POSTNI OL.
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
? •n * i ■ - i n j Vrni oft
Li.ä,tn	ltr
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	I	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.
V Ljubljani, dne 15. decembra 1924.
24. številka
Bilanca.
Naše življenje sestoji iz upanja in razočaranja. To dvoje se vrsti skozi ves čas življenja, dokler ni izpolnjeno naše zadnje upanje — smrt. Ali bo sledilo tudi temu zadnjemu upanju še razočaranje po smrti? Bogati na upanju, tej največji milosti božji, preživimo leta mladosti, ki je ravno zato najlepša doba življenja. Upanje nas po vsakem udarcu usode zopet dvigne in drži, da ne omahnemo prej, preden je določeno. Bogatejši na razočaranjih se staramo in gledamo leto za letom, kako se poslavlja staro leto, ki smo ga bili začeli polni nade in zaupanja, končali pa polni prevare in razočaranja. Samo nekaj vemo ob slovesu starega leta: da smo zopet za eno leto starejši, ne da bi se bili s tem približali cilju, ki smo si ga bili nekoč začrtali.
Ce se spomnimo v zadnji letošnji številki »Poštnega Glasnika« zahajajočega leta 1924 in Če napravimo državni uslužbenci bilanco čez to leto, vidimo, da smo močno pasivni. Dobrega je bilo malo, obljub več, razočaranja največ. Novo leto se je bilo začelo s precej ugodnimi perspektivami: tako dolgo pričakovani uradniški zakon je bil baš dobro uzakonjen, pripravljali smo se, da začnemo uživati njegove materialne in moralne do-brine.	l i i:.1, |f|
To naše največje upanje nas je v potekajočem letu najbolj razočaralo. Materielni povišek prejemkov po novi pragmatiki je bil tako malenkosten, da ni imel na splošno izboljšanje stanja posameznih uslužbencev ni-kakcga vpliva. Pomisliti moramo namreč, da stanje državnih nameščencev že 10 let ni normalno. Skozi ves ta čas smo se vsakojako izčrpavali, ne da bi bili v isti meri črpali novih sil. Po 10 letih smo že tako izčrpani, naj bo v čemerkoli (telesna konstitucija, zdravje, obleka, knjige itd.), da se nastale vrzeli ne morejo zamašiti z malenkostnim priboljškom. Ce dobita dva gospodarja vsak 100 tisoč kron, si bo prvi, ki dobro stoji, je zdrav in z najpotrebnejšim preskrbljen, lahko precej nabavil in si opomogel, dočim bo drugi ki je zadolžen, čigar hiša je razdrapana, streha razkrita, obleka že dvakrat obrnjena In ponošena, orodje in pohištvi izrabljeno, razdal tistih 100.000 kron že prve dni, če si hoče najpotrebnejše nabaviti, oziroma popraviti. Skratka, prvemu ta denar, kakor pravimo, nekaj zaleže, dočim drugemu ista vsota nič ne zaleže.
lemu drugemu gospodarju je podoben državni nameščenec. Ta živi že 10 let ob prenizkih prejemkih, tako da ves ta čas ni mogel kriti tekočih izdatkov, nego je lezel ali če dalje bolj v dolgove, ali je izrabil ves inventar, ali pa je celo odprodaja! stvari, ki so tvorile njegovo imetje. Kajti državni nameščenec dobiva že od leta 1915. dalje vedno za 100% prenizke prejemke, morda z edino izjemo leta 1920., ko so bili njegovi prejemki samo za 50% prenizki. Jasno je potem, da si državni nameščenec z nobenim poviškom ni mogel odpomoči, ker se je bil že
pregloboko pogreznil, povišek pa je bil že davno prenizek. Kajti povišek, recimo, 1000 kron na mesec, mu ni mogel žaleči za sedanje življenje, ko pa je s tem plusom komaj zamašil najbolj zijajoče vrzeli iz pomanjkanja prejšnjih let.
Zato nam tudi nova službena pragmatika ni prinesla v materialnem oziru tistega, česar pogrešamo že 10 let in kar bi za naše restavriranje nujno potrebovali. Kaj pa naj počnemo s tistimi pag sto kronami, nekateri tudi par sto dinarji, ki jih prejemamo od maja t. 1. dalje več na mesec, ko pa so bili prej in zdaj naši prejemki ravno za 100% premajhni. Naše edino upanje je bilo izplačilo razlike na prejemkih po novi pragmatiki od 1. oktobra 1923 do 30. aprila 1924, kar bi zneslo za vsakega uradnika nekaj tisočakov. To bi bilo že nekaj in marsikdo bi se vsaj za silo restavriral.
Toda v naši državi velja načelo, da je obljubiti in dati preveč, kakor tudi praksa, da mora ljudstvo izpolnjevati zakone, dočim za vlado to ni obvezno. To je tako sramotno poglavje, da ga tukaj ne maramo dalje raz-prejati, nego konstatiramo pri pregledu naše letošnje bilance samo dejstvo, da čakamo najbolj potrebni in najbolj zaslužni držav-jlani te države že 15 mesecev na svoj zasluženi denar, ki so ga nam predstavniki te države z zakonom prisodili in kateri zakon je kralj s svojim kraljevskim podpisom potrdil.
Pa ne samo materialna stran novega uradniškega zakona, nego tudi njegova moralna stran nas je zelo razočarala. V imenu člena 4. novega zakona preganja, premešča in upokoja državne nameščence vsakokratna vlada, ki istoveti vladno stranko z državo. Nestalnost državnih nameščencev, ki nam grozi kot Damoklejev meč v obliki člena 234. zakona, nas postavlja v sramotno razmerje do vladajočih strank.
S tem, da nas je razočarala izpolnitev naše glavne zahteve, tako dolgo in težko pričakovana nova službena pragmatika, se je obremenila naša letošnja bilanca tako zelo, da drobci dobrega, ki smo jih bili deležni to leto, ne morejo odtehtati tega težkega pasiva.
Nekaj drobtin je letos res tudi nam priletelo: par ugodnih odločb državnega sveta, novi pravilnik za vožnje po državnih železnicah, brezplačno zdravljenje v državnih bolnicah. Ne smemo omalovaževati teh dobrin, za nekatere so velika dobrota. Vendar naša bilanca ne bo prej aktivna, dokler si ne priborimo državni uradniki ugleda, ki nam gre po našem poslu kot izvrševalni organi državne oblasti. Do ugleda pa ne pridemo prej, dokler ne moremo nastopiti, oblačiti se, jesti in sploh živeti tako, kakor je primerno stanu državnega uradnika, kakršnega je gledalo ljudstvo prejšnja desetletja. To se pa da doseči samo s lOOodstotnim povišanjem naših prejemkov, ali pa s 50% znižanjem cen življenskih potrebščin, zlasti obleke. Tako eno ko drugo pa se ne bo izpolnilo.
Zato je naša bilanca že 10 let pasivna in tako tudi letos pasivna, morda še bolj ko druga leta. Ko premišljujemo v zadnji številki letošnjega »Poštnega Glasnika« z bridkostjo v srcu kruta razočaranja, ki smo jih bili deležni v tem letu, ne zadušimo v sebi božjega tolažnika, ki živi v nas — upanja, ki sledi vsakemu razočaranju, upanje, ki nas dviga in drži.
□□□□□□□□□□□□□□annaDODaDačoDamm
□	jj
a Vsem našim čitateljem M
□	3
□	želimo	a
§ vesele božične praznike! §
Pravilnik o voznih olajšavah na železnicah, ki so v drž. eksploataciji.
(Nadaljevanje.)
Člen 87.
Legitimacija mora obsegati:
1. redno številko; 2. dobo veljavnosti; 3. ime In priimek lastnika; 4. njega čin ali zvanje; 5. urad, pri katerem službuje; 6. vozni razred; 7. datum in kraj izdaje; 8. faksimile direktorja oblastne direkcije; 9. svojeročni podpis lastnika; 10. razpredelek za podaljšanje s temle besedilom: »Podpisani starešina potrjuje z uradnim pečatom in s svojim podpisom, da je imetnik te legitimacije uradnik in da ima pravico do legitimacije v
letu--«; 11. razpredelek, v katerega se vpisujejo
eventualne izpremembe glede veljavnosti za vozni razred.
Člen 88.
Legitimacije za aktivne uslužbence so vezane, platnice pa so ovite v modro platno. Na drugi notranji strani platnice so nalepi fotografija, na kateri mora biti pritisnjen suhi pečat oblastne železniške direkcije. Poleg tega se mora pritisniti na fotografijo tudi vlažni pečat železniške direkcije na dva nasprotna ogla tako, da je pečat na fotografiji in na platnici. Prva notranja stran je določena za pečate in za izpisek vsebine legitimacije, o čemer govori prednji člen od točke 1 do vštete točke 9. Legitimaciji se doda list, ki služi za podaljševanje legitimacije. Ta list ima na prvi strani tri razpredelke, na drugi dva, o katerih govori prednji člen in ki se nanašajo na točki 10 in 11. Ta list se pritrdi tako, da se dodata legitimaciji dva iista, od katerih je eden pritrjen na prvo notranjo stran platnice, da se izpiše potrebno besedilo, kakor je zgoraj navedeno.
Člen 89.
Tudi legitimacije za rodbinske člane aktivnih uslužbencev in za upokojence so vezane, platnice pa so ovite v sivo platno.
Legitimacije rodbinskih članov in upokojencev imajo isto vsebino kakor legitimacije aktivnih uslužbencev. Na legitimacijah rodbinskih članov se mora točno navesti ime in zvanje očeta ali moža. Pri upokojencu je treba označiti njegov poklic, dokler je bil aktiven. Legitimacije rodbinskih članov in upokojen, imajo vložek šestih listov, od katerih je prvi prilepljen na prvi notranji strani platnice, da se izpiše in opečati potrebno besedilo. Ostalih pet listov služi za to, da se podaljšuje veljavnost legitimacije za poedina koledarska leta in da se kontrolira število voženj v letu. Na vrhu prednje strani vsakega lista se pusti en raz-
predelek, ki služi za to, da se označi, za katero leto in za koga velja legitimacija, in da se vpišejo eventualne izpremembe glede upravičenosti do voznega razreda.
Ostali prazni prostor se pri vsaki vožnji ope* čati in uniči. Zato je ostanek Usta razdeljen na trikrat po dva razpredelka (za odhod in za povratek). Drugi stran vsakega lista je prazna. Ob izdaji vozovnice na podstavi take legitimacije ope-čatl postaja z mokrim dnevnim pečatom dotični rezpredelek, ki ga sprevodnik ob pregledovanju vozovnic uniči s tem, da ga preščipne.
Ce blagajna postaje ne more izdati direktne vozovnice do končne postaje potovanja, izda blagajnik vozovnico do one postaje, do katere jo lahko izda, v razpredelku pod pečatom pa označi končno postajo, do katere želi potnik potovati. V tem primeru uniči sprevodnik razpredelek v legitimaciji, kadar mu potnik pokaže vozovnico, ki se glasi do končne postaje.
Člen 90.
Legitimacije podaljšuje za koledarsko leto samo ono oblastvo, pri katerem je uslužbenec v službi dne 1. januarja ali od katerega prejema pokojnino. V letu, ko izda direkcija legitimacijo, velja za aktivne uslužbence datum izdaje za dotično leto, tako da morajo oblastva štirikrat podaljšati veljavnost legitimacij. V legitimacijah za upokojence in rodbinske člane upokojenih in aktivnih uslužbencev označi in izvrši oblastna direkcija overjenje v dotičnem razpredelku tudi za leto, v katerem je legitimacija izdana.
Generalna direkcija določi na osnovi člena 85 do 90 teh predpisov natančnejšo obliko legitimacij za uslužbence, upokojence in rodbinske člane.
Člen 91.
Na podstavi legitimacij se lahko kupujejo polovične vozovnice za mešane, potniške in brzevlak e, nepa tudi za luksusne in ekspresne.
Posledice zlorabe legitimacij.
Člen 92.
Starešina oblastva, ki podaljšuje in overja legitimacije za svoje uslužbence in njih rodbinske člane, je odgovoren za vsako neresnično ali netočno overenje in podaljšavo kakor tudi za netočne podatke, ki bi se dali oblastni direkciji zaradi izdaje legitimacije. Starešina Je tudi odgovoren, če ne obvesti direkcije o izpremembi službenega razmerja poedinih uslužbencev ali upokojencev ,in o Izpremembi razmerja pri rodbinskih članih, zaradi katere se izgubi upravičenost do znižane vožnje. V takih primerih mora starešina odvzeti legitimacije in jih pcslati s svojim poročilom direkciji, da se uničijo.
Starešino, ki bi se pregrešil na ta način, ovadi direkcija njegovemu nadrejenemu oblastvu. Poleg tega mu direkcija trajno odvzame vozne ugodnosti. Odločba oblastne direkcije o tem je izvršna.
Člen 93.
Uslužbencu, upokojencu ali rodbinskemu članu, ki kakorkoli zlorabi dano ugodnost, se vzamejo za vselej vozne ugodnosti. Odločbo o tem izda oblastna direkcija In ta odločba je takoj izvršna. Poleg tega ovadi direkcija uslužbenca, bodisi aktivnega, bodisi upokojenega, njegovemu nadrejenemu oblastvu, pa tudi sodnemu oblastvu zaradi prevare. Ce gre samo za krivdo rodbinskega člana, ovadi oblastna direkcija tako oseoo pristojnemu oblastvu zaradi prevare. Oblastne železniške direkcije se vselej, kadarkoli se komu vzamejo vozne ugodnosti, vzajemno z razglasom obveste.
Člen 94.
Državni uslužbenec, upokojenec ali rodbinski član aktivnega ali upokojenega državnega uslužbenca mora na poziv kontrolnih železniških organov pokazati legitimacijo ter na njih zahtevo ponoviti svoj podpis.
Ce se na vožnji ugotovi, da je legitimacija nepravilna ali da se zlorablja, se postopa s potnikom kakor z osebo, ki se vozi brez veljavne vozovnice. Takemu potniku morajo železniški organi odvzeti legitimacijo ter jo poslati pristojni direkciji.
Izguba legitimacije.
Člen 95.
Kdor izmed državnih uslužbencev, upokojencev ali njih rodbinskih članov izgubi legitimacijo, mora o tem obvestiti urad, po katerem je dobil legitimacijo. Ta urad mora o tem obvestiti pristojno oblastno železniško direkcijo. Nove legitimacije ne izda železniška direkcija, dokler se ne proglasi izgubljena za neveljavno in dokler ji prizadeta oseba ne plača s poštnim čekom v gotovini 100 dinarjev, da se pokrijejo stroški.
Rodbinskim članom ta upokojencem ne izda direkcija nove legitimacije za leto, v katerem se je legitimacija izgubila.
(Dalje prihodnjič.)
Skupčinske volitve in uredništvo.
Pod tem naslovom prinaša »Naš Glas« od 30. novembra t. 1. članek, ki se zavzema za to, da bi nastopili državni nameščenci pri prihodnjih skupščinskih volitvsfli z lastnimi kandidatnimi listinami. Pisec je mnenja, da bi mogli dobiti državni nameščenci v celi državi ob solidnem in enotnem nastopu 50 do 60 poslancev. To je seveda napačen račun, ki se ne vjerna niti s celokupnim številom vseh državnih nameščencev v državi, niti ne upošteva drugih okoliščin. Jasno je, da bi državni nameščenci ne dosegli razen morda v petih ali šestih volilnih okrožjih nobenega količnika, ker nas je premalo.
Misel samostojnega nastopa ob volitvah ni nova. Že pri zadnjih skupščinskih volitvah so se nekatere naše organizacije močno zavzemale za to idejo. Trezno misleči državni nameščenci so že davno uvideli, da od naših političnih strank ne moremo pričakovati izboljšanja svojega položaja. Uvideli so, da uganjajo vse naše politične stranke zgolj humbug in da so ostala še vsa pereča državna, socialna in gospodarska vprašanja nerešena in da notranja politika držaive pleše vrtoglav ples, da o kaosu v državni upravi niti ne govorimo. Naše politične strake trosijo vse svoje sile za teoretična vprašanja formalno upravnega značaja. Šestletna pravda o ustavi, o narodnem edinstvu je še nekončana in prehaja že v nerazrešljiv gordijski vozel. Tako hočejo stranke in njihovi voditelji, kajti brez te pravde bi stranke ne imele pravega vzroka za svoj obstoj. Tudi sedanje skupščinske volitve se ne vrše pod geslom socialne in gospodarske sanacije, države, marveč pod geslom umetno ustvarjenih in vzdrževanih plemenskih borb, za princip izumetničene formule, kako urediti državo v ustavnih temeljih.
Narod, široke mase, pa so naveličane teh političnih prepirov in se skoraj niti ne zmenijo več za to, kar se odigrava na vodilnem mestu države. Narod se je zavedel, da njegov dobrobit in dobrobit države ne odvisi od ustavno - pravnih in plemensko - verskih formul, ve, da je za njegov in državni prospeh prilično vse eno, kako je država urejena, samo da jo vodijo pošteni državniki in da nasprotno narodu in državi, pa najsi bo potem urejena po kateremkoli že principu, centralistično ali federativno, monarhistično ali republikansko, ne bo šlo dobro, če ji stoje na čelu h'udje nečistih rok in namenov.
Borba in trdota vsakdanjega življenja iztreznjuje ljudi in jih nujno vodi k realnosti in praktičnosti. Od idealizma, od pridobljenih zmag ni mogel živeti rimski narod vkljub zunanjemu blešču rimskega imperija, marveč je klical: »panem et circenses«. Kruha in iger! In človek današnjih dni ni ustvarjen nič drugače, samo ta razlika je med nami in starimi Rimljami, da je v modernem človeku več materializma nego v antičnem in da zahtevamo danes še samo »panem«, za kulturno, duhovno hrano, za »circenses« pa se ne zmenimo več.
Torej kruha! Danes, ko je med nami še dosti zaslepljenih tovarišev, ki sedaj ob volilni borbi fanatično tlačanijo vsem mogočim političnim strankam, kakor bi šlo z usodo stranke pri volitvah za njihovo lastno življenje in smrt in ko je med nami nasprotno še več takih, ki so docela otrpnili in se ne zavednjo, kako velika moč leži ob volitvah v njihovih rokah in kako odločilno'je lahko to orožje za več let, danes je še čas, da razmišljamo o tem, kdo nam bo rezal kruh v pri-
hodnjih treh ali štirih letih in kako nam ga bo rezal. Naj plačani strankarski agitatorji sedaj ob volitvah še tako lepo frazajo, nihče izmed nas ne sme pozabiti, da se v vseh teh rožnatih besedah ne skriva nič drugega, nego čisto prozaična zadeva vsakdanjega živ-Ijenjai v politični stranki zainteresiranih ljudi in skupin. V lepo besedo je zavita čisto navadna krušna misel, — v šopu rož kos kruha. In mi državni nameščenci, ki smo v državi izmed vseh stanov kruhat najbolj potrebni, bi bili dovolj nespametni, če bi se pehali za to, da s svojo močjo pomoremo do krušne košarice ljudem, ki so kruha manj potrebni in ga morda s svojim delom za državo manj zaslužijo, nego mi. In ko bodo gromovniki ob volilni agitaciji sipali za vabo čudovita gesla in krilatice, da je država v nevarnosti, da gre za svobodo naroda, pojdemo državni nameščenci mimo vseh teh fraz s čisto zavestjo in mirnim srcem. Kajti vemo, da sl lahko operemo mi edini roke nad tem, če so naše politične stranke pritirale državo morda res do nevarnosti, vemo pa tudi, da more izgubiti svojo svobodo le narod prostovoljnih hlapcev in da ni nobene škode za človeštvo, če se tak narod posužnji. Naj služijo državi vsi tako pošteno, nesebično in zvesto kakor ji služimo državni nameščenci, pa bo zastran njene varnosti preskrbljeno več ko dovolj. V vseh teh šestih letih ujedinjenja in osvobo-jenja, ko so si drugi stanovi opomogli in ko so glodale premnoge hijene na državnem telesu, ko je bila političnim strankam lastna korist najvišji cilj, a država hekuba, — v vseh teh letih smo bili mi edini njena opora, smo bili mi edini v resnici državotvorni in pošteni v državi, a smo tudi edini, ki smo propadli in docela obubožali. Več kot smo storili za to državo, ne moremo storiti in nam je le neskončno žal, da nimamo tiste moči, da bi mogli izruvati zločinski osat, ki se je zagrizel naravnost v srce države in pravi o sebi, da je njen cvet in dika.
Za naše delo, v odmeno za to, kar smo dali državi, pa hočemo kruha. Samo kruha in drugega nič. Tega pa nam ne bo dala nobena, pa prav nobena naša politična stranka, zato bi bil čas, da razmišljamo sami o tem, kako priti preje do njega.
Da bi mogli že pri prihodnjih volitvah nastopiti samostojno, o tem ni govora. Preveč je v nas stare tradicije, preveč strankarskih strasti in preveč malodušja. Pač pa bi naše organizacije zahtevale lahko od političnih strank, da se te zavežejo doseči v bodočem parlamentu natančno in v posebni pogodbi formulirane naše zahteve. Stranke, ki imajo po politično nezainteresiranem preudarku organizacij največ izgleda pri volitvah in v poznejših vladnih kombinacijah, bi nam dale na svojih kandidatnih listah na razpolago toliko mest, kolikor bi nam jih pripadalo po našem številu. Na teh mestih bi kandidirali državni nameščenci ljudi, ki bi jih sami določili. Ti bi morali posvečati v bodočem parlamentu vso pažnjo našim zahtevam in stremljenjem. Za te obveznosti pa bi bilo primorano članstvo naših organizacij glasovati pri volitvah za ono stranko in za one kandidate, ki bi jih določile strokovne organizacije. Na ta način bi imeli od volitev dvojno korist: imeli bi v parlamentu svoje zastopnike, na drugi strani pa bi prenehal med nami strankarski fanatizem, izginili bi iz naših organzacij strankarski vplivi, ki so nam že toliko škodovali, ter bi uvedli med svoje vrste toliko pptrebno disciplino. Seveda bi se s tem državni nameščenci nikakor ne zavezali, priznati program tiste stranke, ali pa da bi jih stranka smatrala s tem za svoje pristaše v smislu svojega programa. Strankin program bi nas slej ko prej nič ne brigal, med stranko in organizacijami državnih nameščencev bi obstojala le navadna pogodba.
Res je, da ni to najboljša rešitev uspešnega nastopa državnih nameščencev ob volitvah, toda boljše nekaj, nego nič. Gotovo pa je, da so sicer naši glasovi, če pojdemo po starih tradicijah glasovat za najrazličnejše programe najrazličnejših strank, vrženi za našo stvar, za naše interese vstran, edinole drugim v korist. V tem slučaju pa smo si trezno misleči na jasnem, da bomo po treh letih, do prihodnjih novih volitev, padli državni nameščenci še globlje, nego smo že. S tem, da bomo šli na volišče pod pisanimi prapori raznih strankarskih programov, pa tudi državi in narodu težko da bomo kaj koristili, če pojdejo stranke po isti poti naprej, kakor so šle dosedaj. Zakaj: »siroti domovini smo dali rož dovolj, ker razen rož nismo imeli ničesar; zdad pa se ozri ter izprašuj, kdo ji bo dal kruha!«, poje še zmirom, — še zmirom Carkarjev bič po zlaganem rodo-Ijubarstvu naših političnih strank.
Uradniške kreditne zadruge.
Kmalu po prevratu so se ustanovile v naši državi nabavljalne zadruge državnih uslužbencev z namenom, da prodajajo državnim uslužbencem življenjske in druge potrebščine po konkurenčnih cenah in da tako nekoliko olajšajo življenjski položaj državnega uslužbenstva. Pokazalo pa se je, da te zadruge ne morejo izpolnjevati svoje naloge tako, kakor je bil njihov prvotni namen. To pa v prvi vrsti zato ne, ker so bile nabavljalne zadruge v interesu stabilnega in solidnega svojega gospodarstva prisiljene, da so dajale blago samo proti takojšnjemu plačilu v gotovini.
To pa je napotilo mnogo državnih nameščencev do tega, da so zapustili nabavljalne zadruge in začeli nakupovati svoje potrebščine zopet pri zasebnih trgovcih, ki so jim dajali blago na kredit, česar nabavljalne zadruge niso mogle storiti.
S tem pa so zašle nabavljalne zadruge v težak položaj, ker so vedno bolj izgubljale na članih in odjemalcih. O tem stanju se je razpravljalo na letošnji glavni skupščini Saveza nabavljalnih zadrug, ki se je vršila v Skoplju. Skupščina je sklenila osnovati veliko centralno uradniško kreditno zadrugo, ki bi dajala drž. uslužbencem primerne kredite in jim s tem olajševala nabave in naročila življenjskih potrebščin pri posameznih nabavljalnih zadrugah. Na skupščini je bil izvoljen tudi ožji odbor z nalogo, da izdela pravila velike kreditne zadruge za vse državne uslužbence v naši državi.
Ta ožji odbor je sedaj dovršil svojo nalogo.
V naslednjem prinašamo načrt pravil z željo, da bi jih slovenski državni uslužbenci dobro proučili in povedali potem svoje mnenje.
Pravila splošne uradniške kreditne zadruge.
Ime, sedež, število članov in trajanje zadruge.
čl. l. Na podlagi omejene obveze članov se ustanavlja zadruga z imenom: Splošna uradniška kreditna zadruga.
Sedež zadruge je v Beogradu, a njeit delokrog se razprostira na vse področje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na vse državne uradnike tn službenike in na vse ostale osebe, naštete v čl. 3., točka 1.
Število članov je neomejeno, doba trajanja zadruge ni odrejena.
Namen.
Čl. 2. Namen zadruge je:
1.) Da širi in propagira med svojimi člani smisel za štedanje; 2.) da sprejema od svojih članov in nečlanov denar za štedenje: 3.) da daje svojim članom posojila pod najbolj ugodnimi pogoji; 4.) da pomaga delovanju Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev in njihovemu Savezu, kakor tudi delovanju drugih zadružnih ustanov državnih uradnikov in službenikov, ki so njeni člani, tako da jim daje posojila v denarju, ali pa sodeluje ž njimi pri vseh onih poslih, ki jih vrše zadruge na korist gospodarskega in kulturno-so-cialnega nanredka svojih članov (državnih urad--nlkov in uslužbenikov); 5.) da izvršuje po potrebi nabave za svoje člane: 6.) da pomaga pri gradnji cenih in higienskih stanovanj za svoje člane in da sodeluje pri gradnji cenih in higienskih stanovanj z drugimi zadružnimi ustanovami državnih uradnikov In službenikov: 7.) da organizira vse vrste zavarovanj: 8.) da organizira posebne sklade, iz katerih bi se ustanavliale in vzdrževale različne socialno-humane in higienske ustanove v
korist članov; 9.) da v svoje svrhe zaključuje povoljna posojila, v kolikor jej primanjkuje lastnih sredstev; IG.) da napram vsakomur zastopa interese svojih članov.
Članstvo.
ČL 3. Član zadruge je lahko:
1.) Vsak državni uradnik in službenik in vsaka oseba, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih, ali ki prejema pomoč ali pokojnino od državne blagajne, kakor tudi rodbine državnih uradnikov ali službenikov (vdove in otroci) ne-glede na to, da li prejemajo od države pokojnino, pomoč, invalidnino ali ne, in končno vsak uslužbenec samoupravne edinice ali komore — in to vsi našteti, ako so člani katerekoli Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, ki je član Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. 2.) Vsaka Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, ki je član Saveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu. 3.) Savez Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. 4.) Zadružne ustanove državnih uslužbencev za gradnjo cenih in higijenskih stanovanj svojim članam (di-žavnim uradnikom in službenikom), ki imajo najmanj 250 članov in od katerih vsi izpolnjujejo pogoje iz 1. točke tega člena. Zadruga vodi Imenik svojih članov, v katerem je vpisan dan sprejema člana v zadrugo, število vpisanih deležev, dan, ko preneha članstvo. Ta imenik je vsakomur na vpogled.
Čl. 4. Osebe, naštete v čl. 3., ki žele, da pristopijo kot člani zadruge, morajo potrditi najprej ta pravila in potem zaprositi pismeno pri upravnem odboru za sprejem. Upravni odbor je dolžan, da reši prošnjo v 15 dneh. Odbor ne sme zavrniti prošnje za sprejem razen onih, ki so bili po čl. 10. izključeni iz članstva zadruge.
Ako upravni odbor zavrne prošnjo za sprejem, ima zavrnjeni prosilec pravico, da se pritoži proti tej rešitvi na redno skupščino, a pritožbo mora izročiti upravnemu odboru 15 dni pred sestankom redne skupščine.
Čl. 5. Prošnji za sprejem v članstvo zadruge mora priložiti vsak prosilec pismeno izjavo, v kateri mora izrečno izjaviti, koliko deležev vpisuje in da jamči v trikratnem iznosu svojih deležev za vse obveze zadruge, za bodoče in za one, kate-e je prevzela zadruga pred njegovim vstopom v zadrugo.
V članstvo sprejeta oseba ali ustanova postaja član (zadružnik) od onega dneva, kadar jo vpiše pristojno prvostopno sodišče v Beogradu v zadružni, register.
Sprejeti član plača Din 10 vpisnine.
Čl. 6. Članstvo preneha:
1.) Kadar član (fizična oseba) umre, a član (pravna oseba) preneha z delom (likvidira); 2.) kadar član izstopi iz zadruge. 3.) ako se člana izključi iz zadruge.
Čl. 7. Kadar umre član, ga njegov pravni naslednik nasleduje v vseh pravicah in dolžnostih napram zadrugi. To nasledstvo traja dve leti, dotlej traja tudi obveznost pokojnega člana za obveze zadruge.
Ako je več pravnih naslednikov, tedaj izberejo ti izmed sebe enega, katerega pooblastijo, da jih zastopa v tej zadrugi.
Čl. 8. Kakor hitro se sklene, da član (ki je zadružna ustanova) preneha z delom (likvidira), je dolžnost predstavnikov tega člana, da o tem takoj obveste upravni odbor zadruge.
Čl. 9. Vsak član izstopi iz zadruge lahko kadar hoče. Svoj izstop mora prijaviti upravnemu odboru zadruge pismeno.
Izjavo o izstopu iz članstva zadruge prijavi lahko član tudi pristojnemu prvostopnemu sodišču v Beogradu.
Čl. 10. Iz članstva zadruge se mora izključiti: 1.) oni, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti v smislu zakona in teh pravil; 2.) oni, ki dela proti ugledu in interesu zadruge; 3.) oni, ki ne izpolnjuje pravočasno svojih obveznosti napram zadrugi in bi morala zahtevati zadruga izpolnjevanje teh obveznosti potom sodišča; 4.) ona zadružna ustanova, ki izpremeni svoja pravila brez predhodne odobritve zadruge, ako je izprememba pravil takšna, da vsled nje izgubi ustanova zadružni značaj ustanove državnih uslužbencev.
O izključitvi iz zadruge sklepa upravni odbor zadruge. Sklep se takoj sporoči Izključenemu članu s priporočenim pismom. Proti sklepu upravnega odbora se lahko pritoži izključeni pr! redni skupščini, a pritožbo mora izročiti v roku 30 dni od dne, ko je sprejel sklep o izključitvi.
Cl. 11. Člani, ki umro, ali ki prestanejoz delom (likvidirajo), ali ki izstopijo, ali so izključeni, pre-
nehajo biti člani zadruge s tistim dnem, ko sprsj-me pristojno prvostopno sodišče v Beograda poročilo o prenehanju njihovega članstva in je prenehanje vpisano v zadružni register.
(Dalje prihodnjič.)
To in ono.
Tovarišem, ki se čutijo prizadeti pri rodbiosklk dokladah.
Po novem uradniškem zakonu in po uredbi osrednje vlade od 30. aprila tl. se dele rodbinske doklade na dva dela, 1.) rodbinske doklade za vse zakonske ta pozakonjene otroke do 16. leta in nad 16. leto mesečno po 150 Din in 2.) onim, katerim pripada mesečno samo po 80 Din oz. letno 960 Din. Ker mnogi tovariši — nižji uslužbenci niso o tem dosti podučeni ta imajo radi tega veliko neprilik, ker morajo za več mesecev nazaj plačevati neupravičeno prejete doklade za otroke, hočemo havesti nekaj primerov.
Po novem zakonu imajo pravico do doklad, mesečno po 150 Din, vsi zakonski ali pozakonje-ni otroci do 16. leta, ki so v domači oskrbi in nimajo nobenega dohodka, ki bi presegal 200 Din mesečno. Od 16. leta naprej pa pripadajo doklade samo za one otroke, ki se dalje šolajo ter se izkažejo z učnim izpričevalom, ali pa so duševno ali telesno nesposobni za delo.
Prvi primer: 14 let star sin, ki je v domači oskrbi in se uči rokodelstva, pa nima pri mojstru nikake plače ali pa manj ko 200 Din na mesec. Temu pripada do 16. leta mesečno 150 Din, po 16. letu pa do konca učne dobe pa samo 80 Din mesečno.
Drugi primer:	Sin se uči rokodelstva; pri
mojstru Ima hrano in stanovanje, star je 15 let, starši plačujejo učnino, obleko, obutev in perilo. Za tega pripada staršem letno 960 Din oziroma mesečno 80 Din doklade do konca učne dobe.
Vsem tovarišem, posebno selskim pismonošem sporočam, da naj se obračajo v sličnih zadevah na društvo nižjih poštnih uslužbencev, ki daje rade volje natanka pojasnila.
Uradniške legitimacije. Po obvestilu ravnateljstva državnta železnic ne morejo biti nove uradniške legitimacije za polovično vožnjo po železnici izvršene do konca tega leta, ker jih tiskarna še ni dotiskala. Zato je železniško ministrstvo z odlokom štev. 27.019 odredilo, da se stare izkaznice sicer ne morejo podaljšati za leto 1925, pač pa sme direkcija prosilcem, ki so že prosili za uradniško legitimacijo, pa je še niso prejeli, izdati na prošnjo nakaznico za vožnjo po polovični ceni, kdor za to prosi preko svoje pristojne oblasti.
Polovična vožnja dovoljena v vseh razredih.
V zadnji številki smo protestirali proti določbi novega pravilnika za železniške vožnje, po kateri bi se višji uradniki ne mogli voziti v III. razredu za polovično ceno. Zdaj je izdalo železniško ministrstvo novo rešenje glede železniških ugodnosti za državne uradnike. Po novem imajo uradniki pravico do polovične vožnje brez omejitve v vseh razredih, njihove družine pa za tri potovanja na leto. Z novim železniškim pravilnikom v zvezi pa bo sledila odredba, da pritiče vsem državnim uslužbencem za službena potovanja samo polovična voznina po troškovniku. Tiste, ki dosti službeno potujejo, bo ta odredba precej zadela. Drugače pa je nam z novim pravilnikom storjena velika dobrota, ki se bo poznala tudi društvenim blagajnam, da ne bodo morale toliko trošiti za društvena potovanja.
10% povišek na plačo se šteje tudi v pokojnino. Državni svet se je z razsodbo štev. 36.342 od 20. novembra tl. postavil na stališče, da pripade v pokojnino tudi 10% povišek rednih prejemkov, ki gre v smislu člena 7 uradniškega zakona tistim uradnikom, ki imajo poleg izobrazbe, ki Je določena za II. kategorijo, še posebne višje strokovne državne tečaje z izpiti, izvzetrši zvišani odstotek stanarine, ker člen 138 uradniškega zakona izrečno določa, da se jemlje za osnovo pri odmeri pokojnine le redna stanarina.
Sekcija ptč. člnovnikov prosi svoje člane ta zaupnike, da do konca leta sigurno poravnajo oziroma poberejo članarino.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Upokojena uradnica v Savinski dolini. Po
členu 112 uradniškega zakona imajo tudi državni upokojenci in njih rodbine pravico do brezplačnega zdravljenja in sedaj tudi oskrbe v državnih bolnicah, ako nimajo razun pokojnine še drugih dohodkov.
8a priporoča
na novo nrefena modna in konIekci|sha trgovina
Fran Lukič
Pred Škofijo Štev 19
ElektnMa A. VEABAJS ÄStrA
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnlžjlh cenah.
Načrti in proračuni na zahtevo
Konfekcijska tovarna
FMII MEH s CIE- Ljiljana
Pisarna	d. Z O- Z.	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
modna trgovina za dame to gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.

družba z o> z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi:"MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karboline], steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska .Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Ciiarpo nabieile štev. 1
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
„OHČOJVI“
carinsko-posredniški in špedicljski biro LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 41. Podružnice: Jesenice, Maribor, Rakek, Zagreb Telefon 454.	Trst.	Telefon 454.
— „ORIENT“ ---------------------------
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, flrnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih In pleskarskih potrebščin.
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
AlokSMidrova c 1	V V8eh veĆiih
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah S čevlji
Na veliko po&il|a tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
Ceniki na zahtevo zastonj!
Smrt ne izbira — »Dobrota« podpiral
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko In obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JOSlP Pßtßl'IlC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Sprejemajo se popravila strojev. (17)
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vi c, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
Sloiiensha banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ni.
fb	v lastni palači.
Delniška glavnica Din 7.500,000-Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
Prometni zavod za premog
d. d. v Ljubljani
♦♦»♦♦♦♦»»'»♦»o»*v<*«•*/*_
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča p isebno prvovrstni čehoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 15, drugo nadstropje.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
Miklotitewa cest* 10. (v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Račun poStno-ček. urada Ljubljana št. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57 In 470.
Podružnice i D jakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura ■ Bled.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.	V-oge nad Din 125,000.000*—
daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute In devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi p»goji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.	—-=
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000 —	Centrala: UUBUANA • DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metkovlč	Sarajevo Celje	krani	Novi Sad	Split Trst Črnomelj	Maribor	Ptuj	Agencija: Logatec SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana TeL štev.: 261, 413, 502, 503 in 504