so raziskovalci namenili antocianu, zdravilni snovi, ki naj bi, vsaj po izsledkih sodeč, preprečevala razvoj tumorjev. V rdečem pesinem barvilu je tudi veliko železa, ki obnavlja in aktivira rdeče krvničke, zato se občutno zboljša krvna slika, posledica pa je boljše počutje in, kar je najvažnejše: znebimo se občutka slabosti oz. bolehnosti. Pesin sok: Nastrgamo (ribežen) surovo rdečo peso in stisnemo z ročno stiskalnico ali skozi platneno krpo. V trgovinah se dobijo tudi male električne naprave, ki v nekaj minutah nacedijo do 2 litra soka. Iz enega kg sveže pese dobimo do 7 dl pesnega soka. (Čim starejša je pesa, manj soka je v njej). Priporočljiva količina pesnega soka je vsaj četrt litra, ob bolezni pa tudi do pol litra na dan, vendar je treba sok tudi po ozdravljenju jemati vsaj še šest tednov. Ker ima sok rdeče pese izjemen preprečevalni učinek, je prav, da ga pijemo tudi ob času nalezljivih bolezni. Kdor čistega soka zaradi okusa ne prenese, naj doda soku malo limoninega soka, slabotnim otrokom in slabokrvnim mladim ljudem, pa je treba osladiti pesin sok z medom. ABC Z ženami na Blegoš V nedeljo, 24. avgusta, organizirajo žene zadružnice — odbor žena zadružnic iz Javorij in Poljan izlet na Blegoš. Zbirališče na vrhu Blegoša bo ob 11. uri. Če niste preveč navdušeni planinci se lahko skoraj do vrha pripeljete z avtomobilom in sicer iz Železnikov, z Luše, iz Poljan in po dveh poteh iz Ho ta vel j. Če pa se pripeljete do Javorij boste imeli še približno dve uri peš poti do vrha. Na vrhu Blegoša bo najprej kulturni program, nato pa boste postrežem z dobro domačo hrano in jedili na žaru. Tilka iz Žeti ne bo poskrbela za svež domač kruh, vse organizatorice pa bodo spekle različne vrste peciv, ocvirkovico in »flancate« Tudi za pijačo bo poskrbljeno. Poleg brezalkoholnih pijač in rasnih vin bo na voljo domače žganje, pa tudi »zelenega« — pelinovega žganja ne bo zmanjkalo. Vsekakor se obeta prijetna nedelja na Blegošu v družbi zadružnic. Se posebej so vabljene zadružnice iz škofjeloške občine in sosednjih občin z družinami, veseli pa bodo tudi vseh ostalih obiskovalcev. Hkrati z ženami zadružnicami bodo imeli izlet na Blegoš tudi delavci OO sindikata Kmetijske zadruge Skofja Loka. V. Primožič GLASIO. STRAN PETEK, 15 AVČiiJtn^ Med graničarji na Jezerskem Meje ne varuje le strah v. Naše meje so ene najbolj prehodnih i in odprtih na svetu. Jugoslavija je bila prva država v svetu, ki je odpravila vizume za obiskovalce iz skoraj vseh tujih dežel, kar je posledica njene miroljubne politike in dobrih sosedskih odnosov. Državne meje prestopajo tuji državljani iz Azije, Severne in Južne Amerike, iz Avstralije, ljudje iz starega kontinenta — skratka, od vsepovsod. Toda ta odprtost nasproti vsem državam in ljudem različne rase in politične opredeljenosti ne pomeni, da nafte meje niso zavarovane in obvarovane. Nasprotno: s sistemom splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, katerega pomemben del so tudi graničarske enote, in z nenehnim usposabljanjem smo še okrepili in povečali budnost pri vstopu v državo in iz nje. Ko treska, ko s uje sneg ... S ceste proti Jezerskemu zavijeva s fotoreporterjem levo in skalnata pot se strmo vije navkreber. Mir avgustovskega dneva zmoti le motorna žaga gozdarjev, ki si tudi v teh vročih poletnih uricah ne dajo miru. Za karavlo na Virnikovi planini povprašava. Še dvesto metrov, pravijo. Fičko zagrize še v zadnjo strmino in za ovinkom se prikaže ka-ravla, kot da je vsekana v pobočje planine pod Virnikovim Grintovcem. »Ste prišli po gobe,« se pošali starešina Dušan Damjanič. Še vedno ima v spominu predlanski avgust, ko so njegovi fantje, graničarji, v dveh urah nabrali v obmejnem pasu na pobočju Pečovnika več kot deset kilogramov užitnih jurčkov. In že smo pri njih. Pri graničarjih namreč. Pri varuhih z Virnikove planine, ki varujejo enajst kilometrov naše državne meje z Avstrijo, vse do karavle Medvodje in sosednje An-kove planine. Pravijo, da meje ne brani le strah, da jim pri tem pomagajo tudi krajani Jezerskega, lovci, gozdarji, planinci, delavci Gozdnega gospodarstva Kranj ... »Brez vsestranskega sodelovanja graničarjev z vsemi, ki živijo in delajo v obmejnem pasu, si ni mogoče zamisliti uspešnega varovanja meje. Na Jezerskem smo te stike dobro vzpostavili, kar se je pokazalo tudi v času zaostrene mednarodne situacije od januarja do maja. Takrat smo budnost še povečali, sledili in preverjali smo korak vsakogar. Graničarji so vse naloge, o katerih smo preje govorili le pri »obuki«, uspešno opravili na terenu,« pravi starešina Damjanič. Lepo je biti graničar v teh avgustovskih dneh, ko sonce žge in pihlja rahel vetrič, toda ko se poletje prevesi v jesen, je na Virnikovi planini že prvi sneg. Letos jih je presenetil celo sredi julija in za kepanje ga je bilo več kot dovolj. V pravi zimi ga zapad meter ali dva in na Pečovniku kjer potekajo graničarske poti so zameti debeli tudi tri metre. Temperatura pade do dvajset, petindvajset minusa. Takrat se pravo graničarsko življenje šele pričenja. Gaženje po snegu do kolen in do pasu v snegu, treba je prebiti snežne ovire, vzpostaviti vezo z dolino in napraviti steze. Nič bolje se jim ne godi poleti, ko strela para razjarjeno nebo in grmenje odmeva kot v rogu. Toda najsi žge ali suje sneg, zanje ni predaha. Patrulja s psom mora po svojih poteh. K rušo in Rex — velika prijatelja Če govorimo o varuhih meja. potem bi storili veliko krivico, če v tale zapis ne bi vpletli Rexa. Kar ne zmorejo graničarji. zmorejo njihovi najbolj zvesti prijatelji, oba skupaj pa izvohata že najmanjšo spremembo na črti, ki ločuje dve sosedni državi. V karavli na Virnikovi planini so za vodiča psa »določili« Kruša Alijo iz Višegrada. »Velik ljubitelj narave in živali tem in že doma sem imel psa. Z fesom se dobro razumeva, je ubogljiv in pozoren na vsako malenkost. Približno petnajst kilometrov prehodiva vsak dan po graničarskih stezah na Pečovniku. Vsak drugi dan trenirava in obnavljava spretnosti in veščine, ki jih morata tako pes kot njegov vodič obvladati. Z Rezom moraš delati kot z najboljšim prijateljem, kajti vrača ti le tisto, kar mu nudiš. Rad verjamem starešini, ki pravi, da so fantje že jokali, ko so se ločevali od njega. Prvikrat sem v Sloveniji. Čudovito je tu pod Karavankami. Na karavli sem že šest mesecev in z graničarskim življenjem sem se dodobra seznanil. Semkaj sem prišel sredi prave zime, ko je nam najtežje. Danes smo kot majhna družina, na videz povsem odtujena od sveta, toda še kako povezana z ljudmi v obmejnem pasu.« Rex je vzdignil uhlje, kot bi nekaj začutil, pogledal Kruša in se postavil v značilno pozo, Rripravljen na znak svojega sprem-jevalca. Posredovati ni bilo treba, saj so ju fantje z metanjem drobnih kamnov le preskušali. Sodelovanje z jezersko mladino Med vojaki in starešinami v karavli vlada veliko tovarištvo in enotnost. Povsod je čutiti kolektivno odgovornost, vsak najmanjši spor takoj zgladijo, saj razprtije ne sodijo na mejo. Takih primerov je malo in komajda so vredni omembe. Ze podatek, da več kot štiri leta ni bilo kaznivega prestopka, pove dovolj. Graničarsko življenje ni enolično in en dan se razlikuje od drugega. Največ časa preživijo z orožjem in budnim očesom ob meji, v preostalih uricah so posvetijo delu na karavli, konju in prašičem, ki jih sami redijo in seveda družbenopolitičnim dejavnostim. Vojaki in starešine izpolnjujejo dolžnosti, ki jim jih nalagata Zveza komunistov in Zveza socialistične mladine. »Vsi graničarji so člani mladinske organizacije,« pravi njen sekretar Slobodan Petronijevič, ki se je s problemi mlade generacije ukvarjal tudi v rodnem Višegradu. Na karavli so ga predlagali tudi za dobitnika značke primeren vojak. »Brez pretirane samohvale lahko rečem, da smo graničarji tudi med najbolj delavnimi v jezerski mladinski organizaciji. Od januarja do maja je naša aktivnost zaradi povečane budnosti na meji upadla, a zdaj spet vse teče po programu. Redno se sestajamo in se dogovarjamo za nove akcije. Skupaj z mladimi iz krajevne skupnosti Jezersko smo pripravili športno tekmovanje, večkrat se obiskujemo in rešujemo probleme, ki so nam skupni. Ob dnevu graničarjev pričakujemo tudi mladince iz kranjskih delovnih kolektivov.« Mojster vojaškega pasulja Ko se oglasijo želodci mladih graničarjev na Virnikovi planini, vsi pogledujejo za Svetozarjem Peja-novičem iz Banja Luke. Edini kuhar je v karavli in čeprav se za štedilnikom še ne vrti dolgo, so mu kuharske skrivnosti že poznane. Do maja prihodnjega leta, ko bo še na služenju vojaškega roka, se bo lahko še marsikaj naučil, toda že sedaj, pravijo vojaki in starešine, da je pravi mojster vojaškega pasulja. »V največje zadovoljstvo mi je, ko mi prijatelji ob pol treh — takrat je ponavadi kosilo — porečejo: »Ej, Sveto, vsaka ti čast! Dobro, okusno si skuhal!« Toda ne »rata« vedno tako, včasih me le še izdajo premajhne izkušnje, saj sem se prvič srečal s kuharskimi opravili šele v vojski. Zdaj sem dva meseca že na karavli, preje sem bil v Ljubljani.« Na Ankovi karavli Pripravljalo se je na nevihto in posloviti smo se morali od varuhov meje pod Virnikovim Grintovcem. V sredo so čuvarji meja iz obeh jezerskih karavl. iz Virnikni^ 4J, ^ nine, obiskali pet kranjskih delovnih kolektivov. - Naš Posnetek ^f ogledu tovarne Planika - Foto: F. Perdan Hoteli smo za trenutek »ujeti« še življenje na sosednji Ankovi karavli, ki je vsega dvesto metrov oddaljena od avstrijsko jugoslovanski- meje. Njeni graničarji skrbijo za 14,.r» kilometra državne »črte« od Male preko Velike babe do Savinjskega sedla, kjer prevzamejo dolžnost varuhi dravograjskega mejnega od.«*»ka. Ko smo hoteli proti karavli. so fantje ravnokar urejali igrišče za nogomet in odbojko. Pritrjevali so leatBO ograjo, saj jim je žoga doslej vse prerada uhajala po strmini. ki sameva nekoliko niš* se tod vije tudi po tožfca? nem skalovju, v *Ttj9m J imamo tudi planinak« ws Ledinah. Ilegalnih poaks* hodov čez mejo ni r^ —^ tavajo le planinci, 'ne** ^4 so že prekoračili držav* Po opozorilu pa a« taksi Čeprav sem v Amkovi šele mesec dni, p« čem, da je sodelovanj in vsemi mejnimi orgs* uspešno. Pripravljali s# da bo vsak trenutek is* v\ utopil sovražnik,« prav! a* %J mu hoja po gorskem svetu t nobenih preglavic Še' y ^ zadovoljstvo mu je. saj K y* ninec. (iraničarji bodo svoj pt»0 J^aT slavili nadvse slovesno" Tak*' l^V čuvanju meja, ko niso nifej* (>,» tudi danes. Pridružili st* mladi z Jezerskega. Predd^ 3W in Olševka. iz kranjskih * kolektivov, krajani, lovci a t Zi- v sredo so si graničari JMk1 Vim*' jez< rskih karavl, iz Karavla na Ankovi planini. zatočiM* u^^.a «■ •» Foto: F Perdan ™»>CMe graničarjev v redkih prostih uru ah Dolžnost komandirja karavle£tJ dan opravljal Brane Tušek M ** • Nova karavla, v katero m * graničarji vselili pred JjJJJJ KtL nudi vsem veliko f*g» žMjenj.ke pogoje, kot prejinj«. Iskra. Sava, Planika, Tek*«* I BI in se t mladi krajšem pogovoru Vklju? ,u,l, v tradicionalni poho* k^ v tradicional ravle do karavle Mure«, ki so bo zaključil republiško prosla; ničarjev na postoj tizanpri Dravograd ta, Tekst* ^ ^ adimi m ^V* Vali«* |N3 n. pohiVJ ^ »od rtj cfej zaključil i*-avo ob *00>i ojanki Sa*** >^ radu. N Predsednik Tito je večkrat obiskal sejem. Fotografija Franca Perdana prikazuje njegov obisk leta 1959 v spremstvu tedanjega direktorja sejma Metoda Rotarja. sedanjega zveznega sekretarja za zunanjo trgovino. Udi /aradi Gorenjskega sejma nas poznajo o vojni oral ledino • m m • 1 • I • »#___rt__«___• • . • i^tni mednarodni Gorenjski sejem, ki slavi ^« 30-letni jubilej, je bil eden prvih povojnih *enskih sejmov — Sejem postaja poslovnopri-ltveni center s šestimi sejemskimi prireditvami številnimi drugimi dejavnostmi — Franci **r, direktor Gorenjskega sejma: sejem je bil ^ vedno nosilec razvoja in kvalitete! W^»e« odpiramo 30. jubilejni sejem c mednarodno . U nadaljnje tradicijo prvih povojnih slovenskih To je dolca tradicija in moramo biti nanjo. Pope je razveseljivo, da J£ se dolgo ne ostaja ved le ^**» sejmu, ampak je vsako j> Kranju kar šest, večinoma sejemskih pri-ska prireditev, ki danes, pričakuje ?**'^H obiskovalcev, pro-*■ Neposredno prodanega4 ■Uejajenih pogodb Tn 1 Jjoelov pa utegne doseči starih milijard dinar-■aaji sejem bo zaradi ■are večnamenske dvo-Pfotorsko nekoliko okr-"i bo zunanjih razstavnih k !*Ti«aaJ, po zastopanosti »vijakev pa ne bo skrom-••j ae na njem predstavlja »ektnih razatavljalcev iz »rije, Avstrije, Italije in republike Nemčije, ki nad §## proizvajalcev j*egs blaga in opre-vsi ostali poletni Gorenjski aejmi ima tudi sedanji širokopotrošni značaj, vendar pa je tudi drugače poslovno zanimiv kot kraj, kjer se sreča proizvajalec s potrošnikom, kupcem in obratno,« poudarja direktor delovne organizacije Gorenjski se- {'em Franci Ekar in dodaja, da mora »iti sejemska prireditev nosilec razvoja in kvalitete. 'rihodnost začrtana Razvojni okviri poslovnoprireditvenega središča Gorenjski ao znani in družbeno dogovorjeni. Kranjski sejmi bodo dvoma še naprej združevali potrošniški in poslovni vidik, ^aevali gorenjske gospodarske in družbene napore, nas ^T**avali s svetom in prispevali, da bo naše delo boljše, kvali-^ ^JT* m bolj znano svetu. J^S* Gorenjsko poslovnoprireditveno središče bo skušalo v kar k S!1 11014 koristiti tradicijo, saj na kranjske sejme priha-?^2»abe od blizu in daleč ter ogled sejma združijo z ogledom a?Nw*"* krajev in zamejstva ali obratno. Sejem bo prav tako še FSP^J izkoriščal ugodno lokacijo, ki bi ji težko našli boljšo in hmmm na nhmmmm umili***. f/^f^J isaonscai iujoiuu ium»w,w, ^■erB«J*0- Lahko je dostopna, razen tega pa obsega zemljišče, JJ) bilo uporabno le za redke druge namene. Številni objekti že v Savskem logu. Posebej velja omeniti sedanjo halo, ki je nizi rs na in opremljena tako, da jo je moč uporabiti tudi i. Ne le sejmom, smpak tudi številnim drugim prireditvam •oaodila streho, učencem in dijakom sa pouk telesne organizatorjem večjih športnih tekmovanj in pri redi-ibnih družbenopolitičnih srečanj. Tudi mnoge tanizirane v njej. i uje novo dejav- s^»^Ksunanjo injonm. o (»u.^. . . bila na primer jjj^WHaua sprema za komunalno in cestarsko dejavnost ter zdrsv-batsra same ne premorejo deviz. Sejem pa ne želi ostati le jkHj ♦■kšasm posredniškem uvozu, ampak se želi celoviteje vklju-\J J ▼ zmaaaietrgovinsko dejavnost, za katero je bil tudi registri->^ Začetki so že storjeni. Sejem ima pogoje za carinsko skladi- Cv tako pa so na voljo ustrezni sejemski kontingenti, •dah o prihodnosti sejma pa ne gre prezreti gradnjo • večnamenske dvorane. Ideja zanjo se je rodila v sejemski 1, kranjsko združeno delo pa io j---——----- Iprlo. Večnamembnost bo odlik je zagotovljeno kvalitetno vadrže » usmnlal družbeni organ, sesti ^^tjd so za gradnjo prispevali denar. Kran, na ta način ispričalo povezanost s sejmom, obenem pa pomembnih aruioenopuii"«-« » ------>■ . Vavne in družabne prireditve so bile že organi: Nv Gorenjski sejem prav Uko vedno bolj oblikuj >V*«: tuaiajo trgovino. 8 pomočjo sejma je bil OSSliaaeiji, kranjsko združeno delo ps jo je ns samoupravni JVSri podprlo. Večnamembnost bo odlika novega obj ao to vi jen o kvalitetno vzdrževanje ter uprt nnerial družbeni organ, sestavljen is delegatov podprlo i je za_ ° gradnjo prispeTaTi denar. Kranjsko^luženojlelo ^*omogk>, da bo tudf Kranj < Ov*J*hn krsjem, ki taksne ol CjC^ajn sredstev za večaamei £VV da bi še majhen del kran Mrani, nal , da bo tudlKranj stopil ob bok tudi manj razvitim in objekte že imajo. Sporazum o zdru-inako dvorano je še odprt. Prav bi ijskega združenega dela, ki še stoji r. akcijo. Tako bo lahko objekt še lepši In popol-katerega bo pozoren vsak, kdor bo prišel v Kranj! Marsikaj zanimivega ponuja danes odprti 30. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem. Na paviljonih in v sejemskih prodajalnah najdemo blago široke potrošnje, izdelke drobnega gospodarstva, obrti in umetne obrti, pa kmetijsko mehanizacijo in stroje ter naprave za gozdarstvo in še marsikaj zanimivega za obiskovalca. Predstavniki Gorenjskega sejma so med drugim povedali, da je jeseniška Zarja pripravila bogato izbiro pralnih strojev, da napoveduje Murka nagradno akcijo, da Marles pripravlja ponudbo montažnih hiš, da obiskovalci sejma tudi po zaslugi pivovarne Union ne bodo žejni, da bodo kmetijske in gozdarske organizacije združenega dela ponudile izbor kmetijske in gozdarske mehanizacije ter priključkov, da sta Droga in Delamaris pripeljala v Kranj morske ribe in pristna istrska vina in da je Gorenje iz Velenja pripravilo ponudbo bele tehnike, akustike in podobnih izdelkov. Blago bo naprodaj po nižjih cenah, otroci pa se bodo lahko razveselili v zabaviščnem parku. Tako kot vsako leto bo tudi tokrat zanimiv večerni program. Sejmareko razpoloženi bodo tudi gostinci. Žal se družbeni del gostinstva premalo pojavlja na sejmu, enako pa velja tudi za gorenjsko turistično gospodarstvo. Pri tem nas sosedje s Koroške prekašajo in se redno s svojo ponudbo pojavljajo na kranjskem sejmu. Upsti je, da bodo na prihodnjih tovrstnih sejmih omenjene pomanjkljivosti redkejše. Organizacija sejma pa ne bi bila tako uspešna, če ne bi sejemskih delavcev podpirala družbenopolitična skupnost in če ne bi sejem pri organizaciji prireditev sodeloval s številnimi študenti in dijaki, ki najdejo na sejmu prijetno honorarno delo, z delavci kranjske postaje milice, carino in špediterji. Vsaka, še tako drobna in navidezna nepomembna pomoč je pri takšni prireditvi dobrodošla! Zagotovilo graditeljev Na nedavnem pogovoru članov odbora za gradnjo večnamenske dvorane v Savskem logu z graditelji so slednji zagotovili, da bo v novi dvorani decembra letos ali najkasneje januarja prihodnje leto umetno drsališče že poskusno obratovalo. Predstavniki tržiške temeljne organizacije Gradbinca so menili, da bodo gradbena dela pravočasno končana, tako da bo Loška tovarna hladilnikov lahko namestila hladilno opremo. 60 odstotkov opreme že čaka, prav tako pa ni problematičen uvoz ostalega dela iz Nemške demokratične republike. Predvideni rok poskusnega obratovanja ni le želja gradbenega odbora, temveč vseh številnih ljubiteljev drsanja in hokeja v Kranju in v dmgih krajih, ki so morali doslej v Ljubljano ali na Jesenice ali so morali iskati zabavo na naravnih, muhastih in blagih zimah tako rizikih drsališčih! <;r«4ivo nm zapit* ob M. jubilejnem mudni-roSs—i Gorenj«*« mJbui ifcral Jote KOŠNJEK 30. gorenjski sejem Besede ob jubileju s ZDRAVKO KRVINA, ■ sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko: »V treh desetletjih je odigral Gorenjski sejem pomembno vlogo v povezovanju gorenjskega gospodarstva in pri njegovem vključevanju v slovenski in jugoslovanski prostor. Bil je pomemben dejavnik preverjanja kvalitete proizvodov in vez med potrošnikom in proizvajalcem. Sejem je v tridesetih letih veliko napredoval tudi zaradi uvedbe specializiranih sejmov kot so kmetijski in gozdarski sejem, sejem zaščite in opreme, sejem obrti, sejem opreme itd. Te dejavnosti se morajo prav na sejmih povezovati in iskati vzpodbude za razvoj. Velika je bila in je še vloga sejma pri povezovanju in sodelovanju z zamejstvom. Ne gre le za Italijo in Avstrijo, ampak tudi za druga področja. Skratka, sejem je v veliki meri prispeval k večji odprtosti Gorenjske. Prav tako pa ne gre zanemariti, da imajo ljudje razen razstav gospodarstva še vedno radi sejemski način nakupovanja. Na sejmu je ponudba širša,- na voljo so nasveti, še posebej pa privlači možnost, da lahko na enem mestu kupiš tudi takrat, ko je drugje zaprto. Sejemski prostori so prav tako odigrali pomembno vlogo v družbenem in družbenopolitičnem življenju. Pod njegovo streho so bila številna množična politična zborovanja, kulturne manifestacije in množična srečanja ob praznikih. Novem letu itd. Čestitam vsem, ki so tako ali drugače v treh desetletjih prispevali k rasti in uspešnosti sejma. Želim, da bi bil sejem še naprej člen povezovanja združenega dela in spodbujevalec stabilizacijskih prizadevanj, vez med združenim delom in delovnimi ljudmi ter občani.« a MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA GORENJSKO: »Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko podpira program dejavnosti poslovnoprireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju. Letošnji jubilejni 30. mednarodni Gorenjski sejem je vsekakor najbolj tradicionalna sejemska prireditev med vsemi šestimi specializiranimi oziroma splošnimi sejmi v Kranju. Številni razstavljala in pestra ponudba vzbujata veliko zanimanje predvsem med Gorenjci, zato tudi ne preseneča veliko število obiskovalcev. Gospodarska zbornica Gorenjske, ki združuje in povezuje združeno in tudi zasebno delo v petih gorenjskih občinah, priporoča organizatorju sejemskih prireditev v Kranju, da z dobro propagando in organizacijskimi prijemi zagotovi, da se bo predvsem gorenjsko gospodarstvo še v večjem obsegu vključevalo v sejemske prireditve.« • FRANC ROGELJ, predsednik skupščine gorenjskih občin: »Vloga sejma v družbenoekonomskem razvoju Gorenjske je najboljši pokazatelj njegovega razvoja v treh desetletjih. Ob osrednjem mednarodnem poletnem sejmu so se uveljavili specializirani sejmi, med katerimi imajo še poseben pomen kmetijski in gozdarski sejem, sejem opreme in sredstev civilne zaščite in sejem malega gospodarstva. Gorenjski sejem je bil v začetku mesto, kjer je gorenjsko gospodarstvo najprej predstavilo svoje dosežke in jih ponudilo trgu, obenem pa se je preverjalo ob srečanjih /. izdelki drugih. Potem, ko se je gospodarstvo vedno bolj opiralo na svoje povezave in se vključevalo v jugoslovanski in mednarodni trg. je sejem dobival tudi potrošniški značaj. Vsakoletni podatki o številu razstavljalcev ter številu obiskovalcev ter obsegu poslov pričajo, da je Gorenjski sejem med pomembnejšimi sejemskimi prireditvami v državi. V prihodnje kaže še bolj razviti specializirane sejme in dvigniti njihovo kvaliteto in vsestranost. To pa bo mogoče, če bodo na sejmu zastopane najsposobnejše gorenjske organizacije združenega dela. pa tudi organizacije od drugod in iz tujine. Treba bo najti delitev dela med sejemskimi organizacijami v Jugoslaviji in se uskladiti. če želimo, da bodo sejmi pregled dosežkov in kraj poslovnega dogovarjanja, ne pa le priložnost za prodajo proizvodov in storitev, ki jih sicer ni mogoče uresničiti v rednem poslovanju. Slavnostno razpoloženje ob jubilejnem sejmu ne bo skaljeno, če izrečem kritično misel, da bo potrebna vnovična afirmacija celotne dejavnosti Gorenjskega sejma v družbenoekonomskem življenju Gorenjske. Treba bo najti načine za uresničitev skupnih razvojnih možnosti in potreb ter opredeliti skupne interese za dosego kvalitetnejših rezultatov. Novi sejemski prostori bodo boljša-materialna osnova, ob njej pa je treba snovati tudi novo programsko usmeritev v sodelovanju z gorenjskim gospodarstvom in družbenopolitičnimi skupnostmi. Priložnost za to je razprava in sprejem dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin do leta 1985. kjer so predlagane tudi določene usmeritve sejma.« e MILAN BAJŽELJ, pred-sednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine: »Kranj ima dolgo sejemsko tradicijo. Sejmi, sejemske prireditve od nekdaj pomenijo za kraj, kjer se odvijajo, pomembno poživitev. In to ne le v pospeševanju menjave, kjer so sejmi v zgodovini odigrali pomembno vlogo, ampak tudi pri zabavi, družabnosti in sožitju ljudi. Kranj je sejemsko mesto. Marsikdo obišče Kranj zaradi njega. Posebej avgustovski, letos že jubilejni trideseti, razgiba vsakič dopustniški Kranj. Prepričan sem. da bo kljub stabilizaciji v naših žepih, obiskalo sejem vsaj 200.000 ljudi. Na 5200 kvadratnih metrih površine bo mogoče kupiti prek 15.000 izdelkov. To bo obiskovalce gotovo zadovoljilo.« O L, A S12.STRAN gorenje —1 Predstavljamo NOVOST iz našega proizvodnega programa POMIVALNI STROJ Vabimo vas, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu. -Vse dni bo na sejmu naš svetovalec za opremo kuhinjskega prostora, kateremu boste lahko zaupali, svoje želje in potrebe in ga poklicali na telefon: 28-285 int. 003 MERKUR kranj VAS NA JUBILEJNEM GORENJSKEM SEJMU VABI NA ONSTRACIJO •»ELMA« — ČRNUČE GOSPODINJSKIH APARATOV s pokušnjo pripravljene hrane • »UNIOR« — ZREČE ROČNA ORODJA z ureditvijo novega proizvodnega programa • * RADIATOR« - ZRENJANIN PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO z informacijami o delovanju • *TKP« — TREBNJE KERAMIČNE PLOŠČICE prikaz rezanja, lepljenja in polaganja vsak dan od 16. — 18. ure VSAK DAN NEKAJ NOVEGA NA RAZSTAVNEM PROSTORU! CAPRARA GIANCARLO 341 70 GORIZIA -VIA DEL CARSO 6 tel. 24-48 - 8 M 86 TRGOVINA NAVELIKO IN MALO EXPORT IMPORT STALNA RAZSTAVA KERAMIKE VSEH VRST SANITARIJ SANITARNIH ARMATUR PRIBOR ZA KOPALNICE ZIDNIH TAPET 3? NA SEJMU RAZSTAVLJAMO KAMINE ZA GRETJE CENTRALNE KURJAVE Markič Katarina Bečanova 1 64290 TR2IC tel.: (064)50366 na Gorenjskem sejmu v Kranju IZDELOVANJE COPAT — moške, ženske in otroške copate — bogata izbira OBCI8ČITE NAS V HALI A na 30 gorenjskem sejmu v Kranju od 1 5. do 25. avgusta 1 980 v paviljonu murka pričakujemo vas in se priporočamo za nakup — pohištvo — gradbeni material — gospodinjski stroji — zavese, preproge Predelava plastičnih rnas 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012 »Ol IZDELUJEMO r _ torbice za kasete — albume za kasete — veljfce in # — albume za plošče — vetifce jn & — albume za značke — v©|j^e jp , — albume za kovance — albume za diapozitive _ albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO, BLED AGENT. REKLaMjp Nudimo vam /a ogled m dober nakup lepe .?deikt I primerni tudi /a darilo1 Obiščite nas na 30 ooreniskem sejmu v Kra„ 15 - 25 8 1980 sodobne montažne stanovanjske hiše z mednarodno priznanima znamenjema kakovosti Obiščite nas na 30. gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 25. avgusta 198U PRIZNA*4 KAKOVO**, PETEK. 15. AVGUSTA 1980 13 STRAN GLA Na letošnjem avgustovskem sejmu v Kranju bo imel svoj paviljon tudi jeseniški FUŽINAR. Ne bomo ga našli v njihovem stalnem kotičkudesno od vrat, toda v neposredni bližini.Tokrat obljublja boljšo založenost z belo tehniko, predvsem z najnovejšimi pomivalnimi stroji Gorenje. Pa še nekaj: kupljeno blago bodo kupci iz Kranja in bližnje okolice dobili na dom že takoj naslednji dan. OBIŠČITE NAS NA 30. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OSTROJ LJUBLJANA 61000 LJUBLJANA, Draga 41 tel. 55-366 teleks 31271 Yu agros TOZD KMETIJSKA MEHANIZACIJA: IZ BOGATEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA PRIPOROČAMO: r NASE GESLO JE. OD PROJEKTA DO IZDELAVE IN V ROKU DOBAVE namakalno opremo z umetnim dežjem različnih sistemov opremo za hidrotransport gnojevke in pršenje Al cevi#50—250 mm plastenike (za vrtove in večje površine) poliestrske cisterne poliestrske silose za silazno krmo in sipke materiale z 20—114 kub. m kosilnice alpina motorne žage alpina V TOZD SERVIS VAM OPRAVIMO: servis in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije servis za avtomobile škoda, saab, zaporožec, volga J KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ TOZD »AGROMEHANIKA« Uji KRANJ. Cesta JLA 11 tel (064) 23-485. 24-778 Prodaja strojev in Trgovina rezervnih delov Kranj. Koroška cesta 25 tel.: 24-786 Servis TOMO VINKOVIC te.: 22-737 KM ETOVALCI Vabimo vas na obiak našega paviljona na 30. Gorenjskem sejmu v Kranju od 1 5 do 25 8 1980, kjer razstavljamo in prodajamo: •Program lastne proizvodnje t škropilnice, atomizerje, kultivatorje sadtlce sadik, zbiralne vile za seno itd. • Kompletni program traktorjev in priključkov TOMO VINKOVIC C • NOVOST NA SEJMU • Razstavljamo kompletni program traktorjev in priključkov IMT in obveščamo vse svoje kupce, da smo pooblaščeni za prodajo tega programa na področju Gorenjske • Prodajamo tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo kombajne za krompir, izkopalnike za krompir, samonakladalne prikolice itd • Z rezervnimi deli se lahko oskrbite v specializirani trgovini v Kranju na Koroški cesti 25 (v bližini avtobusne postaje) Za obiak se priporoča KŽK Kranj, TOZD AGROMEHANIKA. Trgovina rezervnih delov in Trgovina strojev. Na sejmu imamo direktno številko telefona: 28-591. FOTO MEISTERL na Gorenjskem sejmu! Komaj verjetno je, toliko prednosti na enem samem mestu. S pomočjo našega paviljona na Gorenjskem sejmu imate možnost spoznati — in ceniti — najmlajšo celovško trgovino s foto materialom. Nihče ne ve bolje od nas, kako pomembno je, da so kupci zadovoljni! Nudimo vam ne samo kompleten program vseh fotografskih pripomočkov, temveč še mnogo več! — nizke cene — garancije pri nakupu aparatov — zamenjava starih naprav po dnevnih — najvišjih cenah — 14-dnevno poskusno dobo, da boste gotovi, da ste pravilno izbrali — popoln servis — vrečke za razpošiljanje — v delo sprejemamo tudi po pošti — magnetofonska obdelava naroči — prijazna in strokovna postrežba lastni hiši —24-urni servis Bahnhofstrasse 55 A - 9020 Klagenfurt tel. (04222) 31430 RJO i m Si«'" i — Pri nas vam ni treba plačevati nikakršnih davkov na vrednost kar vam prihrani čas, denar in trud! Obiščite nas na 30. Gorenjskem sejmu od 15. do 25. avgusta 1980 Veletrgovina 2IVIL.A Kranj Razstavljamo izdelke priznanih proizvajalcev špecerijskega blaga in pijač — ŽITO —Ljubljana — FRUCTAL — Ajdovščina — PODRAVKA— Koprivnica — KOESTLIN — Bjelovar — DANA —Mirna — MIRNA — Rovinj Veletrgovina J<£D Veleprodaja *r¥\\/\l_j\ TOZD Maloprodaja Kranj TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina Bled Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem in v centralnem skladišču Naklo. 30. gorenjski sejem 1 \kranj 15,-25.8.'80 Tet, centrala na sejmu: 06428-281, 28-282 , 28-283 e nižje cene • ugodni nakupi • široka potrošnja • kmetijska mehanizacija • degustacije in demonstracije • dobra in bogata gostinska ponudba • zabavni park Telex: 34657 YU GS-KR Bogat večerni zabavni 15 S 19.-24. ure 16 8. 19 —01. ur* 17 8 19. -24. ur* 18. 8 19. 8 20 8 KRANJ VAM NUDI BOGAT IZBOR POHIŠTVA IN SE PRIPOROČA ZA OBISK: — NA SEJMU V HALI >»A« — V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM — V SALONU KUHINJSKE OPREME NA TITOVEM TRGU 5. KRANJ — IN V SALONU POHIŠTVA SKLADIŠČNA ULICA 5 NA JESENICAH — Strokovna postrežba — Ugodni kreditni pogoji — Brezplačna dostava do 30 km Direktni tel. na sejmu: 064/22-240 21 8 19. 19. -24. ure 19. -24. ure 19. -24. ure -24 ure 22 8 23 8 24. 8 25 8 19.-24. ure 19. —01. ur* 19. -24. ur* 19. —24. ur* program: KRANJSKI KVINTET ANSAMBEL PRELOM. DITKA HABERL. EDVIN FLISER ANSAMBEL PRIZMA in TOMAŽ DOMICEU ANSAMBEL TRGOVCI DOBRI ZNANCI in BRACO KOREN ANSAMBEL »12 NADSTROPJE- in BRANKA KRANER ANSAMBEL »JOŽETA RUSA« in IVO M0JZER MONI KOVAĆIĆ in ANSAMBEL PLANSaRJI JANEZA JERSINOVCA s pevko ANDREJO ZUPANČIČ in pevcem JANEZOM JERSINOVCEM ANSAMBEL »GO« in MOJCA VIŽINTIN ANSAMBEL »VENERA« in OTO PESTNER napredek domžale TOZD OPREMOTEHNA domžale, ti tov trg 1 razstavlja in prodaja v hali A tel 064-28-391 razne vrste pohištva, bele tehnike TV in ostale akustične aparate priznanih izdelovalcev po ugodnih sejemskih cenah — izkoristite ugodnost — strokovni nasveti — montaža — brezplačna dostava do 30 km ter — nakup na potrošniški kredit stalno rezetsvo in * prodajo vam tudi nudimo Domžalah v PE Veleblagovnica tel. 721-531 prodajalna pohištva Meblo, Kovinar in Kurivo r VAM NA JUBILEJNEM GORENJSKEM SEJMU NUDI: • BELO TEHNIKO IN HLADILNE NAPRAVE • stroje in opremo za gospodinjstvo • motorna vozila, kolesa in šivalne stroje e televizijske in radijske sprejemnike • ročno in strojno orodje • opremo za centralno kurjavo • opremo za kopalnice in • blago za Široko potrošnjo z DEMONSTRACIJO e »ELMA« - ČRNUČE GOSPODARSKIH APARATOV • »UNIOR« - ZREČE ROČNEGA ORODJA e »RADIATOR« - ZRENJANIN PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO e »TKP« - TREBNJE KERAMIČNIH PLOŠČIC SEJEMSKE CENE - POTROŠNIŠKI KREDIT -DOSTAVA NA DOM na 30. gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 26. avgusta 1980 v paviljonu Murka — pohištvo — gradbeni material — gospodinjski stroji — zavese, preproge pričakujemo vas in priporočamo za nakup m ur V. Direktni tel. na sejmu: 064/28-592 Na letošnjem letnem Gorenjskem sejmu razstavlja in prodaja MERCATOR TOZD PRE8KRRA iz Tržita prvi* v hali A. Na notranjem razstavnem prostoru si lahko ogledate in nabavite: Vse vrste pohištva za opremo vaših kuhinj, spalnic in dnevnih sob. kakor tudi posameznega kosovnega pohištva kot so garderobne omare, kavči in sedežne garniture nadalje preproge, zavese katere na vašo želio tudi takoj zarobimo, posteljno perilo, vse vrste tekstila, pralne stroje, zmrzovalne omare, hladilnike, štedilnike, peci, TV aprete v črni in color tehniki, radijske sprejemnike, gramofone, gospodinjske strojčke ter drugo Na zunanjem razstavnem prostoru pred halo A pa si lahko ogledate in nabavite: betonske mešalce, samokolnice, peči za centralno kurjavo, kosilnice, UM mline, male kmetijske stroje Muta Gorenje, motorje in vse vrste ženskih, moških in otroških koles. Ugodnosti nakupa na sejmu pa so: Nakup na potrošniško posojilo do 50 OOu 00 din brez porokov in brezplačno dostavo na dom do 30 km, Sejmske cene s popustom. Strokovni nasvet pri nakupu. Potrošniki, obiščite Gorenjski sejem Kranj, prepričajte se o izbiri in kvaliteti katero vem v paviljonu MERCATORJA v heli A nudi Mercator Ljubljane DO Rožnik TOZD PRESKRBA Tržič NASVIDENJE PRI MERCATORJU KRANJ V HALI »A« Na 30. Gorenjskem sejmu v Krm* od 15 do 25 avgusta TOZD DETAJL Tavčarjeva 6 TOZD GLOBUS Koroška cesta 4 razstavni program — kuhinje — spalnice — dnevne sobe — bela tehnika m akustika Dostava do 30 km sa na zaračunava. POTROŠNIŠKO POSOJILO! kovinotehna r SUVDIUUBJ Prodajani canter Ljubljana Titova 52, tel 061 /326-961 TRGOVINA VIŽMARJE Plemljeva 86, tel 061/51-881 v. ■ 1 DO GOLICA JESENICE TO ZARJA 1 Redni gost na kranjskih sejmih je Zarja Jesenice, ki je tudi tokrat dobro založena: pohištvo bela tehnika gospodinjski aparati glasbila akustični aprati tekstil konfekcija modna obutev gradbeni material stavbno pohištvo PRIČAKUJE VAS ZARJA JESENIC* J r DROGA prehrambena industrija n ol O. TOZD BLAGOVNI PROMET n sol o . Portorož 6 DJURIĆIĆ DEJAN Kranj. S.-narjetna gora KUHAR KRISTINA, 64207 Cerklje na Gorenjskem Adefges 3 7 J V. LABU DO VIČ STEVO 43400 Virovitica, Bu danica 45 r PETROVIČ DJOHDJE Bife Sport 16000 Le skovat Badince J V. »fTEK, 15. AVGUSTA 19M .15.STRAN O Na razstavi »Titova srečanja z Gorenjsko« Trenutek sreče in ponosa . KRANJ — Na stotine Gorenjcev J* že prestopilo prag avle kranjske *^>činske skupščine, kjer je od zadnjega dne julija dalje razstava o *jtovih srečanjih z Gorenjsko in 2*jenimi ljudmi. Gorenjski muzej iz **ranja je pripravil to razstavo v počastitev praznikov gorenjskih ob-5^n. Veliko delo je opravil s tem. ^-«prav spomini na Tita živijo med **ami, pa nas razstava še bolj zbliža ? njim, z njegovim delom, z njegovo ^redno, neponovljivo osebnostjo. ^*J»rehod med fotografijami njegovih Rojakov na Gorenjskem oživi spomi-na trenutke, ko smo ga pričako-mu mahali in vzklikali v po-^Irav in se poslavljali od njega v ***epričanju, da bo kmalu spet med ***mi. > Rad-je imel predsednik Gorenjsko, ^•fcta 1911 je prvič srečal njene ljudi Kamniku, potlej pa je pred drugo vetovno vojno Se nekajkrat prišel k f^*m. Ko je odhajal ilegalno na Du-w*j» se je odločil za pot prek Go-^njske, pa tudi za kraj pomembne-zasedanja centralnega komiteja ^omunistične partije Jugoslavije »^ta 1939 je izbral gorenjski Bohinj. j**ni se je v Bohinj spet vrnil. Vodil slovesno sejo ob 40. obletnici te j^membne seje partijskega vodstva ^ to je bila hkrati zadnja seja cen-«|£fclnega komiteja, ki jo je vodil * J to! Med tem pa je bil med nami ^*%d stokrat in vedno nam je pri-p^ael toliko volje in svežine, da smo ^^tje premagali tegobe vsakdana. To J* zmogel le Tito! Razstava v avli kranjske skup-^ine je zato izreden dokument, ki kaže še dopolniti in trajno ■v,hr»niti spomine in pričevanja na i tova srečanja z nami! Pogovarjali smo se z nekaterimi ^»iskovalci kranjske razstave. ^ MARKO DEBELJAK iz Mol pri ^^»Jedniku, učenec v gospodar- "jjs »Skupaj s Sašom Zupanom iz l^,H)oj sva si ogledala razstavo in ^oboko ganjena jo zapuščava. Foto-ifije razkrivajo in učijo, kako rad je Tito prihajal k nam na Gorenjsko, kje vse je bil, koliko pomembnega dela je opravil prav med nami in koliko energije je imel, da je zmogel vse to. Veliko je naredil za nas in zato je prav, da spomini nanj in na njegove obiske Gorenjske nikdar ne utonejo v pozabo. Spominjam se, da sem ga lani, ko je obiskal Gorenjsko, zadnjič videl. S šolo smo mu šli izreči iskreno dobrodošlico.« MAJA BEZLAJ iz Kranja, dijakinja Gimnazije: »Mislim, da je pravilna odločitev o postavitvi takšne razstave, saj Kranj in Gorenjsko veže veliko vezi in spominov s Titom. Razstava ti pove, kako številna srečanja je imel on z delavci in kako je vedno našel čas, da si je ogledal vsako pomembnejšo gorenjsko pridobitev. Rad je imel mlade. Spominjam se, kako smo ga s šolo vedno čakali. Radi smo ga čakali in on je vedno namenil nekaj časa nam, mladim. Gorenjska mu je prav tako nudila redke urice oddiha in sprostitve. Kadarkoli sem ga čakala in ga videla le v avtomobilu, je bilo zame nepozabno doživetje.« VLADIMIR TEROP8IC iz Kranja, zaposlen pri Cestnem podjetju Kranj: »Že prvi vtis z razstave preseneča, kako pogosto je bil predsednik Tito med nami, na Gorenjskem. V vseh večjih podjetjih in krajih je bil. Ob razstavi spoznaš, da je bil predsednik naš reden gost in naš veliki prijatelj. Za vse naše uspehe je vedel in vse naše dosežke je spremljal. Do danes na primer nisem vedel, kako pogosti so bili Titovi obiski na Gorenjskem do leta 1950. Komaj se je končala vojna, nas je že obiskal. V Kamniku, v Jugobruni in v drugih kranjskih tovarnah je bil. Mislim, da je treba avtorjem slikovnega gradiva o Titovih obiskih čestitati, saj tudi skozi njihove fotografije spoznavamo Titovo življenje in njegovo navezanost na Gorenjsko.« VALENTIN BENEDIČIČ iz Kranja, upokojenec: »Razstava je resnično celovit prerez Titovih obiskov na Gorenjskem. Kadarkoli je prihajal, sem bil z ljudmi ob cesti, da bi ga pozdravil. Vedno sem ga čakal s spoštovanjem in vedno sem se v teh trenutkih spomnil maja leta 1945, ko sem ga kot partizan in vojak prvič videl na majski paradi v Beogradu. Prvo srečanje z njim se mi je izredno vtisnilo v spomin. Vedno ga bom spoštoval kot revolucionarja in velikega človeka. Prav je, da so pripravili to razstavo. Ne samo zaradi nas, ampak zaradi mladih, ki morajo vedeti, kako rad je imel Tito kraje, kjer so se rodili in kjer živijo!« Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Tekmovanje kovinarjev Konec septembra ali v začetku oktobra bo v Škofji Loki tekmovanje kovinarjev. To bo prvo občinsko tekmovanje, pripravlja ga občinski svet Zveze sindikatov. Najboljši se bodo udeležili regijskega in republiškega tekmovanja. -lb Vzgojna vrednost šol v naravi Sole v naravi v obliki tečajev, taborjenj in počitniških kolonij so pri nas in drugod postale zelo razširjene. Namen takih šol je razvijati smisel za življenje v skupini kar zahteva izpopolnjevanje skupnih nalog in obveznosti ter uresničevanje enotnih interesov, šola v naravi je tudi šola lepega vedenja, dostojnega govorjenja, mladi se navajajo na sodelovanje, medsebojno pomoč in tovarištvo. / Vsebina dela je bogata po vsebini in pestra po načinih udejstvovanja. Največ časa je posvečeno športno razvedrilni in poučevalni dejavnosti. Najmlajšim posredujejo osnovno gibalno abecedo, jih navajajo na plovno gibanje, tako, da se igraje izurijo v načinih plavanja. To jim veliko pomeni, postajajo bolj gotovi, brez strahu pred vodo, uživajo v potapljanju in v drugih vodnih aktivnostih. Boljša se njihova kondicija prepotrebna za ponovno srečanje s šolsko snovjo v prihodnjem letu. V vseh šolah v naravi pa je predvsem potrebno zagotoviti varnost. Vaditelji morajo biti budni in imeti nadzor nad skupino. Ne sme prevladovati docela počitniško ozračje, povsod morajo biti prisotne prvine varnosti: na plažah, v prometu, na napravah in v zavesti vseh tabornikov. Mladi se urijo v raznih spretnostih, se seznanjajo z bivanjem in načinom življenja v naravnem okolju. To okolje zahteva poseben človekov odnos do njega, tako da ga ne kazi, ne kvari njegovega videza* da ga ohranja, neguje in da ne zapusti za seboj sledov neomikanosti. Smisel takih šol je tudi v tem, da se otroci navajajo na delo, da čim več opravijo sami, kar poceni bivanje. Ni prav, da se mladi prehitro navajajo na turistični način življenja, ko se skoraj vse kupi in plača. Znano je, da je denar lažje zapravljati, težje pa ga je z delom prislužiti. Življenje v šoli v naravi je dovolj pestro, zanimivo in razgibano. Dan ' se začenja z jutranjo vadbo, tekom, igro, dviganjem zastave. Vse teče po ustaljenem urniku. Bolj razvajeni se navajajo na dnevni red, disciplino in redoljubje. Bivanje je polno koristnih dejavnosti: od pomoči pri kuhi, lupljenja krompirja, pomivanja, do nabiranja dračja. Ni brezdelja, na dolgočasja in ne bdenja pozno v noč, saj je potrebno biti zgodaj buden in uresničevati dnevni program dela. Številni načini počitniških šol v naravi so cenjeni pri nas in v tujini. Napredni vzgojitelji si ob podpori šolskih oblasti, družbenih organizacij in staršev prizadevajo, da bi se vsebina dela v teh šolah vse bolj bogatila, organizacija nenehno boljšala, tako da bi vse bolj popolno in v celoti uresničevali njihovo vzgojno, zdravstveno in športno razvedrilno poslanstvo. Če mlinček pri miru bi stal, bi mlinar in kmet žaloval. In otrok bi jokal ter tožil glasno, kako je brez kruha hudo, hudo. (slovenska narodna) Foto: F. Perdan Je nogomet še vedno donosen posel? V primerjavi z zaslužki nekaterih drugih športnikov, na primer teniserjev in smučarjev, se zdi, da so nogometaši prikrajšani. Toda ne vsi; če pogledamo najbolje plačane, vidimo, da se jim kar splača utrujati na vsakodnevnih treningih in potovanjih. Trawor Francis (25), najdražji nogome-^»J* na svetu (Nothingham Forest je zanj pla-milijon funtov), ni igral samo v Lvropi, ^pak tudi v Ameriki. Klub Detro.t Express S .Odštel 225.000 dolarjev angleškemu, da ga je V**ko dobil. V to vsoto pa niso v Najdražje »kopačke« na svetu .emu, da ga je /^*Ko aooii. v iu vm^n/ P„ všteti dodatni v*k OŠki; Francisa je v Detroitu čakala ogromni hiša h služabniki, avto in osebni šofer. Ce "^^^gov klub osvoji Pokal, zanj to pomeni še . «fjOO dolarjev. V svojem sedemnajstem letu, ko je podpj. jj^s/ prvo pogodbo, je Francis dobival samo *VnlZU-ntov na teden- Kaže- da •* Je nJeRov NogometaSi služijo milijone v vseh znanih ca ««nčni položaj od tedaj »malo« popravil. lutah »Nogomet je moje življenje. Brez njega bi bilo prazno,« pravi Kavin Keegan (28), drugi na listi najbolje plačanih. Verjamemo, saj mu zahodnonemški Hamburger daje »samo« 150.000 dolarjev, medtem ko njegovi skupni prihodki dosegajo 400.000 dolarjev na leto. Za komentiranje nekaterih tekem nogometnega prvenstva Anglije mu bo BBC v naslednjih štirih letih plačevala po 15.000 dolarjev. Hiša. ki jo je kupil za 200.000 funtov, je tako zanj res prava »malenkost«. Roberto Betega (28), igralec Juventusa iz Torina, je varovanec lastnika tovarne Fiat. Njegov letni zaslužek se suče okrog 150.000 dolarjev. Najboljši strelec nogometnega prvenstva Španije, Avstrijec Hans Krankl (26), ima v Barceloni 100.000 dolarjev na leto, razen tega pa Še nagrade za zmage in boljšo uvrstitev kluba. Tudi nekdanji nizozemski nogometaš Jo-han Neckens še vedno dobiva po 300.000 dolarjev. Neckens je začel kariero pri Ajaxu, nadaljeval pri Barceloni in šele nato odšel v Ameriko, podobno kot njegov kolega Cruvff. Najvišja plača v nogometnem svetu pripada Johanesu Cruvffu (32), ki igra v Los Angelesu. Novembra 1978. leta je, ko je v svojem poklicu dosegel vse, zapustil igrišče. Toda ne za vedno, zahvaljujoč ameriškemu klubu, ki mu je ponudil 400.000 dolarjev. Z njegovim prihodom se je dohodek v blagajni kluba povečal za 35 odstotkov. Kreuf je uspel napolniti stadion v Pasadeni do zadnjega mesta (104.000 gledalcev). Nogometaš številka ena v Franciji, Michel Platini (24), je prestopil iz Nancija v Saint Etiene, da bi lahko sodeloval v evropski konkurenci. Platini je v Franciji najbolje plačani nogometaš, saj dobiva okrog 60.000 dolarjev na leto. Paolo Rossi, italijanski »zlati« deček, je bil na dobri poti, da postane najdražji na svetu. Ocenili so ga na šest milijonov dolarjev, kolikor pa noben klub ne more plačati. Zato Rossi še vedno igra za svoj klub (je tudi eden od lastnikov) Lanerosi Vicenza. Na leto dobiva 60.000 dolarjev. Kdo bi rekel, da je v Argentini najdražji nogometaš vratar? Ubaldp Filliol zasluži 20.000 dolarjev na mesec. Diego Maradona, najbolje plačani nogometaš izpod dvajset let, je vreden 15.000 dolarjev na mesec. Selektor mlade argentinske reprezentance je pozval velike firme, naj pomagajo zadržati nogometaša v državi, saj je Barcelona zanj ponudila dva milijona dolarjev. Kljub slabim trenutkom, ki jih preživlja, I se Mario Kempes ne more pritoževati, da slabo živi. Naslednja štiri leta bo pri Valenciji dobival po 12.000 dolarjev na mesec. Alan Simonsen (26), po izgledu res ni podoben pravemu nogometašu (58 kilogramov in 168 centimetrov), vendar uživa priznanje kot ^ izvrsten »dribler« in graditelj igre. To je tudi > razlog, zakaj je Simonsen podrl vse rekorde v zahodnonemškem nogometu. Za njegov pre- , hod v Real Madrid je Borussia dobila skoraj 5,5 milijona dolarjev. V naslednjih treh letih bo njegova plača 120.000 dolarjev na leto, brez dodatnih nagrad za zmage in boljšo uvrstitev, kar predstavlja še 40.000 dolarjev. Paul Breitner (27) živi mirno. Od Bayer-na iz Miinchna dobiva vsako leto 140.000 dolarjev, v klubu pa ga tudi sicer zelo cenijo. Klaus Aloff (22) se je pojavil kot naslednik Gerda Miillerja. Igra v Fortuni v Diesel-dorfu in zasluži v enem letu 127.000 dolarjev. Samo 1978. leta je na primer dobil okrog j 30.000 dolarjev nagrade. Brazilca Sokrates in Zicco sta prav tako dobro plačana kot nogometaši pred njima. So- ■ krates velja za najboljšega v državi, vendar ga Zicco v plači prekaša. Za prestop iz enega v drugi klub je Sokrates dobil 300.000 dolarjev,' medtem ko si je Zicco s podpisom zadnje po-^ godbe prislužil 600.000 dolarjev, razen tega pa \ še 40.000 dolarjev na mesec. Kaže, da se vendarle splača tekati za žogd"^ med dvema goloma. Na letošnjem članskem državnem kolesarskem prvenstvu je v vožnji posa-meznikov zmagal Stane Kurent iz Kranja. Tekmovanja se niso udeležili olim-pijci. kar pa ne zmanjšuje uspeha Ae n«> dr vrtna jat let nega člana kolesarskega kluba Sava. Ali vas šola ovira pri treningu? • Obiskujem tretji letnik tehniške strojne sole ŠC Iskra Kranj, jeseni bom *el v četrtega. Žal moram priznati, da mi Je ravno šolanje največja ovira pri treningu, se bolj pa pri udeležbi na tekmovanjih. Zaradi šolskih obveznosti se namreč velikokrat ne morem udeležiti kakega tekmovanja, saj je sola le prva. Tolažim se s tem, da bo že po enem letu bolje.« Ste vsestranski športnik. Zakaj ste st začeli intenzivneje ukvarjati ravno s kolesarstvom? »Resneje sem se začel ukvarjati s kolesarskim športom pred štirimi leti. Takrat je moj sosed kupil specialko favorit. Poizkusil sem tudi jaz. Ugajalo mi je, pa sem začel voziti pri kranjski Savi, kjer vozim se sedaj. € V itirih letih si verjetno zamenjal več trenerjev. »Bili so trije. Kot pionirja meje treniral Plestenjak, nato sem prišel v roke Kačiču, sedaj pa je moj trener Franc Hvasti, s katerim se zelo dobro razumemo vsi v ekipi.« Se lansko leto si vozil v mladinski konkurenci, kjer si dosegel več pomembnih uspehov. Je bil prehod iz mladinske vrste v člansko težak? Naši športniki Stane Kurent: najmlajši državni prvak »Ni bilo posebno težko. Svoj prvi uspeh v članski konkurenci sem dosegel na mednarodni dirki po italijanskih Dolomitih, kjer sem bil v konkurenci najboljših italijanskih kolesarjev Štirinajsti. Sicer pa menim, da sem uspešen vedno, kadar dosežem cilj, ki sem si ga zastavil pred tekmo in za katerega menim, da sem ga tudi sposoben doseči. Seveda pa sem najbolj vesel prvega mesta.« Na dirki »Po Jugoslaviji« ste vozili kot član »B« moštva. Vseeno v a Ah uvrstitev ni bila slaba. »Uvrstitev ni bila najboljša. Po okvari v tretji etapi sem izgubil 12. mesto v skupni uvrstitvi, s tem pa sem izgubil tudi mnogo volje in nisem več vozil z vsemi močmi.« Vzornik je ipanski kolesar Fuente. Kakšni so vasi načrti? »2elim. da bi v prihodnosti lahko enakovredno pomeril svoje moči s svetovno konkurenco na mednarodnih dirkah. Kot vsak kolesar si tudi jaz želim čim manj nezgod na dirkah. Ne bi rad, da bi se mi ponovila nezgoda iz neke dirke v Novem mestu, ko sem se 200 m pred ciljem zaletel v pločnik in sem namesto prvega mesta zasedel iele peto. Lani ni bilo denarja, da bi mladinci odili na svetovno prvenstvo v Argentino. Upam, da bo letošnja ekipa imela glede tega več sreče, kot smo jo imeli mi. Moja velika želja je, da bi čez štiri leta lahko odšel na olimpiado.« Majda Knific Velika nagrada Avstrije 1980 od 15. do 17. avgusta Na Ostereichringu vse pripravljeno Avstralec Alan Jones (udiams), lanskoletni zmagovalec dirke na Osterreich ringu in trenutno vodeči v tekmovanju za svetovno prvenstvo avtomobilistov formule J — Foto: Franci Perdan Štiristo let kobilarne Lipica KOBILf^nA LPlCFl JUGOSLAVIJA Prireditve se vrste naprej LIPICA - Prireditve ob štiri stole t-nici kobilarne Lipice se nadaljujejo. Po uspešnem julijskem prevozu poste s postno kočijo Dunaj — Šentilj — Lipica in Trst-Lipica so skrbni organizatorji v juliju pripravili mednarodno srečanje filatelistov, značkarjev in numizmatikov. To srečanje je bilo v Lipici in tu je bila tudi razstava znamk s tematiko konja in tematiko poste. Od 22. do 31. avgusta bo nastop španske jahalne sole z Dunaja. Štiristo let stara ustanova iz Dunaja, ki z lipicanci goji klasično umetnost jahanja, bo v tem času vsak dan izvajala svoj program klasičnega jahanja v pokriti ja-halnici v Lipici. Nastopila bo tudi na glavni proslavi. 22. avgusta bo otvoritev slikarske razstave in razstave fotografij s tematiko konja. 28. in 29. avgust pa je namenjen mednarodnemu simpoziju o reji, uporabnosti in preizkušanju delovnih sposobnosti lipicanca. V teh dveh dneh bo tudi mednarodna razstava konjlipicanake pasme. Predsedstvo nad organizacijskim odborom simpozija in razstave konj je prevzel predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo Milovan Zidar. 29. in 30. avgust je namenjen mednarodnemu tekmovanju in reviji lipi-canakih itirivpreg in dvovpreg (kočij). Tega mednarodnega tekmovanja in revije se bodo udeležile vse vprege iz jugoslovanskih in evropskih lipican-skih kobilarn. Zadnji dan avgusta, bo glavna proslava ob stiristoletnici kobilarne Lipica. Na tej slavnostni proslavi bo poleg slavnostnega in kulturnega dela tudi nastop lipicancev iz Lipnice. Nastopila bo tudi španska jahalna šola iz Dunaja. Program bodo obogatile še štirivprege in kolekcija najboljših ple-menjakov in plemenic. -d h PD KRANJ VABI 1 v soboto 30 avgusta na 2436 m visoki vrh poti prijateljstva treh dežel na Creto Forato Odhod ob 5 uri izpred hotela Creina 2. na Štiridnevno turo. na 4165 m visoki Breithorn Odhod v četrtek, 1 1 septembra ob 5 uri izpred hotela Creina Podrobne informacije in prijave aprajama PD Kranj do za sodb« oziroma najpozneje do 27. avgusta 1980. V nedeljo, 17. avgusta, bo na znanem dirkališču Oeaterreichring v bližini Zeltwega deseta dirka za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1. Na Veliki nagradi Avstrije bo nastopilo 24 tekmovalcev, ki bodo morali prevoziti 54 krogov po 5942,48 m, skupno torej 320,86 km s poprečno hitrostjo okoli 220 km/h. Lani je v Zeltwegu zmagal Avstra^c Alan Jones s poprečno hitrostjo 2!»^km h, najhitrejši krog pa je prevozil Francoz Rene Arnoui s hitrostjo 223,3 km/h. Poleg tivtomobilistov formule 1 bodo v Zeltwegu nastopili tudi tekmovalci za pokal alfa sud, super VW. renault 5 in serije Pro car, z avtomobili BMW M 1. Pisan program se bo na dirkališču začel že v petek (jutri) dopoldne z treningom avtomobilov formule 1, nadaljeval se bo jutri ko bodo med 10. in 11.30 ter med 13. in 14. uro trenirali dirkači formule 1, popoldne tekmovalci v ostalih kategorijah, ob 18. uri pa bo dirka serije Pro car. V nedeljo bo najprej dirka za pokal alfa sud, nato dirka za evropski pokal formule super VW in za pokal renault 5, ob 15. uri pa bo na sporedu start dirke za svetovno prvenstvo avtomobilistov formule 1. Vsi ljubitelji avtomobilizma na Gorenjskem pridejo do dirkališča v Zeltwegu najhitreje po naslednji poti. Iz Kranja preko Ljubelja do Celovca, potem pa skozi St. Veit in Freisach v Neumarkt in čez Per-chauer Sattel do Judenburga. Od tu je do dirkališča le še 6 km. Od Kranja do Zelt-wega je približno 1 70 km. Prireditelji, ki pričakujejo nad 100.000 gledalcev, »o se za tako velik obisk dobro pripravili. Uredili no dovolj parkirnih prostorov za avtomobile in velik kamp za približno 20.000 šotorov. Avstrijci se ponašajo tudi z cenami vstopnic (pravijo, da so najnižje v vsej Evropi), saj vstopnice za nedeljsko dirko v predprodaji stanejo 150 šilingov (na dan prireditve 190). Vatopnioa za vse tri dni stane 350 šilingov, medtem ko so vstopnice za tribune precej višje. Dirko si je najlepše ogledati h tribune št. 1 in 2, na zunanji »trani šikane TVxaco. v Boschovem in Ridtovem ovinku ter na novozgrajeni tribuni v šikani Hella. Na Oesterreichringu no doslej zmagali: 1970: Icks iferrariV. 1971 Siffert (KRM). 1972: Fittipaldi (lotus), 1973: Peterson (lotu«). 1974: Reutemann (brabham), 1975: Brambilla (surtees), 1976: Watson (penske) 1977: Jones (shadow), 1978: Peterson (lotus), 1979: Jones (wiliams). V nedeljo pa je bila na dirkališču v Hockenheimu deveta dirka za svetovno prvenstvo avtomobilistov formule 1. Po številnih odstopih in ustavljanjih v boksih zaradi zamenjave gum je dokaj nepričakovano zmagal Francoz Laffite (lieger) pred Argentincem Reutemannom (Wiliams) in prvim favoritom Avstralcem Alanom Jon-son (wiliams). Jones je vodil skoraj do konca dirke, potem pa je zaradi nekontroliranega zaviranja poškodoval gumo in tako zaradi menjave gume izgubil prvo mesto. Smolo sta imela tudi voznika renaulta Jabouille in Arnouz, ki sta zaradi težav z motorjem odstopila v istem krogu, ko sta bila na odličnem prvem in tretjem mestu. V tekmovanju za svetovno prvenstvo je Jones povečal svoje vodstvo pred Brazilcem Piquetom. -Ip Nov državni rekord RACNA GORA - V nedeljo, 3. avgusta, je zmajar-pilot Tone S volj ša k postavil nov državni rekord v trajanju poleta z zmajem. Jadral je pet ur in šestindvajset minut, kar je za štirinajst minut bolje od starega rekorda, ki ga je pred nekaj meseci dosegel Franci Koštrin. Zanimivo, da je rekord izboljšan letos že tretjič, medtem ko je prejšnja leta rekord »držal« celo leto ali več. Vzrok gotovo ne gre iskati v letošnjem boljšem vremenu - ker je vreme bolj ali manj podobno kot je bilo prejšnja leta — pač pa v boljši pripravljenosti in večjem znanju zmajarjev. Tone Svoljšak se je v nedeljo ob enih zjutraj razmeroma močnem vetru spustil /. Racne gore, znanega zmajarskega hriba. Pozneje je prevladalo umirjeno termično dviganje in mu pomagalo, da se je povzpel do 550 metrov nad start. Kljub precejšnjim težavam, ki jih je imel zadnjo uro jadranja, je ostal v zraku do 6.34. Z njim je nekaj časa letela tudi Jana Jeram, vendar zaradi žulja na dlani, ki ga je dobila med jadranjem, ni vztrajala. Tone leti sedaj že polni dve leti in ves čas je član loškega Društva za prosto letenje in gradnjo lahkih letalnih naprav Let. Vozi zmaja tipa Concord.s katerim se je na EP v Kdssenu letos junija uvrstil na 80. mesto. Drugače je Tone študent biotehnične fakultete v Ljubljani. t,| Prvi alpski pokal v lokostrelstvu Vintgar Za konec odlična mednarodna zasedb VINTGAR - Pravi športni lokostrelski praznik se obeta za ta vikend v Vintgarju. Idilična soteska v bližini Bleda bo jutri, v soboto, in nedeljo gostila najboljše lokostrelce Avstrije. Italije, CS8R, ZRN, Švice, Avstralije in Jugoslavije. V organizaciji LK Ezoter-ma iz Kranja in LK Slovenije bo pod pokroviteljstvom Slovenijavina-Slovin zaključni lokostrelski turnir v disciplinah fieid in hunter. Za najboljšega se bo tokrat na težkem terenu borilo osemdeset lokostrelk in Ipkostreicev. Začetek tekmovanja je v soboto ob 9. uri v bližini gostišča v Vintgarju, zaključek bo v nedeljo ob 17. uri. V obeh dnevih se obeta na tej najtežji lokostrelski progi v Evropi za disciplino field in disciplino prostega sloga lokostrelskega tekmovanja res kvalitetno streljanje. Prijavila so se sama zveneča imena evropskega in svetovnega lokostrelskega športa. To je hkrati tudi zadnji nastop vseh pred evropskim prvenstvom v disciplinah flta, field in prosti slog, ki bo od 28. av- Ksta do 9. septembra v Campagnu v anciji. Na to prvenstvo bodo odpotovali tudi jugoslovanski lokostrelci. Na vintgsrškem lokostrelskem tekmovanju za prvi alpski pokal bo torej za zaključek tega tekmovanja res imenitna in kvalitetna udeležba. Prvi nastop so vsi imeli v Avstriji, drugi je bil v Italiji, zaključek je v Vintgarju. a bo zbrana vsa evropska elita. Zamisel za ta alpski pokal se je pred leti rodila v Ljubljani na vsakoletni prireditvi FITA. Do končnega sklepa o tem tekmovanju na katerem nastopajo reprezentance Avstrije, Italije in Jugoslavi- je, je prišlo lani na igrah v Splitu. To tckmovaai« » * dobilo že na začetku poti f pularnost, saj so se tega al kala začeli udeleževati tudi ZRN in drugi. Najmočnejši vbjg plini so Italijani. V njihovi ms* tanci je odlični I oko« tre le«; aes« sloga Diola in Filippi. Tu bo sekaV Spigareli in Ferrasi, iai eduti ■ * — lec ZRN Witting in BrendeJteT** jec Kahofer. Pri tem n« samasn* a* biti tudi naših lokostrd^vjf Podržaj, član Ezoterma. j« bđ zanu četrti. Od kranjskih loka bodo streljali Miha f*oek in a, ter drugi. Nastopil bo tudi ašaaaf potnik Matkovič iz Vara*di«L»PW Maribora, Oblak iz RasWuW» veiss in Narat iz Ljubljane. E * »kami naj omenimo le tri »— r„ t boljše Evropejke. Streljale bods!u# marie. Lehmann in U te ZRN ter Italijanka Sil van a V« Določena je že slavij«, ki bo nastopila _ prvenstvu v Franciji. V flti pili Matkovič, Oblak, Podr^ZTa dič. V disciplini field iiMh3! 1. Oblak, Dundič in Pody*aj7v ms* slogu pa Bleiveiss. Torej * tiatT t izpolnili normo. Toda v n ■Mamr' je brez potrebe Dundič. ki asiMatsi' strelja flleda, nima tudi noraJil reprezentance v fiti je iama^aarf Jf Mariborčan Ploj, v «»>*■ mmjgfLf Fock. Torej je representam«"« aš*~ po okusu tistih, ki so jo seetavffi!?* normo pa naj ostanejo doaaau D. ta* Absolutno člansko prvenstvo SFRJ v plavanju Triglav že krepko vo BEOGRAD - V bazenu Tatmajdan se je v sredo začelo letošnje zadnje plavalno tekmovanje. Plavalci iz sedemnajstih jugoslovanskih plavalnih kolektivov se borijo za posamične in moštveni državni naslov v absolutni konkurenci. Že prvi dan je imel največ uspeha med moštvi lanski državni prvak kranjski Triglav. Nasploh je šlo prvi dan finalnih bojev vse po načrtih. Slovenaki plavalci namreč ostalim tekmovalkam in tekmovalcem niso pustili prave veljave. Prvi dan so osvojili vse državne posamične naalove. Popravljena sta bila tudi dva mladinska državna rekorda. Ravenčan Miran Kos je novi mladinski rekorder na 100 m hrbtno, Darjan Petrič iz Triglava pa na 400 m mešano. Po pričakovanju sta spet v ospredju brata Pe-trič. Borut Petrič zmaguje. Darjan pa je vedno drugi. Moštveni vrstni red - 1. Triglav (Kranj) 14.450, 2. Partizan (Beograd) 5.904, 3. Mladost (Zagreb) 5.321, 4. Fužinar (Ravne) 4.515, 5. Ljubljana 4.189. Rezultati - moški - 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:07,12, 2. D. Petrič (oba Triglav) 4:07.28. 3. Milečki (Mladost) 4:16.67. 6. Ce- lar 4:21.44, 7. Kadoič (« THsjri; 100 m prsno: 1. Pavlih. (B*m»X>' Ferenc (Partizan) l.lii^V * (Crvena zvezda) 1:11,7», 4 VIJ glav) 1:13.23; 190 m hi^,-*?*! (Fužinar) 1:00.52 jadlkovati Je pa dober poduk za prihodnja evropska pr venstva. Upi tugosloi (inskega plavanja so s«- na tem evropskem privnstvu a/a60 odrezali V disciplinah v katerih so plavali, So ^ slabše rezultate od njihotik* nih rekordov. Kar zgubili it* poplavi drugih odličnih doJ mladih evropskih plavabukt Nikomur od te četverice < posrečilo, da bi se vsaj prm osmim finalistom. Nismo r kovali, da bodo posegali P** daljah. Pričakovali smo, da* r evropski mladinski kon**1 plavali bolje od svojih r*t#i ki jih imajo v posameznih t plinah! Odšli so le štirje in lahko* je žal. da jih ni bilo vet. \# je bilo to prvenstvo zanje šola. Doma so bili navojem* govati in niso poznali poni na tujem pa ni tako. Osi** ropske države so na to pntč poslale lepo število tekmott in so se naši med temi ny Reprezentanca SZ je štela' dvainpetdeset udeležencev. Domači uspehi in zma£ naše pripeljali na Švedska^ okusili tisto, kar bi tudi J? morali: Biti poražen in nt 1 etlno prvi. Tudi s porazi st Na Švedskem so prišli de i znanja, da niso nepremsjr To /e zanje dragocena izkm le tako se vzgaja inihčntt valce. ki hočejo priti v etrm in nato svetovni plavalni * Spocnalt so. da bo treba št* lik o trdega treninga in tm delu izven bazena in v njem. 1'red nami je leto, ko Mj! evropskem plavalnem čtam prvenstvu v Splitu lahko sadove dela. Lahko se z homo 1 Splitu spet samo dol ganizatorji w da nas bosta** dva plavalca dvigovala v e* ski vrh Že sedaj je trrba rtj stih, koliko nnših naj bi so* v Splitu. />o vilke. temveč da tistimi, ki bodo stali na podelitev medalj ne homo .santi1' bomo tuđ * D. H*«> S SODIŠČA PETEK, 15. AVGUSTA 1980 NESREČE PADEL V OVINKU Kranj — V soboto, 10. avgusta, ob 22.30 se je na Jezerski cesti pripetila prometna nezgoda vozniku kolesa z motorjem Zoranu Kaštrunu (rojen 1958) z Zg. Jezerskega. Kaštruna je rta mokri cesti v ovinku zaneslo, da je padel in se huje ranil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. AVTO ZDRSNIL PO POBOČJU Radovljica — V nedeljo, 10. avgusta, je voznik osebnega avtomobila Stanislav Jereb (roj. 1936) iz Radovljice peljal od Posavca proti Dobremu polju. Zaradi neprimerne hitrosti pa je avtomobil začelo zanašati, zapeljal je na bankino in nato po strmem pobočju navzdol. V nesreči je bila ranjena voznikova sopotnica Marta Jereb. Dolgi prsti Kranj — Na strehi veleblagovnice Globus so delavci postaje milice Kranj v sredo, 13. avgusta, nekaj po tretji uri zjutraj prijeli Ilijo Trpkova Jjroj. 1958) iz Rado vi S. Trpko v se je iz blagovnice ravno hotel umakniti na Varno ves otovorjen s predmeti, ki Jih je vzel v oddelkih. Trpkova je opazil varnostnik v Globusu in takoj fcoklical miličnike. Trpkov si je že poprej ogledal Oddelke, ko je bila veleblagovnica se ^dprta, nato pa se je v drugem nadstropju po 19. uri skril pod poltovor-M avtomobil. Na oddelkih je nato ifcbral čevlje, kovčke, anorake, vzel J« tudi tranzistor in Se nekaj drugih ^robnih predmetov. Vsega skupaj je Jjabral za 26.000 din blaga. Trpkov je ^il prejšnji dan prestal zaporno ka-v ljubljanskih zaporih, še istega *W pa je prišel v Kranj in ponoči ^rez plačila »kupoval« v Globusu. Ni bil trezen za volanom Okoli 16. ure, je 20. septembra lani Ferdinand Blažič, star 44 let. doma iz Bistrice pri Tržiču, peljal s svojim avtomobilom znamke volkswagen od Tržiča proti Kranju. Med vožnjo je na ravnem delu magistralne ceste med Zvirčami in Kovorjem zapeljal preko levega pasu na travnato bankino, kjer je vozil 25 metrov; ko je poskušal avto spraviti nazaj na cesto, je trčil v zemljo na nasipu, zaradi česar se je avtomobil začel prevračati. Med prevračanjem je iz avtomobila padla sopotnica Cilka Kersnik in dobila tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrla. Voznik pa si je v nesreči dvakrat zlomil nogo. Ko je temeljno sodišče v Kranju ugotavljalo vzroke te nesreče, je imelo pred seboj podatke o voznikovi alkoholiziranosti v času nesreče. Poldrugo uro po nesreči je imel namreč voznik v krvi še 1,60 promile Pojasnilo V zvezi z nezgodo, ki se je pripetila 9. avgusta v Skofji Loki na dvorišču Centra slepih in slabovidnih je Postaja milice Škofja Loka posredovala dodatno pojasnilo: voznik tovornjaka Stanislav Polajnar iz Trnja je poškodovan-ki Lojzki Telbanovi pomagal po nesreči, nato pa je zapustil kraj nezgode še preden je prišel miličnik Postaje milice Škofja Loka. Telbanova je v nesreči dobila odprt zlom desnega skočnega sklepa in udarnino v prsni koš. Kdo ga je videl Bled — 18. julija zjutraj je odšel od doma Jože Potočnik, rojen 21.10.1909. doma z Bleda. Ljubljanska cesta 27. Potočnik je živel s svojo sestro Jožefo Potočnik, ki mu je gospodinjila, odkar mu je pred Štirimi leti umrla žena. Zadnje čase je sestra opažala pri bratu duševne motnje, dvakrat se je tudi že zdravil v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah. Sprva niti ni ™*"Aila, da je brat odšel neznano «tn, zato izginotja niti ni prijavi ]* Mislila je, da je spet odšel na zdravljenje v Begunje in ga je tem celo iskala. Potočnik sicer ni odhajal od doma in iz bližnje okolje Bleda, zahajal je le na domačo svoje umrle žene v Mlinem, kJer je pomagal pri delu. Večkrat * je tudi prekomerno opil. Potočnik Jože je visok 170 cm, suhe postave, podolgovatega obraza, redkih kostanjevih že malo osivelih las z delno plešo; nos je velik, ušesa nekoliko štrleča, zobje pomanjkljivi, nosi čevlje št. 42. Nad kolkom ima brazgotino od operacije, njegova leva roka je nepravilno zraščena, ker po zlomu ni iskal zdravniške pomoči. Ob odhodu z doma je imel skoraj novo temnomodro obleko s telovnikom, črne nizke čevlje z luknjicami, verjetno je imel pri sebi tudi očala z rjavim okvirjem in dokumente. Kdor bi karkoli vedel o njem naj to sporoči najbližji postaji m«lice. 55 1. ... Dbfi Črni je razvezal skakača in hkrati napadel kmeta b2. ki je tudi prikriti cilj lovca. 2. Lf6: Lffi. 3. f5 g6 4. b3 Da5! Odlično! Sedaj skakač na polju e2 ne sme s svojega mesta in tudi trdnjava ne more na polje al. Na 5. Dc2 pa sledi Te3 in nato Tae8. Pozicija je poučna tudi zaradi prikaza ene od možnih kmečkih kompozicij v zvezi s kraljevim fian-ketnim lovcem. Kmeta c5 in d6 sta možna podpornika lovca na odpornih točkah d4 in e5. 5. Tel Da2. 6. Tc2 Te3! 7. De3: Dc2: 8. Khl Zaradi nevarnega lovca se kralj umakne Toda sedaj črni lahko izrabi premoč na daminem krilu in prevlado po črnih poljih za nastop kmetov. 8. .. . a5! 9. h4 a4 Beli se je vdal, saj ne more preprečiti materialne izgube, njegov napad na nasprotnikovega kralja pa ne more napredovati. Na 10. hg5: gre enostavno Le5, npr. II. ba4 Ta4: 12. Tel DfB: 13. Sg3 Dg4 14. Se4 Dh4 H in črni dobi. Poučen je tudi naslednji primer, diagram 105 (CANAI. _ NAJDORF; Dubrovnik. 1950). Fianketirani lovec orno goči črnemi zanimivo kombinacijo, neposreden napad na nasprotnikovega kralja. alkohola, kar je vsekakor velik razlog, da ni mogel voziti avtomobila brez nevarnosti, da povzroči nesrečo. Blažič je namreč tisto dopoldne bil v Radovljici, še prej pa v Kranju, kjer je iskal akumulator. Med čakanjem je tudi pil in nato, ne da bi kosil, odšel na delo. Popoldne pa je prosil za prost izhod, ker je hotel po obljubljeni akumulator v Radovljico. Mimogrede na poti v Radovljico se je ustavil v Bistrici, kjer je v lokalu nekaj popil, srečal pa je tudi znanko Kersnikovo. Ta je hotela v Kranj in je Blažiča prosila, če jo zapelje. Blažič ji je ustregel, vožnja pa se je za sopotnico tragično končala. Voznik je sicer zatrjeval, da je zavil s ceste, ker mu je iz nasprotne smeri pripeljal po njegovi strani ceste nek avtomobil, ki se mu je moral umakniti. Vendar pa na cesti ni bilo nikakršnih sledov manevriranja, niti niso ljudje oddaljeni le kakih 100 metrov česa takega opazili. Tudi avtomobil Blažiča je bil, kot je zatrdil sodni izvedenec, v redu in do nesreče ni prišlo zaradi morebitne okvare. • Sodišče je spoznalo Blažiča krivega te nesreče in mu je izreklo kazen 8 mesecev zapora, pri tem pa je upoštevalo, da je edini hranilec družine, saj ima tri mladoletne otroke in bolno ženo, upoštevalo pa je tudi, da je bil tudi sam v nesreči huje poškodovan. Ni pa seveda sodišče moglo prezreti tega, da je bil voznik močno vinjen in se je zato odločilo za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo enega leta. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 20 do 26,30 din, špinača 21,60 din, cvetača 36 din, korenček 20 din, česen 50 din, čebula 15 do 17 din, fižol 30 din, pesa 25 din, kumare 15 din, paradižnik 20 din, paprika 30 din, slive sveže 30 din, slive suhe 48 din, jabolka 23,40 din, hruške 28 din, grozdje 35 din, limone 28 do 49 din, ajdova moka 30,60 din, koruzna moka 13 din, kaša 21 din, surovo maslo 130 din, smetana 58 din, skuta 46,30 din, sladko zelje 6 din, orehi 270 din, jajčka 2,10 do 3,70 din, krompir novi 5,60 din, krompir stari 5 din. KRANJ Solata 18 do 20 din, špinača 30 din, cvetača 38 din, korenček 18 do 20 din, česen 18 do 40 din, čebula 18 din, fižol 30 din, pesa 14 din, kumare 18 din, paradižnik 15 do 25 din, paprika 30 do 40 din, slive 40 do 45 din, jabolka 20 din, hruške 30 din, grozdje 45 din, breskve 30 din, limone 46 din, ajdova moka 28 din, koruzna moka 16 din, kaša 30 din, surovo maslo 80 din, smetana 58 do 60 din, skuta 45 din, sladko zelje 12 din, orehi 250 din, jajčka 3,50 din, krompir 6 do 8 din, lubenice 18 do 20 din. Diagram 105 1. ./. * Sf4: črnega kot. Namen poteze je uklon dame od njene zaščite polj b2 in c3. 2. Df4: Tb2:!! 3. Kb2: Se4:! Crni je sicer razgalil belega kralja, vendar je nastali položaj težak in zahteven. Se dosledneje bi bilo 3. ... Sd5!, npr. 4. DT3 Sc3: 5. Df7: + KhH 6. Kc2 Tf8 7. De6 Sdl: 8. Kdl: Dc3 in črni dobi, vzemimo 9. Tel Dal + 10. Ke2 Db2+ 11. Kdl Dbl+ 12 Kd2 Lh8+ v. matiranjem. 4. Df7: + 5. Td3 6. Kc2 Ni Slo 6. Kh8 Sc3: Se2! d5, zaradi Tel TfB 8. Te8 Da4+ 9 LbS De8: 10. De8: Te8: 11. Tc3: Lc3: 12. Ld5: z remijem 7. Te3 Tf8 H. Df8:+ Lf8: 9. Te2: Da4 + ! 10. LbS Dafi: Crni je pridobil odločilno prednost, ki jo je uveljavil takole: 11. Te8 Kg7 12. Te4 Db7 13. Thel d5 14. Tf4 Ldfi 15. Tg4 c4 16. Lc4: dc4: 17. h5 Dd5 18. Tel Lb4 19. hfi + K hO: 20. Th4+ Kg7 21. a! Dd2+ 22, Kbl cd in beli M )«■ vdal. LOTERIJA Srečka št. Din Srečka št. Din 00 10 20 40 980 1970 46810 094350 421280 01 11 37761 82141 198011 202261 321541 30 50 30 70 80 400 1.050 10.000 10.000 40 50 2.000 2.000 10.050 10.000 10.000 2 20 74202 1.020 94742 1.020 462042 10.020 K- 43 813 70973 64 594 5324 16644 20954 115724 126284 270224 40 80 5.000 30 100 400 1.000 2.000 10.000 10.000 10.000 05 25 55 75 045 35465 43805 55505 71925 75315 267315 369195 44686 74336 07 747 19387 036667 038657 132117 28 958 1148 9018 24148 26648 286488 555918 9 21229 69839 78219 88409 011789 067579 4/8829 40 40 30 30 80 1.000 1.040 5.040 1.040 1.000 10.000 10.000 1.000 1.000 50 200 1.000 500.000 10.000 10.000 30 100 500 500 1.000 5.000 10.000 50.000 20 2.020 1.020 1.020 1.020 10.020 10.020 10.020 Ujma s točo je v začetku tega tedna v okolici Maribora napravila ogromno škode, saj je ponekod uničila celoten pridelek, posledice na trti in drevju pa bodo še nekaj let Neurje s točo je v torek skoraj popolnoma opustošilo nekatere predele okoli Maribora. Ujma, ki je niti najstarejši prebivalci ne pomnijo podobne, je v nekaterih krajih dobesedno oklestila liste z drevja, ogulila vinograde, poteptala njive. Škoda še ni ocenjena, saj bodo pbtrebovali vsaj štirinajst dni, da bodo lahko pregledali in ocenili vse razdejanje. Toča, ponekod velika kot kokošje jajce,je v Svečini in Zgornji Kungoti uničila pol pridelka, v Pesnici, Jare-nini in Malečniku pa kmetje nimajo kaj pobrati z njiv. Toča pa ni uničila le letošnjega pridelka, pač pa je na drevju in predvsem na trsih taka škoda, da se bo to poznalo še naslednja leta. Neurje je razdejalo okoli 1500 hektarov njiv, 3 tisoč hektarov travnikov, 300 hektarov vinogradov, 600 hektarov sadovnjakov in okoli 100 hektarov nasadov. Škoda je tudi na cestah, veter je ruval drevesa, gospodarska poslopja so se podirala, strehe odkrivale. Ledenih zrn je bilo po poljih še naslednji dan po decimeter na debelo, v obcestnih jarkih ponekod tudi do pol metra. Pokrajina ponekod daje videz zime: drevesa so gola, njive puste, koruza okleščena, repa, pesa in krompir pa ponekod dobesedno izko-Dani iz tal. Neurje je zajelo tudi ljutomersko občino, voda je zalila številne kleti, vdrla v Imgradov tozd Montažnih in gradbenih elementov, v Marlesovo skladišče embalaže in še drugam. Poškodovana je bila tudi proga med Mursko Soboto in Ljutomerom. Nekateri kraji kot na primer v Rado-merju in okolici so bili dlje časa brez elektrike, saj je strela udarila v transformator. Izvršni svet skupščine občine Maribor si je takoj ogledal opustošeno področje in že sprejel tudi nekatere sklepe, ki naj bi omilili to naravno nesrečo. Prvo pomoč iz republiških rezerv je poslal tudi že republiški izvršni svet. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 16. avgusta bodo odprte naalednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila — prodajalna SP Pri nebotičniku, Stošičeva 1, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gorenjskega odreda 12, potrošniški center Klanec, Likozarjeva 12. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa -Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6. Gostinska in trgovska DO CENTRAL n. sol. o. TOZD Delikatesa n. sub. o. Kranj, Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepa IO DS TOZD Delikatesa in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila: 1. toČaj-a(ke) v bifeju v Delikatesi 2. prodajalke v trgovini Kočna na Jezerskem 3. učenke — prodajalke v trgovini Kočna na Jezerskem Pogoji: pod 1. PK toča j, 1 leto delovnih izkušenj v strežbi, poskusno delo 3 mesece pod 2.: šola za prodajalce in 1 leto delovnih izkušenj ali PK prodajalka in 2 leti delovnih izkušenj v trgovini, poskusno delo 3 mesece pod 3.: osnovna šola, splošna zdravstvena sposobnost, starost do 18 let Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. mira stavbno In pohištveno mizarstvo, radovljlca šercerje-va 22. telefon 75 036 (064), liro račun pri SDK Radovljica 51540-601 -12232 razpisuje javno licitacijo za naslednja osnovna sredstva, ki bo dne 22. 10. uri v prostorih MIRA, Radovljica, Sercerjeva 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Rezkalni stroj AS Zaječar z mizo Krožna žaga na lesenem podstavku Tračni brusilni stroj HOLZ HER Pomična miza z nosilcem Tovorni avto — nevozen Ročna poravnalka Krožna žaga na železnem podstavku Narezovalka plošč Odaesovalna naprava z ventilatorjem in ciklonom Kompresor Mizni brusilni stroj Ročni krožni brusilni stroj 8. 1980 ob 22: 6.500 din 500 din 1.000 din 1.000 din 25.000 din 1.000 din 4.500 din 60.000 din 60.000 din 10.000 din 1.500 din 2.500 din Interesenti si lahko ogledajo razpisana osnovna sredstva dve uri pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 odstotni polog od izklicne cene. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek. (J Lr A S18. STRAN PETEK, 15 AVGUSTA IS Osvežujoče bo v le TUTTI-FRUTTI-BOVLA Za 4 osebe potrebujemo: 250 gramov svežih malin, 3 žlice sladkorja. 4 zrele breskve. 3 banane. 2 steklenici belega vina, steklenico penečega vina. Maline damo na cedilo, jih na hitro operemo z vodo. odcedimo. in posujemo s sladkorjem. Breskve prelijemo z vrelo vodo, da jih laže olupimo in odvzamemo koščice. Breskve in banane razrežemo na koščke in jih skupaj z malinami damo v kozarec za bovlo. Sadje zdaj prelijemo s steklenico belega vina. zmešamo in za uro do dve damo v hladilnik. Sele tik pred serviranjem dodamo preostalo vino in ledenomrzlo peneče vino. Zraven ponudimo welike kruhke, ki so hitro pripravljeni in zelo dobri. Potrebujemo 8 do 12 koščkov belega kruha, maslo, 250 gramov sira, 2 beljaka, čajno žličko gorčice, sol in poper. Kruh namažemo z maslom. Sir naribamo na kratke rezine (kar na ribežen) in zmešamo s snegom iz dveh beljakov, osolimo in popopramo. Rezine kruha zdaj na debelo namažemo s sirovo maso in denemo za dobrih pet minut v močno segreto pečico (na 250 stopinj), da se hrustljavo zapečejo. Ne samo k bovli. tudi k pivu ali navadnemu vinu so taki kruhki odlični. BOVLA IZ MALIN Za 12 kozarcev potrebujemo: 250 gramov svežih ali globoko zamrznjenih malin. 2 žlici sladkorja, likerjev kozarček malinovca. steklenico svetlo rdečega vina. steklenico penečega vina. Sveže maline preberemo, na hitro operemo in posujemo s sladkorjem. Zamrznjene sadeže pa damo kar v kozarec za bovlo. posujemo s sladkorjem in pustimo, da se odtale na sobni temperaturi. Maline potem prelijemo z vinom in pol do eno uro pustimo, da se prepoje z njim. Tik pred serviranjem pa dodamo še ohlajeno peneče vino. SANGRIA Z BRESKVAMI Za 8 kozarcev potrebujemo: 2 zreli breskvi, 1 pomarančo, pol limone 1 žlico sladkorja, 1 žlico vinjaka, pol litra rdečega vina, pol litra (ali še manj) slatine ali penečega vina. Breskve prelijemo z vrelo vodo in hladne olupimo in jim odvzamemo koščice. Sadeže razpolovimo in razrežemo v tanke rezine. Pomarančo olupimo tako, da odstranimo tudi vso belo podkožnico. Pomarančo nakrhljamo. Sadje gosujemo s sladkorjem, pokapamo z vinjakom in zalijemo z rdečim vinom, angrio zdaj pustimo vsaj eno uro pokrito v hladilniku, tik pred serviranjem pa ji dodamo slatino ali peneče vino . .. Vendar še nasvet: jemljite za te bovle boljša vina, sicer bo naslednji dan maček . . . MARTA ODGOVARJA Anka — Kranj V pismu vam prilagam košček blaga, ki sem si ga kupila za komplet bluze in krila. Prosim, narišite mi model. Stara sem IN let. visoka 189 cm in tehtam 59 kilogramov. Odgovor — Bluza je širša, ima poširjene rame, manjši ovratnik in se zapenja z drobnimi gumbki. Krilo je krojeno v štiri pole, zapenja se pa po celi dolžini spredaj. Žepa imata okrogle zavihke. Sprednja dela imata po dve gubici, obrnjeni proti žepom. Krilo sega čez kolena. Ntiš otrok Je bolan Davica je po uvedbi obveznega cepljenja tudi postala redka bolezen. Obolevajo največ otroci med prvim in petim letom. Imunost pa ni trajna. Navadno poteka bolezen v ustih in žrelu kot posebna oblika angine z oblogami mandljev, ki se lahko razširijo tudi v sapnik, kar je nevarno, ker se bolnik lahko zaduši. Teža bolezni se spreminja od primera do primera, pa tudi z leti menja svoj značaj. Je pa še vedno nevarna, ker poleg smrtnosti povzroča tudi okvare na srcu, jetrih, ohromitve mehkega neba, malega jezička, požiralnika in tudi dihalnih in drugih mišic. Pri zdravljenju je važno, da je bolezen čimprej ugotovljena. Vsaka gnojna angina spada k zdravniku. Ne pozabljajmo otrok pravilno iziroma pravočasno cepiti! Razposajeni svet mode m K belo obrobljenim sončnim očalom tudi bela črta na «*_ cah - Pravijo, da je to novost »pogruntal« sloviti pariški mndnik* ator Courreges. tisti, ki je v .šestdesetih letih v modi uivljarii getm* trične like - ravne ovratnike. A in T linijo itd., izumil poni-frizur** kot svinčnik tanke pete na čevljih. No. zdaj seje vtaknil &e e. Da dosežemo takšenle bel rob na ustnicah, jih moramo najprej s k* turnim svinčnikom obkrožiti, drugo vrsto izrisati z belim *ri„čn:k* ostanek pa skrbno prekriti z rdečilom Kodrčki, ki vztrajno visijo čez čelo in na oči. ni nujno, da so vaši. Zunaj, v velikih centrih mode se dobe taki. da jih enostavno pripnemo. .. modno, da bi } ustnice, ko jih naličim o 2 rrift lom. lakasto svetile. N^r <5e Jb# te biti moderne, si ustn^ ^ naličite, »popivnajte« s ^wn0 še enkrat namažite in &e »popivnajte« . .. eni* Ta mesec na vrtu Avgust je najboljši čas za presajanje vseh odevetelih trajnic. Do jeseni se lahko potem še dobro oko-reninijo in vrastejo, da bodo zimo dobro zdržale. Vraščanje trajnic zelo olajšamo in pospešimo, če tla med njimi pokrijemo s šoto 3 cm na debelo. Lahko pa tudi z navadnim hlevskim gnojem. Plast zastirke pa je lahko tudi bolj debela. Tla takoj Cotem temeljito zalijemo in ostala odo dolgo enakomerno vlažna. S stebel tigraste lilije (Lilium tigrinum) in brstiene lilije (Lilium bulbiferum) poberemo zarodne brstiče in jih- posadimo v zemljo. Za zarodne brstičke je treba malo prostora, ker jih damo v vrste, ki so samo 12 do 15 cm/narazen. V vrstah naj bodo 5 cm vsaksebi. Potaknemo jih 5 cm globoko. Belo lilijo moramo presaditi, še preden naredi nove poganjke, kar je navadno konec avgusta. Ko bela lilija odevete in Pogattiki m nadzemni deli od mro, potem i avgusta ali septembra pota* poganjke, ki so gosto 6&sut prezimijo nad zemljo. Praven za presajanje pri tej liliji niS? smemo zamuditi. Čebule pobrati iz zemlje v p,^ avgusta in jih presaditi uaaoT stor. Tudi ta lilija je nau«ta sadimo v skupine, v ka*««** 10 do 12 čebul. Čebule 15 cmnarazen in sajerie boko. m 15 c* Inž. PAVLE HAFNER Enolončnice iz krušne peči Težko je potegniti pravo razmejitev med jedrni iz lonca in enolonč nicami. Jedi iz lonca pripravljamo iz razne zelenjave, niso goste ter sličijo zelenjavnim juham. Enolončnice so bolj goste. Osnovna živila so krompir, fižol, leča, gobe, ješprenj, kaše, riž, moke. rezanci, makaroni in slično Od mesa so v glavnem uporabljali one vrste, katere je brlo treba dalj časa kuhati: to je svinjska glava, parkeljci, trebuševina s kožo. koštrunovo in kozje meso. goveji »štjhi« (golša) in bolj žilasta govedina. Od prekajenega mesa so uporabljali svinjsko glavo i,n parkeljce ter posušeno koštrunovo meso. .,,.»., Gotovo je, da so mesne enolončnice bolj okusne in bolj čislane kot nemesne Od nemesnih enolončnic mi jih je ostalo zelo malo v spominu to so največ enolončnice iz gob (več vrst gob. krompir, kaša. čebula in smetana), enolončnica iz napol zrelega stročjega fižola (stroč-ji fižol, korenje, krompir in prežganje), krompir s širokimi rezanci ter razne mineštre Sicer so pa mineštre doma na Primorskem in Notranjskem Zelo priljubljena mesna enolončnica, ki v zimskem času še dandanes prihaja na naše mize, je ričet s suhim mesom. V raznih krajih Slovenije dodajajo v ričet različna hranila. V preteklih časih so ričet imenovali fižol z ješprenjem. Ričet ni naša narodna jed Zgodovina ričeta sega še v dobo Rimljanov. Človeštvo je poznalo ječmen že šesttisoč let pred našim štetjem. Zgodovina človeštva navaja, da so Egipčani in Feničani že pred šesttisoč leti sejali pšenico in ječmen. Rž in oves so pričeli sejati tritisoč let kasneje. Iz rimske kulinarične zgo dovine nam je znano, da so že dvesto let pred našim Katjam Rimljani kuhali iz pšenice sladki žele in iz ječmena gosto zelenjavno juho. Ta juha naj bi bila predhodnica današnjega ričeta brez mesa Med kuha njem ječmena so dodajali razno zelenjavo. Juho so okisali i kislim vinom ali limono. Ričet zasledimo v raznih starih nemških knjigah. Znana gastro nomka Katharina Prato v svoji prvi kuharski knjigi iz lata IH.r>H navaja pod nazivom »Ritscher« pripravo ričeta. Toliko za uvod k današnjemu ričetu. Naše prababica M kuhale ričet v litoželeznem loncu v krušni peči. Tudi naša mati nam je ričet kuhala v krušni peči Zvečer je ločeno namočila fižol in ješprenj Zjutraj je ješprenj dvakrat prevrela in vodo odlila. Potem je v litoželezni lonec zložila prepraženo čebulo, fižol, ječmen, nekaj narezanega korenčka, peteršiljevo korenino, par strokov česna, prekajeno svinjsko kračo s kožo in dva prekajena parkeljca Začinila je s celim poprom in lovorovim listom. Ričet se je kuhal v peči štiri ure Solila ga je nazadnje, ker ga je najprej pokusila. koliko je že slan od prekajenega mesa in parkeljcev Ce je imela pri roki kože od suhe slanine, je kol« narezala na široke rezine in jih dala v lonci Poatbsj i< skuhala prekajena svinjska reberca. Ce se je jed v loncu preveč* /gostila, jo M' zalila s suho juho od reberc. Pazila je. da suha juha ni bila premastna Naša mati v ričet ni dajala na kocke narezanega krompirja Pred no je jed postavila na mizo, jo je okisala s kisom Ki(Vt je bil kuhan, ko so bili krača, parkeljci in kože Jo mehkega skuhane Kračo |« Kretali na koščke. Svinjske parkeljce je vedno pojedel nai OCS. Na lesenem krožniku je posebej ponudila kuhana rebrca. Tudi danes lahko na isti način v lončenem loncu in v pečici priprl vimo to okusno jed. Opozoriti pa vas moram, da morat.• lonctni lon«< postaviti v mrzlo pečico in nato naravnati tempera! uro na IMO stopim V pečici se mora jed kuhati štiri ure. Znano je, da v Kranju in okolici gospođini« ruuuednji dan postavi jo na mizo mrzel ričet. okisan in zabel (en I icdilnim pijem V Vse spomladi cveto«« dat je najbolje saditi avgua^ jal* spomladi cvetoče rastl^e prt* trdne le v milejših področifrV kakor pa jih moramo dobro** vati zoper zimski mraz. Nafat je posaditi 3 do 5cm globoko*' po pet do šest ali pa tudi * moljev skupaj in naj o^ narazen. Najbolje uspevajo 1 senci, v rahlih in toplih nu»* tleh. Za zimo jih pokrijemo i1 vimi iglicami. V normalnih f zadostuje 5 cm debela plast $ jih prekrijemo še s srn.reč*« prostem se dobro obdrie C** coum, Cvclamen euiropj^uji neapolitanum. Čebule in gomolji lokov. V sov, zvončkov, čebulink in ' gih drugih čebulic in morajo biti 5 do 15 cm pod * Vse naštete čebulnice sad* drugi polovici avgusta. Čebule oziroma gomolje i& perunik, velikih zvoneho* jacint, malih narcis jn p0 zoba morajo biti 10 do fcc* boko. Ce želimo imeti v trati H* velike zvonike, krokuae ** in zgodnje tulpe, jih sadim«' bove vogalov. Po vsej trati' jene čebulnice in gornoljniref prizadenemo v rasti s košnio začne že aprila. Rastline potn* liste, da z njihovo pomoč' nadomestijo porabljene h£ snovi. Na robovih in po \xnp\ sadimo čebulnice in g«• ( vetje. Podleaek najbolje^ skupinah. Zato sadimo vedm> j 15 gomoljev skupaj, med ir* j naj bo samo 15cm prostora.^ jih 15 do 20 cm globoko v att*?!-naj bo bolj težka kot humoia* | I,.M.k rvete najholje, če je moteno na istem prostoru. K se tisk i podlesek presajamo, orodne gomolje posebej. 1^ vedali za podlesek, >j*ka igra za otroke - Rebe >UIlJot-Herbert Hennies: ^ Kid iz Arizone I. - 8.49 ^kladbe za mladino - 9.05 Še gomnite, tovariši... - 10.05 } anoruna lahke glasbe £1.00 Naii poslušalci čestita-i$> in pozdravljajo - 13.10 jHrvestila in zabavna glasba -£*.20 Za kmetijske proizvajalce - 13.50 Pihalne god-14.06 Humoreska tega Prideric Hebbel: Pav- j^rlna £*v« čudna noč - 14.25 S po-l^frvkami po Jugoslaviji -J^-lO Pri nas doma - 15.30 V*«deljska reportaža - 15.55 ^•*ati iz notesa - 16.20 Gremo ^ kino - 17.05 Priljubljene kbeme melodije - 17.50* Za-K^vna radijska igra - 18.38 rsja zgornji polici - 19.30 |^>ve8tila in zabavna glasba -1^-35 Lahko noč, otroci! -^•-45 Glasbene razglednice -kJ.OO V nedeljo zvečer - 22.20 **5upni program JRT - Stu-Zagreb - Glasbena tribu-W* mladih - 23.05 Lirični Učinki - 23.10 Mozaik me ^vjjdij in plesnih ritmov -«7^06 Nočni program sT^tMP' program 1 ^>0 Nedelja na valu 202 *4^-O0 V nedeljo He dobimo -l^ort, glasba in še kaj - 1330 v *t pedi - 19.30 Stereorama ^ 20.30 Glasba iz starega \**jfl»ofona - 21.30 Jugoslo w ^nska rock-acena -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa iU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 18. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Poje OPZ RTV Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 10.30 Poletno branje: Marie-Luise Kaschnitz: Je-niferine sanje - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Maček: O sistemičnih fungkidih -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.06 Pojo amaterski zbori -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.46 Minute z ansamblom Bratov Avsenik - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na II. programu - 13.05 Z evropskimi reviJLskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ntmu -16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.30 Novice -Občanova tribuna - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz P«rtitur zabavnega orkestra Kl V Ljubljana - 18.00/ Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mah koncert lahke, glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 1* za^ad-niče jazza Glenn Muler -20.30 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske TOREK, 19. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladi koncertant - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 1135 Znano m priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali • 12.30 Kmetijski nasveti - Martin Mencej: Kdaj in kako bomo krmili čebele za zimo - 12.40 Po domače - 13.00 Dafies do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 1406 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna slasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne melodije in monologi - 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obveat'ila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska r.emlja v pesmi in besedi - 20.30 S soli sti in ansambli - 21.05 Radijska igra - Miguel A Asturian: Weekend v Gvatemali - 21.47 Lahka glasba 22.15 Infor RADIO TRIGLAV JESENICE K HW-FM področje za rs V^^vljiško občino 87,7 inega-X^wa - Gomjesavska dolina megaherza - Jesenice ^ okolica 100,6 megaherza **dnji val 1495 KHz tw.fj8 Lokalna poročila -^vestila - 16.30 Kulturna *k>*«4jja - Morda vas bo za-3*o*J*l° - Kaj je novega %&Mlukciji kaset rV Ljubljana in plrftč ^4^03 Lokalna poročila -^^Vestila, 16.30 Kam danas JUtri — Jugo ton vam prrd-Sv^vlja - Morda vas bo zani- O* KVlelja: \ <(J9 Mi pa nismo se uklonili Koledar važnejših dogod-*VV iz preteklosti - Rekia * —Nedeljska kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročna - obvestila - 16.30 Por^-deljkov športni pregled - :v,, ,r I a vbb bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Murda va» bo zani-malo grada: 16.03 L>kalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade - morda vac bo zanimalo Četrtek. 16.03 Lokalna poročila -Cbvestil* -- 16.30 NaA ob zi mik — Morda van bo zani-rulo - P» domare za vas mativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja di-xielanda - Hagaw - The Uni-versitv of Illinois dizie band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Jack Wolfe - 16.00 Pet minut humorja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan -17.35 Iz partitur orkestra »Hans Georg Arlt« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama • 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Charlie Antolini -Clark Terry - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa jjtj ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SREDA, 3«. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom -MPZ, dirigent Dinko Fio -9.06 Z radiom na poti - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za.,. - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Joža Urbas: Današnje pasme prašičev in načrtna križanja - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00-Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo. ugotavljamo . . . -14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -J. Jež: »Umetnost an regrat« - 18.15 N+š gost -18.30 Potovanja za mladi svet - IV. oddaja (ponovitev) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Slovenija - 20.00 Koncert za besedo - Ljubezen - 20.25 Znameniti interpreti Mozarta Aldo Ciccolini, Vladimir Krainov, VVilhelm Backhaus 21.05 Jacque8 Offenbach: Odlomki iz opere »Hoffmannove pripovedke« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.06 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 .Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestra Frank Chacks field« ■ 18.00 Orkestri in solisti - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po poŠti -22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Saša Santel: Con-certino za violino in klavir -Tomaž Lorenz-violina, Marina Sever-klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Evropska književnost skozi čas XI: Avgust Strind-berg - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah -23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki - 13.36 Znano in priljubljeno • 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.46 Jazz - klub - Vaclav Zahrad-nik - Roosevelt Sykes - Ho-race Silver - 17.40 Iz partitur orkestra Montematti - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Prizma optimizma - 22.00 S festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva -22.56 Glasba za konec programa /H ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, 22. AVG. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.38 Naši umetniki mladim poslušalcem (Karol Pahor, Marijan Vodopivec) - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Anton Prelesnik: Ukrepi za varstvo gozdov in nasadov pred divjadjo - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.000 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila m zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Divertimento in scherzo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Dve partituri Blaža Amiča - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji -20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov' glasbeni mozaik 00.05 Nočni program Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Trio Oscar Peterson - 13.35 Znano in pri ljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - 17.45 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa VODORAVNO: 1. bojevnica; ženska, ki si zelo prizadeva za kaj, 6. neprijeten vonj, 11. potomec evropskega priseljenca in prvotnega ameriškega prebivalca, ' 12. podolgovata tvorba v kraških jamah, 14. del skladbe, 15. osnovna enota za merjenje dolžine, 17. muslimansko moško ime, Hasan, 19. okrajšano ameriško moško ime, Arthur, 20. lastnik hotela, 22. kratica za kilovolt-amper, 23. avtomobilska oznaka Reke, 24. bolničar, reševalec v sanitetnem oddelku, 26. kratica za Avtonomna pokrajina, 27. muslimansko moško ime, Abraham, 29. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu, tudi storž, 30. priprava za pometanje, iz zvezanega svežnja vejic, šib, ščetin z držajem. 32. jajčece, 34. grof, zlasti v italijanskem okolju, mož kontese, 35. kratica za brat, 36. kemično sredstvo za čiščenje ali pranje, 40. znak za kemično prvino rutenij. 42. naziv za kmečko grčo, 44. sol ali ester vinske kisline, 45. zver iz družine mačk, 46. naslovna junakinja Zolajevega romana, 48. naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši, 49. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa, 50. kdor kuje ali uvaja nove besede, fraze ipd., jezikovni novotar, 52. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, 54. eden največjih italijanskih pesnikov 16. stoletja (»Osvobojeni Jeruzalem«), Torquato, 55. priloga k spisu ali pogodbi, dodatek, priključek. NAVPIČNO: 1. ime našega dramskega, filmskega in TV igralca Sotlerja, 2. konica. 3. skrajni konec polotoka, 4. atenski vojskovodja in državnik, k? je 465 pr. n. š. premagal Perzijce, 5. radikal ocetne kisline, 6. okostje, 7. ime našega skladatelja Kogoja, 8. Radko Polič, 9. ime zagrebške pevke Štefok, 10. športni rekvizit, okrogla, lesena, okovana plošča za metanje, 11. prebivalec Maribora, 13. star izraz za konjenika, 14. stotina jugoslovanskega dinarja, 16. očetova ali materina sestra, 18 naprava nad Štedilnikom za odvajanje sopare ali prečiščevanje zraka, 20. pravljični danski princ, glavni naslovni junak Shakespearove drame, 21. obnavljanje pokvarjenih in izrabljenih strojev ter opreme, 24. kralj Saudove Arabije, 25. stot. 28 Rudi Valenčič. 31. Tone Tomšič. 33. pergamski kralj, 34 najboljši komik ameriškega nemega filma. Buster, 35. dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago, 37. afriški kraj južno od gore Namuii v osrednjem Mozambiku, 38. kratica za Radio-televizija, 39. nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal, 41. kratica za ustanovljen, 43. francoski pisatelj »Ariane«, Claude, 45. angleška raziskovalca polarnih področij, sir John in njegov nečak sir James, admiral. 47. kratica za »American Overseas Airlines«, 49. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva. 51. kratica za loco sigilli. mesto pečata. 53. kratica za »Vojni ekspedit«. Rešitve pošljite do srede, 20.avgusta, do 10. ure. nanaslcv; Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev praznične nagradne križanke z dne S. avguata: O rt. Baltazar. Asimov. člen. od žeja-nost, iks. proizvajalka, NM, LE, VC, Ari, Aar. Senegal. Rice. NI', kostanj. Nippon. in. \ qnb. peno*t. Pili, ica, anas, Ta, rdečina, tr, NKV. Aimara. cik. jorež. z. Ero. tar separe. Nin. Nard. ep. Iton. italianist, Njata, kataklizma, Lari. Prejeli smo 315 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Taucar Franc. Gorice 4.1 '64204 Golnik. 2. nagrado (150 rJinj prejme K*m Rosika. Slovenija avto. centrala. 64000 Kranj 3. nagrado i 120 din j prejme Poklukar (Jroa. Zg. Gorje 7. 64247 Zg. Gorje. 7 nagrad po (100 din) prejmejo: Pečjak Breda. Pot na JoSta 55, 64000 Kram. Murni k Bogdan, Trnoveo 27. 61215 Medvode. Kranj« Jožica, Potrčeva 35, 62250 Ptuj, Ahaci« Loiaka, JI A 16. 64290 Tržič Dragnaurovi« Branka, Ulica 31 divirije 54, 64000 Kranj, Suaterfti« Zlata, PreSernova 4.64000 Kranj. Križaj Tinka, Naklo ,54, 64202 Naklo. Nagrade bomo poslali po poftti Rešitev nagradne križanke z dne 8. avguata: I. aktiva. 7. kordit. respiro, 15. Solunka 16 ti. 17. kontrabas, 19. RR, 20. eta, 22. lokativ, 23. ena. 24. listi. 26. azil. 27. anis. 28. pano. 30 pravniS,. 32 pekarna, 34. ring, 35 sekt. 36. earl. 38. Camus, 41 PTT. 42. Astaire. 44. ara. 45 UE. 46. sotočnica. 4« br, 49. Stemen. 51. amalgam, 63. Tespis, 54. Ariana. Prejeli amo 143 rešitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrado (1.50din) prejme Leber Polonca, Dražgoftka 5, 64000,Kranj. 2. nagrado (120 din) prejme J urbar Ciril, Ul. 31. divizije 54, 64000 Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Slapar Iva. Koroška 14. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po poftti. JU ljubljanska banka r Temeljn? banka Gorenjske ČETRTEK, 21. AVG. iPrvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glanbo v dober dan - 8.30 Mladina poje • 9.05 Z radiom na poti - 10 05 Rezervirano za . • 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski naaveti dr. Matija Kovačič: Dohodek na kmetijah - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danea do 13.00 - Iz nalih krajev - Iz naaih sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14 05 Mehurčkj - 14.20 Kon cert za mlade poaiuialce -Skladatelj Anton Lajovic « M.40 Jezikovni pogovori - 15 30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« - 17 00 Studio ob IZBRALI SO ZA VAS Na Kokršnem oddelku trn-ake k.-.r-» • v GLOBUSI' trn poletnim >b>k*im ?,nižalt ceno do 40 .tdatotkov. Vredno je pogledati, zagotovo hn-nU kaj vrednega in !?pegB lahko izbrale za prihod^j? pcittu' Pa tudi to se ni pri kraju. S Zanjfai ep** žali« ran? otroški ug<- ift'f KKK.EC na Jesenicah tniajo veliko is> biro lahkih bombažnih ob tok za deklue. Te ro?a«t€> se d tih 4- ra velikosti od S do S let. On* ,V»f,đo .Ub d i n DO 40 odstotkov so pri Kokri v GLOBUSU sezon, sko znižali cene tudi moškim obletcain. Svetle poletne, pa tudi temnejše ss prehodne dni bn«U» lahko izbrali. Kroji no modni. GIZELA no pri ALMIRI po-imenovali ta ženski pulover ss jeaen. ki tu ga »pietti v kowbiuaciji rd*c* in modre, dveh zelenic barv in drap ter nave V velikostih od 38 do 44 «* dob« v njihovi tnda-tirnski prod«;»i ni v Rsdov-Mešani™ bombaža in noiiacnla. On«; '429 din G L, A S 20. STRAN TELEVIZIJSKI SPORED /II ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske SOBOTA, It. VIII. 16.45 Poročila - 16.50 Zgodba o Amaluku, mladinski film -18.30 Primer skrite kleti, oddaja iz humoristične nanizanke Robinovo gnezdo -18.56 Nai kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Dickens: Nkholas Nickleby, TV nadaljevanka - 20.50 Sestanek v nebotičniku; dopusti in počitnice, zabavno glasbena oddaja - 21.50 Kalifornijski poker, ameriški film - 23.35 TV kažipot - 23.55 Poročila Oddajniki II. TV mrefte: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba, oddaja TV Ljubljana • 19.00 Čerkezi, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z. .. -21.00 'Včeraj, danes, jutri -21.10 Dokumentarna oddaja - 21 40 Športna sobota - 22.00 Konj, moj prijatelj, dokumentarni film TV Zagreb — I. program: 17.00 Poročila - 17.05 TV koledar - 17.15 Pravljica o Carju Saltanu, otročka predstava - 18.15 Brigadirski TV studio - 18.45 Turnir duhovitosti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Za konec tedna Oddajniki II. TV mrefte: 15.25 Test - 15.40 TV dnevnik 15.55 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore Sveta : Himalaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Kratki film - 21.25 Gerardove pustolovščine, francoski film TV Zagreb - L program: 9.50 Poročila - 10.00 Glasbeni tobogan - 11.30 Narodna glasba TV Ljubljana • 12.00 Kmetijska oddaja - 14.05 Gledalci in TV - 14.35 Pogumni vitez, mladinski film -15.40 TV dnevnik - 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko zorijo jagode, slov. film - 21.30 Liki revolucije -22.00 TV dnevnik - - 22.20 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 Športni pregled /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 18. VIII. 18.15 Poročila - 18.20 Vrtec na obisku: obisk v mestu živžav - 18.35 Obzornik -18.45 Pop godba, mladinska oddaja (za JRT) - 1945 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19,30 TV dnevnik - 20.00 B. Nušič: Sumljiva oseba, drama TV Beograd - 21.35 V znamenju - 21.50 Mozaik kratkega filma: Vinogradnik Oddajniki II. TV mrefte: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik v madžarščini - 17.45 TV dnevnik 18.00 Slonček ljubljanska banka j M™« ■<£i£JS,BS& 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 21.00 Včeraj, danes, jutri ■ 21.10 Lee Oswald, serijski film - 21.55 Književni klub (do 22.25) Temeljna banka Gorenjske NEDELJA, 17. VIII. 9.25 Poročila - 9.30 Viking Viki, otroška serija - 9 55 Ugrabljen, mladinska nadaljevanka - 10.20 Pihalni ansambel Francija Puharja -10.50 D. Markovič: Odpisani, TV nadaljevanka - 11.40 TV kažipot - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -15.30 Potopljena mesta: Vi-kusi - 16.15 Poročila - 16.20 Avtomobilske dirke formule 1 za veliko nagrado Avstrije, Sosnetek iz Zeltwega - 17.10 portna poročila - 17.15 Imitacija življenja, ameriški film - 19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Markovič-Jan Be-ran: Skica za podobo časa, drama TV Sarajevo - 20.55 400 let Lipice, dokumentarna reportaža - 21.20 V znamenju - 21.35 Jazz na ekranu: Kvartet Ronnie Scott - 22.05 Risanka - 22.20 Zabavno glasbena oddaja - 22.35 Športni pregled dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.50 Modri hotel, zgodba iz TV nanizanke Ameriške novele - 21.40 V znamenju - 21.55 Evropski operni pevci: Edith Mathis Oddajniki II. TV mrefte: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Dick van Dvke, I. del - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Družina in družba, dokumentarna oddaja - 21.45 Poezija (do 22.15) TV Zagreb - L program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Pustolovščina • 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.55 Čudoviti karate, japonski dokumentarni film -22.35 TV dnevnik JU ljubljanska banka /O ljubljanska banka TV Zagreb — I. program: 17.45 Poročila - 17.50 TV koledar - 18.00 Slonček Mamfi -16.15 Sola za junake - 18.45 Pop godba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mile Rupšič: Pit. tudi to je Amerika, monodrama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Panorama - 22.00 TV dnevnik 22.15 Glasbena oddaja TV Ljubljana /D ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske TOREK, 19. VIII. 17.45 Poročila - 17.50 Colar-gol, otroška serija - 18.05 Glasba narodov: Kuba, II. del - 18.35 Obzornik -18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.15 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV Temeljna banka Gorenjske SREDA, 20. VIII. 17.40 Poročila - 17.45 Velike razstave, dokumentarna serija - 18.10 Od vsakega jutra raste dan: Velenje - 18.45 Obzornik - 19.00 Ne prezrite -19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Film tedna: Tuji dopisnik, ameriški film - 21.55 Gorati Kuzminac, zabavno glasbena oddaja - 22.25 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik -20.00 Festival srbskih gledališč - 21.06 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Nepozabni ekva-dor, dokumentarna oddaja -21.45 Koncert na dubrovni-ških poletnih prireditvah 80 (do 22.45) TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Glasbeni amaterji -19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Pop koncert - 22.15 TV dnevnik Temeljna banka Gorenjske ČETRTEK, II. VIII. 18.00 Poročila - 18.05 Tehtnica za natančno tehtanje, oddaja TV Beograd - 18.35 Obzornik • 18.45 Mladi za mlade - 19.15 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik ; 20.00 Tele start 80, I. del zabavno glasbene oddaje - 21.30 Kitajski dnevnik, 3. del dokumentarne oddaje - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mrefte: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino-oko - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.10) TV Zagreb - I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Poezija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja - 20.50 Vabilo na potovanje, kviz - 21.35 TV dnevnik - 21.50 Glasbena oddaja - 22.35 Dokumentarni film ŠU ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske PETEK, II. VIII. 17.40 Poročila - 17.45 Leti, leti pikapolonica, lutkovna nadaljevanka - 18.00 Družina Smola, madžarska risana serija - 18.30 Obzornik - 18.40 Ročk koncert: Ry Cooder -19.15 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Moderato Cantabile, zabavno glasbena oddaja -21.00 Blakovih sedem, serijski film - 21.50 V znamenju -22.05 Nočni kino: Korenine, ameriški film Oddajniki II. TV mrefte: 17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Plavica, otroška oddaja - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik -20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.06 Portreti: Skupinski portret ženske 21.35 Glasbena oddaja' - 21.55 Nenavadno dekle, italijanski film (do 23.35) TV Zagreb — I. program: 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Plavica - - 18.45 Muppet show - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poletje na morju, zabavno glasbena oddaja - 21.00 Voltaire, ta vražji mož, serijski film - 21.55 TV dnevnik - 22.10 Dokumentarna oddaja KINO 15. avgusta hongkon. barv. karate ZMA JEVA IGRA SMRTI ob 16. in 18. uri, angl barv. pust. PONOĆNI EXPRESS ob 20. uri. 16. avgusta hongkon. ban. karate ZMAJE VA IGRA SMRTI ob 16. in 18. uri. avstral. bari' emt. ABC - O LJUBEZNI IN SEKSU ob 20. uri. amer. barv. akcij. knm. MOŽ IZ SANEERNANDA ob 22. uri. 17. avgusta amer. barv. pust. TIGROVE OČI ob 10. uri, hongkon. bari', karate ZMA JEVA IGRA SMRTI ob 15 in 17. uri. amer. kom. MANHATAN ob 19. uri, prem. ital. barv. erot. drame SKA NDA L ob 21. uri 18. avgusta ital. barv. erot. drama SKANDAL ob 16. in 18. uri, amer. barv. knm PRIJA TEU V TEŽA VA H ob 20. uri 19. avgusta ital. barv. erot. drama SKAN DAL oh 16. in 18. uri, angl. nem. barv. vojni ŽELEZNI KRIŽ ob 20. uri 20. avgusta prem. avstral. barv. Ihriller ZADNJI VAL ob 16., 18. in 20. uri 21. avgusta angl. ban. erot. EMILY ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 15. avgusta kanad. barv. ljub. UVAJANJE V LJUBEZEN ob 16., 18. in 20. uri 16. avgusta amer. barv. akcij. A VTO CESTA NASILJA ob 16., 18. in 20. ur, 17. avgusta hongkon. barv. akcij. krim. LEZI. STRELJAJO ob 14. uri. franc. barv. erot. POCESTNICA ob 16. in 18. un. prem. kanad. barv. detekt. CHERLOCK HOl.MES IN JACK RA Z PA RA C ob 20. un 18. avgusta avstral. ban: detekt. SCHER LOCK HOLMES IN JACK RAZ PA RAC ob 16.. 18. in 20. uri 19. avgusta avstral ban: detekt. SCHER LOCK HOLMES IN JACK RAZPARAC ob 16., 18 in 20. uri 20. avgusta franc. barv. emt. POCEST NIČA ob 16.. 18 in 20. uri 21. avgusta amer. ban. pust OPERACIJA ZEBRA ob 16.. 18. in 20. uri TrH* 16. avgusta franc. ban: krim. dntma DEKLICA V MODREM ob 18. in 20 uri. ital. ban< erot. dntma ŠKANDAL oo 22. uri 17. avgusta nem. ban: un ban: karate ZMA JEVA IČRA SMRTI ob IH. ,n 20 un ^Z^?Lfu"ta amer han SActf AVTO CESTA NASILJA ob 18. m 20 un. „1° *av*u*ta am*r ban akcij AVTOCE STA NASILJA ob /n. ,n 20. un v?Ioa.".MaHla frunc han kttm AGENCIJA ZA SKLEPANJE ZAKONOV ,>b lH ,n M un Duplica 16. avgusta franc ban erot POCEST NIC A ob 20. uri 17. avgusta hongkong ban: kanite V ZMAJEVEM GNEZDU ob 15 un. angl bon QUA DROPHENIJA ob 17 in 19 uri ,£?. °J3fM*" hongkon barv karate ZMA JEVA IGRA SMRTI ob 20. uri 21 avgusta avstral barv Ihriller ZADNJI VAL ob20 uri fsftajiss 15 avgusta franc. ban gmtlj. DR A K ULA - ()CE IN SIN oh 20.W 17. avgusta nem ban knm glasb kom VESELI GA NGSTF.RJI „h 17. uri Komenda 15. avgusta ital. ban en,t POCESTNICA ob 20. uri 16. avgusta hongkon. barv. akcy. Dl'E RACIJA ZEBRA ob 18 uri. kanad ban erot. UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20 uri Radovljica 16. avgusta angl ban ŽIVLJENJE ENE VIDRE o/> 18 un. umer ban GRŠKI LADJAR ob 20. un 17 avgusta amer bon (IRSKI LADJAR ob IH. un, franc barv PlJiVALNI UČITELJ ob 20 ur, 18 avgusta angl bar, ŽIVLJENJE ENE VIDRE oh 20. un 19 avgusta franc ban: PLAVALNI UČI TE U ob 20. un 20. avgusta angl ban ŽIVLJENJE ENE VIDRE oh 20 un 21. avgusta angl ban EMILI. Y oh $$} ur, Blod 15. avgusta ital han EELI.INIJEV ČASA NOVA oh 20 un 16. avgusta ital ban EELI.INIJEV CA SANOVA ob 18. m 20 un 17 avgusta amer bar, jaha, KMALU BO POLETJE ob 18 un. ital han uest IMENUJEM SE NOBODV ob 20. un 18. avgusta amer bar, GRŠKI LADJAR ob 20 un 19. avgusta amer. ban, Gjm«-v ob 20. uri 20. avgusta franc. ban: Mn-tii TELJ ob 20. uri 21. avgusta zaprto Bohinj - Boh. Bistrica 16 avgusta ital. ban. unt mti SE NOBODY ob IS. in 20. uri 17. avgusta ital. ban. F&invri S A NO VAobl8 in 20. un 21. avgusta angl. ban. ž/v/jk;: VIDRE ob 20. uri x Skorja Loka 80RA 15. avgusta amtr. uVQI '"f^a^gustcanglORUmi '"^ZgustadomaHTOm in 20. uri «»ovje - moJ^r.- ,6. ngu^a angl ŠPANSKI ,V,?avgusta .lalPRM 55 , 15 AVGUSTA 1980 21.STRAN.G LAS GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o. TOZD GOZDARSTVO PREDDVOR n.sub. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge operativno vodenje revirja JEZERSKO 1 sodelavec pogoji: * ^ednja strokovna izobrazba gozdarske smeri. ^*io leto delovnih izkušenj. ^elo se združuje za nedoločen čas. kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge na naslov: JOZD GOZDARSTVO PREDDVOR, Hrib 2, 64205 Preddvor. kandidati bodo o rezultatib razpisa obveščeni v 15 dneh po bombažna predilnica in tkalnica tržič ponovno razglaša naslednje proste naloge in opravila na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: V DSSS — Vzdrževalno energetski obrati — vzdrževanje strojev in opreme — 4 delavce za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola kovinske smeri. — 1 leto delovnih izkušenj; — instaliranje parnih in vodovodnih naprav — 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola za instaliranje, osnovni tečaj za varjenje. 1 leto delovnih izkušenj. tO*mene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski k 15 dni od dneva objave. LIP lesna industrija Bled, n. sol. o. TO lesna predelava Tomaž Godec. n. sol. o. Bohinjska Bistrica na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge MEHANIKA II ^ v oddelku za vzdrževanje in investicije *£<*oji: K strojne stroke in 3 leta delovnih izkušenj, J^bit iz varstva pri delu. iskusno delo 2 meseca. *ne prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev spreje-^oddelek za splošne zadeve TO Tomaž Godec do 26. 8. Dežurne trgovine veletrgovine speceriDa ©©©© dne 16 8 1980 MARKET DOBE BLED Kajuhova 3 MARKET ZGORNJE GORJE 11 a MARKET LESCE Finiarjeva 10 trgovine so odprte od 7 do 1 9 uro MARKET DELIKATESA BLED Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) trgovina |e odprta od 8 do 21 ure GOZDNI BONTON Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER Kranj Komenskega 4 razpisuje 1. učitelja ekonomike SFRJ in politične ekonomije Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri, Delo za nedoločen čas. 2. honorarnega učitelja za 7 ur slovenščine popoldne Pogoj: visoka izobrazba; 3. čistilke za popoldansko izmeno, za nedoločen čas Delo se začne 1. septembra (za čistilko takoj). V 15 dneh pošljite prijavo in dokument o izobrazbi na gornji naslov. GLOBUS in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj ^ A0 w V — ALPETOUR DO Turistična agencija ŠKOCJANSKE JAME - LIPICA z ogledom predstave Španske jahalne šole z Dunaja odh. 30. 8. GROSSGLOCKNER, odh. 23. 8. PRAGA IN CESKI GRADOVI 5 dni, odh. 3. 9. PRAGA 3 dni, odh. 12. 9. 10-dnevni paketi na RABU od'11.10. dalje Sončni in zeleni LOSlNJ vas vabi na oddih tudi v septembru; Informacije in prijave v vseh Alpetourovih poslovalnicah m KOMPAS Vj?i JUGOSLAVIJA - Beograd - sprejemamo naročila OOS za avgust, september, oktober - Ohrid - 3 dni, 5/9,12/9,19/9 6 dni, 31/8, 7/9, 28/9, 5/10 - Bosna in samostani Srbije — 8 dni, 12/9 - Crna gora - 8 dni, 31/8, 7/9,14/9, 21/9 - Zeltweg - 1 dan, 17/8 STROKOVNA POTOVANJA - Kdln - PHOTOKINA - letalo, 4 dni, 15/9 - Kairo - INTERDIDACTA - mednarodni sejem šol»ke opreme -5 dni - Celovec - LESNI SEJEM, 1 dan, 16/8 - Munchen - OKTOBERFEST - 25/9 in 27/9, 3 dni 3 KOMPASOVI LETALSKI MOSTOVI BEOGRAD - CRNA GORA - OHRID - več o njih v naslednjih izdajah Glasa ČIPKARSKI DAN V ŽELEZNIKIH V soboto in v nedeljo bodo v Železnikih tradicionalne prireditve v okviru Čipkarskega dne. Prireditve se bodo začele jutri ob 19. uri, ko se bosta predstavila folklorna skupina iz Nemilj in mešani pevski zbor Iskre Železniki. Hkrati bo odprta razstava čipk v muzejskem paviljonu, na ogled bo do 24. avgusta. Po kulturnem programu bodo za ples igrali člani ansambla Trgovci. V nedeljo bo ob 10. uri že tradicionalna tekma »Oženjeni : Ledig,« popoldne ob 15. uri pa bo tekmovanje klekljane na prireditvenem prostoru pred plavžem. Po podelitvi diplom in priznanj najboljšim na razstavi in tekmovanju bo ples do polnoči. Igrali bodo Selški fantje. L.B. ODDIH NA RABU V OKTOBRU IN V NOVEMBRU Otok Rab privablja s svojimi naravnimi lepotami, milo klimo, 90 let dolgo turistično tradicijo čedalje več turistov tudi izven poletne sezone. Na otoku je vrsta kultumo-zgodovinskih spomenikov, veliko je tudi možnosti za sprehode, obiščete pa lahko tudi sosednje otoke, ki so z ladijskimi zvezami povezani z Rabom. Alpetour je rezerviral na Rabu postelje v hotelu B kategorije, v katerem je pokrif bazen s toplo vodo. Na voljo so vam 10 dnevni paketi v oktobru in novembru in stanejo 2.900 din po osebi. V ceno je vključeno: prevoz s posebnim avtobusom, prevoz s trajektom, 10 polnih penzionov, uporaba bazena in športnih objektov, turistična taksa in organizacija. Otroci do 5. leta starosti imajo popust 950 din, če koristijo skupno ležišče s starši, otroci do 10. leta starosti imejo popust 600 din, kadar imajo posebno ležišče v sobi s starši. Doplačilo za enoposteljno sobo je 50 din dnevno. Opozarjamo vas še na eno možnost, ki vam jo nudi Alpetour v okviru oddiha na Rabu. To je aktivni oddih, ki obsega zdravniški pregled prvi in zadnji dan bivanja, dnevne vaje, ki jih predpiše zdravnik in jih vodi strokovnjak, razne vrste športa, enkratno masažo, posebno predavanje o športni rekreaciji in aktivnem dopustu, poldnevni izlet in zabavni večerni program. Doplačilo za aktivni oddih je 600 din po osebi. Podroben program je na voljo v poslovalnici Alpetoura. li Med italijansko okupacijo je bilo na Rabu internirano okrog 15.000 ljudi. K 0 K R A K R A N J Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča KATARINA MAČEK Čolnarjeva mama Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, 15. avgusta 1980, ob 14.30 iz mrliške vežice na Kokrici na tamkajšnje pokopališče. Žalujoči vsi njeni! Kokrica, Strahinj, Sp. Bela MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM V SPOMIN Mineva leto dni odkar nas je zapustila draga žena in mami ANČKA KADIVEC a Hraatja »t. 104 Zahvala vsem, ki obiskujete njen grob ter ji prinašate cvetje in prižigate sveče! Žalujoča: mož Peter in sin Peter! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta in brata JOŽETA F A JF AR J A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi ZB - Škofja Loka, govorniku, sodelavcem DO — Inštalacije, Gorenjske predilnice Škofja Loka in IMP - TOZD Trata. Vsi njegovi! Skorja Loka, Zg. Bitnje, Radovljica, Podnart, Koper Ugodno prodam JADRALNO DESKO -SURF in PONY EX-PRESS (Puch). Letence 4, Golnik Prodam nova balkonska VRATA, 210 X 80, z roleto ali zamenjam za 220x80 - KLI - Logatec. Sink, Gasilska 1, Kranj 6450 Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Ogled od 14. do 20. ure. Štular, Sorlijeva 18, Kranj 6451 Prodam nov PRALNI STROJ z dvoletno garancijo. Staneta Žagarja 12, Kranj, tel. 24-036 6310 Sveža domača JAJCA lahko dobite na Suhi 5 pri Predosljah — Kranj 6472 Po zelo ugodni ceni prodam novo KUHINJSKO OPRAVO, lahko tudi po elementih. Podobnik, Trojarjeva 38, Kranj-Stražišče 6484 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, po ugodni ceni. Vovk, Begunjska 2, Kranj 6485 Prodam 10 kv. m rjavega TAPI-SONA, 14 kv. m TOPLEGA PODA in ITISON »TEPIH«, 3x3m. Se-benje 66, Bled - Zasip 6486 Ugodno prodam KAMENJE. Pin-tar, Bled, Rečiška 22 6487 Prodam rabljena OKNA z okenskimi mrežami. Voglje 20, Šenčur 6488 Prodam 25 »ŠPIROVCEV«, dolžine 6 in 8 m in 300 kg betonskega ŽELEZA, premera 12 mm. Informacije popoldne — Štular Cveto, Zg. Dobrava 9, Kamna gorica ali dopoldan po tel. 26- 271 6489 Prodam nov ŠOTOR za 4 osebe in nekaj šotorske opreme. Šubic Franc, Korbarjeva 7, Kranj ' 8490 Prodam ŠPORTNO KOLO rog, 10 prestav. Delavska c. 41, Stražišče — Kranj 6491 Prodam 30 ton HLEVSKEGA GNOJA. Zapoge 24, Vodice 6492 Oddam tri mesece starega PSA — NEMŠKEGA OVČARJA. Arnež Jože, Kokra 3, Preddvor 6493 Prodam LES za ostrešje, dolžina 3 dO 7 m - 2 kub. m: 1 kub. m po 20 mm in 1 kub. m po 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 6494 Prodam 200 kosov OPEČNEGA ZIDAKA, dimenzije 29 X 19 X 19 centimetrov.- Telefon 064-23-605 ali 27-461 - Gerzina 6495 OTROŠKO OPREMO - športni voziček, avto-sedež, stajico in jedilno mizico, vse uvoz, ugodno prodam. Telefon 27-390 6496 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Cegel-nica 1, Naklo 6497 ZAHVALA Ob smrti naše drage ROZE GRAJZER Ukcove Roze iz Smlednika št. 18 se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, jo zasuli s cvetjem in nam na kakršenkoli način pomagali. Iskrena zahvala gre osebju Doma oskrbovancev Ljubljana-Šiška, nadalje dobrim sosedom: Filipovim in Jerajevim ter g. župniku za govor in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Marija! Smlednik, Breg, 9. avgusta 1980 ZAHVALA , Ob boleči izgubi našega dragega atka, sina in brata "4ffl)"r.-' J9H| JERNEJA SREBRNJAKA ml. izČirč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo Splošni bolnišnici v Ljubljani za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se sindikalni organizaciji tovarne Sava Kranj za pozornost in obiske na domu v času njegove bolezni, kakor tudi sodelavcem za poklonjene vence in cvetje. Zahvaljujemo ae govornikom: tov. Petriču predstavniku KS - Čirče, sodelavcu tov Dolinšku in tov. Francu Seknetu predstavniku LD - Šenčur za ganljive besede in izkazano lovsko čast kakor tudi pevcem in godbi iz Kranja za ganljive žalostinke. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in počastili njegov spomin, iskrena hvala! Vsi njegovi - najbolj pa hčerka Branka! Kranj, 15. avgusta 1980 Prodam staro POHIŠTVO. Stra-žiška 10, Kranj - Stražišče 6498 Prodam vezano OKNO z belo roleto, dimenzija 80 x 120. Dvorje 30, Cerklje 6499 Po ugodni ceni prodam BRETON PLOŠČE, primerne za obloge. Gol-niška 14. Kram . 6500 Prodam travne PLOŠČE. Zorman Franc, Šenčur, Beleharjeva 35 6501 Zaradi selitve prodam komplet OPREMO za dvosobno stanovanje. Kupcu opreme oddam tudi stanovanje. Ponudbe oddajte pod šifro: 11-M 6502 Prodam 5 novih vezanih BALKONSKIH VRAT: - 220 x 100 in 2 kom. - 220x80 (Inles). Bešlagič, Kocjanova 3, Kranj — Stražišče 6503 Prodam 70 GAJBIC za krompir. Bernard Marjan, Verje 26, Medvode 6504 Prodam novo še ne rabljeno HLADILNO SKRINJO LTH, 380-litrsko. Kalan, Kurirska pot 33, Kranj — Primskovo 6505 Prodam 14 ton CEMENTA, ZASTAVO 750 in MOPED 15 TLS. Naslov v oglasnem oddelku. 6506 Prodam rabljeno SPALNICO. Govekar, Stošičeva 5, Kranj 6507 Prodam komplet ohranjeno JEDILNO MIZO in štiri stole. Moša Pijade 11/16, Kranj 6508 Prodam 520 kosov BETONSKE OPEKE, 40x20). Telefon 81-608 6509 Prodam nov GUMI VOZ. Zupan Marjan. HruSica 96, Jesenice 6510 Ugodno prodam T V telefunken -color (66 cm). Naslov v oglasnem oddelku 6511 Prodam motorno KOSILNICO figaro z nizkimi kolesi. Tavčar, Poljane 34 nad Škofjo Loko 6512 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in globok VOZIČEK za dvojčka. Križnar,.Preddvor 8 6513 Prodam 3 tedne rabljen, zelo lep ŠOTOR z baldahinom za 2 do 3 osebe. Informacije po tel. 22P991 6514 Prodam nov PRALNI STROJ gorenje — apolo R. Stan Stanislava, Gradnikova 91, Radovljica 6515 Prodam skoraj nov italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (žamet — temnorjav-oker), za 6.000 din. Bozovičar Nuša, Gorenja vas 86 6516 Prodam jalovo TELICO, težko približno 450 kg. Srednja vas 2, Bohinj 6517 Prodam TELICO simentalko, 7 mesecev brejo in STREŠNO OPEKO BOBROVEC. Luže 34, Šenčur 6541 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR ferguson 35. Mihelič, Podbrez-je 8, Duplje 6542 Prodam GRADBENI MATERIAL (cement, apno, opeko, parket, perlit). Infor.: v petek in soboto od 16. - 18. ure. Telefon 064-21-164 Prodam TELETA za rejo. Letence 1, Golnik Po ugodni ceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cirnski, Ke-betova 16, Kranj 6662 Prodam novo rogovo ŠPORTNO KOLO in dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO, od 6 do 12 let. Ogris Janez, Britof 74, Kranj 6541 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (košara - sedež) K veder, Sr. vas 35, Šenčur 6542 Prodam 300 kosov rjave STREŠNE OPEKE trajanka. C. na Belo 2, Kokrica 6543 Prodam samonakladalno PRIKOLICO, 17-kubično, traktorski IZRU-VAČ krompirja na kardan ter traktorski PLUG in BRANO in 5000 kg CEMENTA. Sv. Duh 41, Škofja Loka 6544 Prodam KOMBAJN za krompir hassia in nakladalno PRIKOLICO, nemške izdelave. Porenta, Sv. Duh 44, Škofja Loka, tel. 44-616 6545 Prodam PRALNI STROJ. Cuder-man, Kalinškova 13, Kranj 6546 Prodam 80-litrski ležeč, malo rabljen električni BOJLER in 4 leta star črnobel TELEVIZOR. Buh Pavel, Sr. Bitnje 96, Zabnica 6547 Prodam suhe hrastove PLOHE, 50 mm. Sutna 35, Zabnica 6548 Prodam GRAMOFON tosca 20, še v garanciji. Šubic, Hrastje 69, Kranj 6549 Plus veluk 150 vektor pentacon OBJEKTIVE viola, prodam. Hrast je 175, Kranj 6550 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK ter nov in rabljen KAVČ Sorlijeva 3, Kranj, stan. 2 6551 Prodam 400 kosov OPEKE Vinkovci, plinsko PEČ, trofazni ŠTEVEC in BANKINE. Tel. 064-61-910 6562 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg. Poaavec 16, Podnart 6553 Prodam dvobrazdni traktorski PLUG in SOD za gnojnico. Drakaler Marija, Zasavska 42, Kranj ^554 Prodam žensko, moško in otroško KOLO, do 7 let starosti, KAVČ in K2K KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALC V trgovini na Koroški cesti v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG ZOO, 3« 400 litrov in za atomiaer« traktorjev TOMO VINI VIĆ 730 Rezervne dele za vse traktorjev TOMO VTi VIČ, UTB, URSUS-C IMT 533, kosilnice BCS Gribaldi. Traktorske mulatorje. gume in Prodam mladega BIKCA DRVA in MARMOR Pipanova 38, Šenčur Prodam smrekove DESKE mm). Naslov v oglasnem oddelka Prodam kombiniran STEDIL' (4 plin, 2 elektrika). JeČnik Rakovica 3, Besnica Prodam GORENJSKO N NO NOŠO. Zg. Brnik 93, Cerklje Prodam borove PLOHE SKE za opaž. Naslov v oglašati delku. Prodam TRAKTOR d*ut»« SILNICO. Lahovče 60, Cerklje Prodam KOSILNICO BČ obračalnikom in sedežem Cerklje Prodam PAJKA FAHR št. 33 Prodam zastekljena OKNA okvirjev in rabljeno"' ŽENSKO • LO. Korl Smodila, Reševa 1 t« tel.22-502 Prodam dolgo drap Pfutfa* OBLEKO, velikost 36-3g j^JJ Kokrškega odreda 20, Kranj * Prodam enovrstni traktorski RUVAČ krompirja WilmaUs. * Ivan, Velesovo 6, Cerklje Prodam ASPARAGtJSV. W Sr. Bela 53, Preddvor I RADIO s KASETOF0* grundig stereo in kotno BRTjsf. bosch, prodam. Naslov v od# oddelku. Prodam svež CEMENT As* M-550. Podreča 24, Mavčie« ' I Prodam malo rabljena BALKONSKA VRATA an*5* OKNO, 80 x 120 (jeloviCa) a din, VLEČNO KLJUKO m P? ali 1300, za 800 din ter STTJKft ZASTAVO 750, za 700 din H« Sv. Duh 58 (pri gradu) Prodam 400 kg težko KRV> bo čez en mesec drugic t& KRAVO mlekarico, prina«««* kol. Zg. Luša 10, Selca Prodam Žensko italii.nak* ROČNO OBLEKO, za stavo. Naslov v oglasnem od* » Poceni prodam športni OTft* VOZIČEK. Telefon 42-129V Prodam PEČ za centrala«.'' javo, 30.000 kal. Hafner, Zab^ i GRADITELJI! Rrodam VRATNIH KRIL. Naalov nem oddelku. Poceni prodam POHl§TVC dnevno sobo. Oglasite se pri * Sorlijeva 4, Kranj Prodam PSA - NEMS*' OVČARJA. Zg. Bitnje 142 {f škarni) Prodam LES za ostrešje fon 28-528 - Prodam malo rabljen PR* STROJ. Jama 45, Mavčiče, fon 40-071 Prodam FOTOAPARAT 1? ES (foto-sneiper) in POVEC? NIK s priborom. Markeij * Valjavčeva 13, Kranj KUPIM Kupim rabljene PLOHE a* nje. Ponudbe oddajte pod: Krt« preddvor Kupim hermetična vratca rt ten kamin. Iskra Alojz, Kranj* Radovljica Kupim lepe smrekove in nove PLOHE, 5 do 8 cm. N**J 1 maja 71, Kranj, tel. 26^537 * 5 ' BOBEN za PRALNI STROJ castor 532, italijanski. Kutinova 6, Orehek. Kranj Prodam malo rabljen bagatov LIKALNI STROJ. Pajk Vilma, Gpll"-ška 83, Kranj ^ I«UJ» ČP Gla«. Kranj, Stavefe fi* r^nj.kl ti* Kranj, tiak: Zp ^ £.vi«. Ljub«.««. N*rfov '„ uprave H.«: K^n*°^l-NV Tekoči raćun priSDK v lik in uprava 31-«*». ^fUk^ »J* ?iercliU - propada, ***** vl—---- — KTIK, IS. AVGUSTA 1980 .23.STRAN O LAS VOZILA Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, ali zamenjam za manjši avto. Puch Ivo, Golnik 112 6577 Prodam MZ 250/1, letnik 1979. Kljajič, Gradnik ova 3, Kranj 6578 Ugodno prodam popolnoma nov KOMBI REX universai, celega ali po delih, motorni pogon, frezo za sneg in PRIKOLICO. Kožuh Ivan, Kopališka 8, Škofja Loka, tel. 064-60-159 6579 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750. Bodešče 4, Bled 6580 Prodam široka PLATIŠČA (felt-ne) za zastavo ali fiat. Šter, Cerklje 145 6581 Prodam osebni avto TRABANT, letnik 1969. Kolenko Iztok, Praše 43, Mavčiče 6582 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, cena 20.000 din. Lahko tudi na potrošniško posojilo. Bemik Minka, Selca 59 6583 R-4 in OPEL REKORD, prodam po delih. Telefon 74-368 6584 Oddam vrstni red za WARTBUR-GA lux, s pomično streho. Telefon 70-084 6585 Prodam ŠKODO 100, letnik 1970. Arzenšek Jože, Šutna 76, Zabnica 6586 Prodam ŠKODO 110-L, letnik 1974, registrirano do junija 1981. Ogled v nedeljo popoldan. Frank, Ul. XXXI. divizije 44, Kranj 6587 Prodam dobro ohranjen VW 1303 S, letnik 1973, prva registracija 1976. Primožič, Ul. XXXI. divizije 7, Kranj, tel. 28-723~ ~~~ 6588" GSX 1,3, nov, prodam. Žagar, C. talcev 21, Kranj 6589 Prodam MOPED TOMOS V-15. 3orica 16, Radovljica 6590 Prodam ZASTAVO 125-P, letnik 1977, 30.000 km. Lahko tudi na kredit. Alič Ivan, Murave 5, Poljane tfdSkofjoLoko 6591 Prodam odlično ohranjenega 3PACKA, letnik 1975. Miklavčič Ciril, Škofja Loka, Ljubljanska c. 5 6592 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Radič, Podlubnik 162, Škofja Loka 6593 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto in motorno kolo CZ 175. Zg. Bitnje 136 6594 AMI 8, registriran do septembra, prodam ali zamenjam za MOPED. Sajovic Borut, Naklo 176, tel. 47-236 6595 Prodam VW 1200, letnik 1963, referiran do marca 1981. Krničar, ^"elft Cerklje 6596 PtaAun novo PRIKOLICO za "•^»»vto. Zupan, Cerklje 128 6597 Pwdam »FIČOTA«, celega ali po delih. Zot Franc, Moše 42, Smlednik, td. 061.611-347 6598 Prodam ZASTAVO 750. Kranj, 0ritof329 6599 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, prva registracija 1973, registrirno do januarja 198L Tel. 69-043 6600 Prodam WARTBURGA delux, letnik 1976. Razingar, Žirovnica 77 6601 Prodam karamboli ranega WART-BURGA, celega ali po delih. Informacije po tel. 23-433 vsak dan od 16. do 18. ure. 6602 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, krem brave, letnik november 1974, registriranega do novembra. OgW vsak dan. Milan Guzelj, Kamna gorica 29 66O3 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno. Pogačnik, Kropa 58 6604 Prodam karambolirano DYANO, staro eno leto in pol. Ogled možen vaak dan. Plesnik Franci, Hafnar-jeva pot 5, Kranj - Labore 6605 Prodam PRIKOLICO za osebni *vto. Suha 23, Kranj ■ 6606 Prodam AVTOMATIC 3, letnik 1978. Kočevar, Grajzarjeva 4, TW 6607 Za AMI 8 kupim zadnja BLATNIKA. Križnar Boris, Kidričeva 18 Kranj, tel. 22-221 - int. 26-34 6608 Prodam MOTOR APN-4. Breg6L Kranj J** Prodam LADO in ŠKODO. Tene-tiše 25, Golnik __. °f*° Prodam MOTOR za WV 1300, prevoženih 7.000 km, po generalni. MENJALNIK ter razne dele za karoserije, letnik 1968. Domitrovič Viktor, Tavčarjeva 9, Jesenice 1 Prodam LADO F - J««van, letnik 1978, prevoženih 19.000 km, za 13,5 SM. Ogled popoldan Konten- fckalO.Bled . .. °5" Prodam »KATRCO«, letnik december 1976. Ponudbe po tel. 74-01& Prodam SPAČKA, letnik 1972. Informacije po tel. 064-28-921 6614 Prodam ZASTAVO 750, letnik )o76. Ogled v soboto in nedeljo od %~12. ure. Zorman, M. Pijade 4. Mefon 28-669. ZASTAVO 101. letnik de«"nber Ogled 16. in Ljubljanska c. 26 Bled. 6660 7W IŽOO-J; letnik 1975, prodam i>dffon 44-510 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1700, letnik 1970, registriran do junija 1981. Jan Alojz, Sp. Gorje 125/c (Bled) 6457 SPAČKA, prodam po delih, lahko tudi celega in MENJALNIK za ZASTAVO 750. C. na Brdo 39, Kokrica 6461 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Dražgoška 5, Kranj, tel. 25-591 6462 Prodam dele za NSU 1200 C.in avtomatsko KLJUKO za traktor universai. Sp. Veterno 3, Tržič 6464 Prodam MOTOR avtomatic 3. Jovanovič, Valja včeva 5, Kranj 6518 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1973. Bešter Srečko, Sp. Bes-nica 15 6519 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Čater, Srednje Bitnje 106, Zabnica 6520 Prodam R-4, letnik 1974, z neparno številko. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Mulaj Alojz, Dobravi-ca 4, 64244 Podnart 6521 FORD TAUNUS 1300 XL, registriran leta 1976, prevoženih 43.000 kilometrov, prodam za 23 SM. Informacije po tel. 064-28-683 od 7. do 14. ure 6522 Prodam obnovljeno LADO 1200, letnik 1973. Delno plačljivo s čekom. Ogled v ponedeljek 18. 8.1980 po 14. uri. Boštar Franc, C. na Rupo 1, Kokrica - Kranj 6523 Prodam AMI 8. Preisinger Miro, Pot na Jošta 23, Kranj, tel. 21-101 6524 MERCEDES 200-D, prodam za 28 SM, delno na kredit. Telefon 064-79-436 6525 Prodam R-4, starejši letnik za rezervne dele ali v celoti, potreben manjšega popravila. Dodam veliko rezervnih delov. Vzamem tudi apno ali cement (6.000 din). Jurančič, Olševek 36/b, Preddvor 6526 Prodam OPEL KADETT, letnik 1967. Tenetiše 33, Golnik Prodam MINI COOPER MK-II, odlično ohranjen ter športno opremljen. Potočnik Henri, Pipanova 70, Šenčur 6527 126-P, garažiran z michelin gumami, plastičnimi odbijači, brezhiben, nrodam. Staneta Žagarja 34, Kranj 6528 GOLFA JL, 4 vrata, avgust 1977, brezhiben, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-188 6529 MERCEDES 322 kiper, 6 ton, 2 pogona in BULDOŽAR TG-50, letnik 1963. prodam. Jelovčan Ivan, Martinj vrh 30, Železniki 6530 Prodam RENAULT 16-TL in ZASTAVO 750. Adamovič, Sp. Bitnje 7, Zabnica 6531 Prodam AMI 8, prva registracija 1976 obnovljen. Telefon 064-28-197 6532 Prodam odlično ohranjenega PRINZA 1000, prevoženih 79.000 kilometrov, registriranega do 31. decembra 1980. Blaško Edi, Kovačiče-va 5, Kranj 6533 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1977/1978. Naslov v oglasnem oddelku 6534 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Tupaliče 53/a, Preddvor (na Gmajni) 6535 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, prva registracija 1976. Proaen Marko, Suška c. 14, Škofja Loka (Pod Plevno). Informacije vsak dan po 20. uri, v soboto in nedeljo cel dan 6536 Kupim zadnji BLATNIK za AMI 8 Križnar Boris, Kidričeva 18, Kranj ' 6537 CITROEN GS 1220, letnik 1976, prevoženih 65.000 km, prodam. Finž-gar, Begunje 128/a 6538 Prodam SPAČKA 2 CV-6, letnik 1973. Zupan Mirko, Janševa ul. 6, Radovljica (cena po dogovoru) 6539 MERCEDES 200-D »repaš«, prodam. Lakota, Kolodvorska 4, Bled 6540 ZAPOSLITVE 1 Sprejmem delo na domu. Naslov v Jasnem oddelku. 6643 ''akoj zaposlim pridno delavko v P' ^TTIUSTVU. OD po dogovoru. Oblak Julka - PLETILJSTVO. Zasavika c. 43/a, Kranj 6644 pIPll STANOVANJA I Obruiik išče STANOVANJE za dobo enega' do dveh let v Kranju, po možnosti na Planini ali v bližini pošte. Šifra: Zidar 6623 Miren mlajši zakonski par išče PODSTREŠJE v Kranju (60 kv. m ali več), možnost adaptacije. Ponudbe pod: Brez odvečne umazanije in ropota 6624 Zamenjam enosobno STANOVANJE za GARSONJERO, po možnosti s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku. 6625 Tričlanska družina išče STANOVANJE v Radovljici ali na Bledu. Lahko tudi bližnji okolici. Nudimo predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 6626 Mlada družina z otrokom nujno išče STANOVANJE. Šifra: Po možnosti čimprej 6627 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Kranju za večjo GARSO NJERO in SOBO. Šifra: Takoj 6628 Iščem SOBO za moškega srednjih let v Kranju (takoj). Šifra: Nagrada 5.000 6629 Večjo GARSONJERO, enosobno ali dvosobno STANOVANJE, takoj kupim v okolici Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod: September 6630 Hrano in STANOVANJE nudim ženski za pomoč na manjši kmetiji v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6631 Dvosobno STANOVANJE s kabinetom, lastniško, staro štiri leta, s telefonom (50 kv. m) v Škof ji Loki, zamenjam za večje v Kranju. Ponudbe pod: Doplačilo — zamenjava 6632 Zamenjam komfortno trosobno STANOVANJE v Skofji Loki za nedograjeno HIŠO v Skofji Loki, okolici ali okolici Ljubljane, z doplačilom. Ponudbe pod: Zaželjen atrij ali po tel. 064-61-225 6633 Zamenjam enosobno STANOVANJE za večje. Telefon 27-701 6634 Študentka išče SOBO v Kranju. Šifra: Študentka - V. 6635 Srednje veliko KMETIJO, kupimo ali zamenjamo za lepo vrstno hišo v Trzinu. M. S.. Prešernova 27, Trzin, Mengeš 6642 OBVESTILA; POSESTI Prodam VIKEND - PARCELO z barako pod Krvavcem. Naslov v oglasnem oddelku. 6637 Zazidljivo PARCELO kupim v okolici Goric, ali zamenjam za drugo zemljo. Naslov v oglasnem oddelku 6638 Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Tržiča. Informacije od 6. do 14. ure po tel. 064-81-441 - int. 805 ali v popoldanskem času v Žirovnici št.98/a 6639 Prodam starejšo HIŠO. Srednja Dobrava 8, Kropa 6640 Prodam STANOVANJSKO HIŠO na C. JLA št. 15 v Tržiču. Lahko tudi na kredit. Ogled in dogovor v popoldanskih urah ali zvečer 6641 FOTO STORITVE! Črno-bele -v enem dnevu, barvne — v treh dneh, fotografije za vse vrste dokumentov (izkaznice, vozniška dovoljenja, potne liste) v enem dnevu za 100 din. FOTO ZIVULOVIC, Veljka Vlahoviča 7, Planina — Kranj, tel. 27-658 5119 ZAMENJAM in POPRAVIM vam zavore. Kurirska pot 6, Kranj 6438 Cenjene goste obveščam, da bo GOSTILNA »ZARJA« v Trbojah od 22. avgusta dalje zopet redno odprta vsak dan razen torkov. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 6645 Opravljam SOBOPLESKARSKA in ZIDARSKA dela. Ponudbe pod: Hitro in kvalitetno 6646 Po ugodni ceni IZDELUJEM razna kovinska vrata in ograje. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 6647 RENAULT SERVIS! Bralce obveščamo, da je na LANCOVEM (poleg zadružnega doma) na cesti Radovljica — Kamna gorica na novo odprta avtomehanična delavnica za RENAULTOVA in vsa ostala vozila. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! 6648 OO ZSMS BRNIK, prireja v nedeljo, 17. 8. 1980, ob 16. uri VELIKO VRTNO VESELICO na Zg. Brniku. Igra ansambel SIBILA. VABLJENI! 6649 GOSTILNA pri JOŽICI, Zg. Besnita 83, prireja v nedeljo, 17. 8. 1980 VRTNO VESELICO in kegljanje za prašiča. Zabaval vas bo TRIO ERJAVCA 6650 IZGUBLJENO! Izgubil sem usnjeno AKTOVKO, od Kranja do Brnikov. Najditelj naj jo vrne. Roblek. Zg. Brnik 24, Cerklje 6652 OSTALO PRIREDITVE TVD - PARTIZAN Duplje vabi v nedeljo, 17. avgusta na VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem za športno kolo. Prireditev bo v vsakem vremenu pri TRNOVCU. Zabaval vas bo ansambel MODRINA 6482 Opazovana oseba naj takoj vrne zelen PONY KOLO na odpeljano mesto v Praprothi polici 6653 Prosim, da znana - opazovana oseba takoj vrne dva vzeta GOBELINA. Sicer ga bom sodno preganjal. STEKLARSTVO - Čolnar, Kranj 6654 Enkrat tedensko VARSTVO od 14. do 20. ure iščem na Bledu za 5 let staro punčko, na vašem ali našem domu. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 77-040 6655 Iščem pridno in pošteno dekle, ki bi po službi pomagala pri gospodinjstvu. Šifra: Nudim sobo v okolici Tržiča 6656 Za VARSTVO 16-mesečnega otroka in pomoč v gospodinjstvu, iščemo mlajšo upokojenko. Naslov v oglasnem oddelku. 6657 Za dopoldansko VARSTVO 16-mesečnega otroka, iSčemo mlajšo upokojenko. Naslov v oglasnem oddelku. 6658 Koncem avgusta, nujno potrebujem VARSTVO na domu za enoletna dvojčka. Križnar, Preddvor 8 6659 Sporočamo žalostno vest, da je umrl prof. PETER LIPAR skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog Od njega se bomo poslovili v petek, 15. avgusta 1980, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. KULTURNA SKUPNOST - Kranj ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ - Kranj GLASBENI CENTER - Kranj PEVSKO ZDRUŽENJE - Gorenjske Sporočamo žalostno vest, da je v 75. letu starosti umrla naša ljubljena mama, stara mama. sestra in teta MARIJA SOTELŠEK roj. Boncelj Pogreb bo danes, 15. avgusta 1980, ob 17.30 v Bitnjah Žalujoči: hčerki Vera in Mojca, sinovi Franci. Lado, Polde in Janez z družinami, brat Toni ter drugo sorodstvo Kranj, Duplje, Naklo, Neuss V globoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj po kratki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in stric STANKO HABJAN Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 15. avgusta 1980, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Golniški c. 93 na pokopališče na Kokrici. Žalujoči: žena Nežka, sin Marjan, hči Stanka z družinama, mama Ana, sestre Kristina. Majda in Anka z družinami ter drugo sorodstvo Kokrica, 15. avgusta 1980 ♦■v*u» * t * « r Križnarjevi ne skrivajo obupa nad nesrečo, kijih je zadela: toda niso sami - pomagajo jim sosedje, saj so vzeli začasno vso živino, stanujejo pa začasno pri bratu Janezu, saj njihova nova hiša Se ni vseljiva. stara močno ožgana hiša pa ni primerna za bivanje. Foto: L M Strela zanetila domačijo v Stražišču Črni petek Križnarjevih V neurju prejšnji petek popoldne je strela zažgala hišo in gospodarsko poslopje Pavleta Križnar j a v Stražišču pri Kranju — Vseh 32 glav živine so rešili, ^sosednji kmetje pa so privezali vsak po nekaj govedi v svoje hleve — Družina se trenutno stiska pri bratu — Pri gašenju ognja so poleg gasilcev pomagali sosedje, stanovalci samskega doma in drugi, pa tudi v soboto in nedeljo, ko so čistili pogorišče, ni manjkalo delovnih rok »Strahovito je počilo, ozrla sem se in videla, da je razneslo žarnico. Pok me je za kratko oglušil,« je se vedno pretresena pripovedovala Jelena Križnarjeva, ki je bila prejšnji petek popoldne v hiši s štiriletnim sinom in taščo Marijo Križnar, staro 79 let. Vremenska napoved za petek. 8. avgusta, je bila točna. Ze okoli poldne so se začeli zbirati oblaki, ki so napovedovali dež. Najbrž so ga mnogi že želeli po tolikih dneh,'za naše kraje kar velike, vročine. No, osvežitev je res prišla, toda z nevihtami, treskanjem in grmenjem. Za Križnarjeve v Hafnarjevi ulici v Stražišču pri Kranju pa je bil to črn petek. »Za kratek čas,« se spominja mama Marija, »je posijalo še sonce. Stopila sem na prag in razmišljala, da bi bilo še dosti časa, da bi popoldne poželi ječmen. Naenkrat pa se je stemnilo, postalo je prav črno. Nato je treščilo. Debela ognjena kača je švignila v streho gospodarskega poslopja Hip nato se je pokazal plamen. Ves gornji del gospodarskega poslopja je bil poln sena, še lanskega je bilo za tri mesece, pa še vse letošnje . . .« Jelena Križnar niti ni takoj dojela, da je treščilo prav k njim, nato pa je zaslišala, da mati Marija vpije, da pri njih gori in da naj rešujejo živino. Streha je gorela, ogenj se je Širil hitro. Telefon, ki je v hiši, je odpovedal, zato je snaha tekla do svaka Janeza, ki ima hišo dvajset, trideset metrov proč. Nato je postalo dvorišče pri Križnarjevih naenkrat polno. Pritekli so sosedje, 32 glav živine so pognali iz hleva na dvorišče, krave in bikci so se porazgubili po vrtu in dalje vse do Škofjeloške ceste. »Sina sem postavila sredi dvorišča,« je dejala Jelena Križnarjeva, »kasneje pa sem ga odnesla na varno v našo še nedograjeno hišo. Nato smo gasili in reševali, kar se je rešiti dalo. »Prihiteli so delavci, stanovalci bližnjega samskega doma, sosedje, stražiški gasilci, kasneje so uspeli priklicati tudi kranjske poklicne gasilce. Vsak je prijel, kar mu je prišlo pod roke; iz svinjaka so spustili pet prašičev, za zdaj so jih zaprli kar v novo garažo, nekaj dni bodo že potrpeli, dokler ne popravijo za silo prejšnjega svinjaka. »Ne moremo povedati, kako smo vsem, ki so nam pomagali, hvaležni,« pravijo Križnarjevi, ki so se sedaj preselili k Janezu Križnarju v bližini. Njihova nova hiša, ki jo gradijo, namreč še ni dokončana. »Zdaj bomo pač morali pohiteti,« pravi gospodar Pavle Križnar. »Če bi bila hiša že nared, bi se lahko za silo že takoj preselili, tako pa bomo morali nekaj časa bivati—vseh šest« pri obeh bratih. Staro hišo, stara je več kot dvesto let, ne bomo obnavljali, pač pa gospodarsko poslopje, ki je sicer bilo prav tako staro« Staro hišo bodo sčasoma preuredili za spravilo strojev in spravilo pridelka. Ogenj je pogoltnil ves semenski krompir, drva, butare, vse seno, sadilec krompirja, sadilec koruze, krožno žago, mlin za žito, kaščo za žito z vsem pridelkom, ožgano je pohištvo,- oblačila. Nedotaknjen je ostal le silos, a je še prazen, saj še niso pospravili koruze. Gorelo je še celo noč, gasilci so imeli vseskozi delo. Mami Mariji, ki je lani ovdovela, je postalo slabo, poklicati so morali zdravnika: preveč je bilo hudo, ko je gledala ogenj na domačiji. Še zdaj po nekaj dneh ne more verjeti, da jih je zadela taka nesreča. No, sosedska pomoč ni zatajila. V soboto in nedeljo so prišli sosedje, krajevna skupnost pa je poklicala člane civilne zaščite, da so pomagali Pavle Križnar: »V tem delu Straži-šča je že nekajkrat udarila strela in zažgala poslopja. Gospodarska poslopja bomo začasno obnovili, da bomo lahko tam imeli živino, ki so jo sedaj velikodušno vzeli v rejo bližnji kmetje.* čistiti pogorišče. Osem traktorskih prikolic je dva dni vozilo nerabne ožganine proč, dvorišče je že počiščeno, v poslopjih ni več nerabne šare, ki je ne bi mogli več uporabiti. V starem obokanem hlevu, katerega strop in stene so prepojene z vodo, so že betonirali tla, da bodo lahko v najkrajšem času spet vanj privezali živino. Dotlej pa je govedo pri sosedih, ta je vzel osem krav, drugi nekaj manj, kdor ima pač kaj prostora. Tudi krmo dajejo sosedje sami, saj Križnarjevi hrane za živino trenutno nimajo. Še naprej jim bodo sosedje, tako obljubljajo, pomagali pri živini, tudi na polju, kjer bo potrebno. Gospodarsko poslopje so za sedaj pobelili z apnom, ne le zato, da ne bi bilo preveč črno in ožgano, pač pa, da so razkužili, preden Spet vselijo živino. Križnarjevi pač zdaj ne držijo križem roke. Takoj bi seveda potrebovali telefon, ki ga je strela pokvarila daleč naokoli, potrebovali bodo les, da pokrijejo gospodarsko poslopje, kasneje bodo Šele novega. Najprej pa se bodo lotili zidave nove hiše, da bodo fjm pod svojo streho. Stara vseljiva. preuredili jo bodo. štrlijo iz strehe še ožgani žalostne priče nesreče, ki ai mogli ubraniti. Sicer pa v Bantalah kar treska, leta nazaj se spomni treščilo kakih petkrat, še*, kmetije in kozolce na tem Kdo ve, kaj privlači strelo, strelovod je na cerkvenem pa savski dimnik je v bli strela ubira svoja pota, žalost in škodo. Kmetija jevih je bila na srečo zavaro da zavarovalnina ne bo nadomestiti vse škode: te ocenili. Zdaj v teh prvih najbolj dragocena pomoč prav gotovo pa še niso rekli . besede na krajevni skupnosti, , kje, saj krajanom Stražišča m širši skupnosti solidarnost ni nekaj tujega. P* nfoa* L* 0 Marija Križnar: »Zavpila sem, naj rešujejo živino.* ZABAVNI PROGRAM V ČASI} 30. GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU OD 15. DO 25. 8. 1980 ansambel KRANJSKI KVINTET ansambel PRELOM. DITKA HARPft in EDVIN FLISER ansambel PRIZMA in TOMA^ DOMICEU ansambel TRGOVCI DOBRI ZNANCI in BRACO KORPN ansambel 12. NADSTROPJE in BRANKA KRANER ansambel JOŽETA RUSA in IVO MOJZER MONI KOVAČlC in njen ansarnhat PLANŠARJI JANEZA JERŠINOVCN s pevcema ANDREJO ŽUPANČIČ m JANEZOM JERŠINOVCEM ansambel GO in pevka MOJCA VIŽINTIN ansambel VENERA in OTO PESU^I Ob zaključku sejma v ponedeljek, 25. 8. zvečer bo žrebaj vstopnic obiskovalcev 30. gorenjskega sejma. petek 15 8 od 19 do 24 ure sobota 16 8 od 19 do 01 ure nedelja 17 8 od 19. do 24 ure ! ponedeljek 18. 8 od 19. do 24 ure i torek 19. 8 od 19. do 24 ure sreda 20. 8 od 19. do 24. ure četrtek 21 8 od 19. do 24. ure petek 22. 8. od 19. do 24. ure sobota 23 8 od 19 do 01 ure nedelja 24 8 od 19. do 24 ure ponedeljek 25 8 od 19 do 24 ure I u ■ I kovinotehna PRALNI STROJI POMIVALNI STROJI HLADILNIKI ZAMRZOVALNE SKRINJE TELEVIZORJI TOZD TEHNIČNA TRGOVINA ^™ blagovnica FUŽINAR — Jesenice KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE RADIATORJI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI MOTORNE ŽAGE IN KOSILNICE BETONSKI MEŠALCI na GORENJSKEM SEJMU 1 V KRANJU 15.8. do 25 8. 1980 hala A v. r NIŽJE CENE - DOSTAVA DO DOMA - POTROŠNIŠKO POSOJILO