tPl p liti prejemaš: u Mtlo leto naprej 26 K — h 8*1 leta , 13, — , UM, , 6,50, »e»ec , 2„20, ?apravDlštvu prejemu: sa uclo leto naprej 20 K — h jol leta , 10 , — , žatrt ««K B.-invo. ga pošiljanje na dom 30 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Narofinla* in Imerata sprejema upravnlitv« * Katol. Tlakami, Kopitarjeve ulice fit. 2. Rokopisi m ne vračajo, nefrankovana pisma na »■prejemajo. Uredništva je v Seme* niskih nlicahlt. 2, L, 17. Izhaja vsak dan.iivzemil nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 242. V Ljubljani, v torek, 21. oktobra 1902. Letnik XXX. Resni opomini. Dunaj, 20. okt. Dunajski list, ki ima zveze z vladnimi krogi, piše v današnji izdaji, da se sedanji državni zbor ne bode postaral. To je baje dr. pl. Korber pokazal minoli četrtek s svojim govorom, ki je bil sicer na vnanje miren, a v »tonu« zabavljiv. In ta »ton« je ravno nasprotno provzročil, nego kar je dr. pl. Korber nameraval. V takem »tonu« pa mi nistri govord, kedar hočejo poslance poslati domov. Ministerski predsednik se je baje prepričal, da tudi b to zbornico ne pride naprej, zato jo hoče razpustiti, ko pride pravi trenotek. To more vlada tudi Btoriti, ker pl. Szell je odstranil ovire b svojo izjavo, da more z avstrijsko vlado obravnavati o nagodbi do 1. 1907. Opozicijske stranke v ogrskem in avstrijskem parlamentu so se pripravljale na obstrukcijo in opozicijo b skrajnimi sredstvi proti nagodbi, a sedaj je tarča postavljena v toliko daljavo, da je ne dosežejo največji topovi. V zadnjem dopisu sem že omenjal teh govoric, ki niso, kakor kaže, stresene iz rokava. Tudi »Narodni Listy«, ki imajo dobre iniormacije, poročajo, da hoče pl. dr. Korber razpustiti poslansko zbornico, ako do srede novembra ne prične z resnim delom. Na drugi strani pa se zopet zatrjuje, da hoče vlada sama zavleči razpravo o izjavi ministerskega predsednika in želi, da se rešijo vsi nujni predlogi pred to razpravo. Vsled tega češka glasila poživljajo poslance, naj umaknejo nujne predloge ter čimpreje narode obračun z vlado. Torej pretnje in grožnje od leve in desne, strašila povsod, yprašanje je le, kdo ostane na ctdilu—pred strašili. Ne bilo bi nič čudnega, ko bi vlada v skrajnem slučaju računala tudi z novimi volitvami. A dvomimo zelo, da bi s tem vlada ubila lernejsko kačo, ki že desetletja straši po zbornici. Niti za korak ne pride bližje svojemu smotru, ki je po njeni slovesni izjavi rešitev češko nemškega vprašanja. Pomagala bi si le iz prve zadrege do prve seje nove poslanske zbornice, ki bi bila mlajša po parlamentarnih mesecih, a v svoji sestavi gotovo Š9 starejša in okornejša. Sila ni nikjer mila in igra z ljudskimi čustvi ter strastmi utegne b časom postati nevarna tudi čuvajem javnega reda. Pri nas v Avstriji je že v navadi, da pride vsaka dobra misel prepozno in da konja brzdajo vedno pri repu. Vendar pa Be vsaka juha malo shladi, preden pride na mizo. Morda je bil g. dr. pl Korber zadnji četrtek slabe volje in je s svojim govorom napravil Blab vtis. Tekom razprave bode imel priliko, da točneje pojasni svoje načrte ter morda to vprašanje za nekaj tednov spravi iz zbornice v spravni zbor. Kakor sem že zadnjič naglašal, češki poslanci sicer ne morejo pritrditi spravnim načrtom, kakoršni so, vendar bi si za bodočnost jako obtežili stališče, ko bi »a li-mine« odklonili vsako pogajanje ter se »a priori« postavili v krivico. Ti načrti v nekaterih točkah celo razveljavljajo Stremayer-jeve naredbe, v drugih pa se jako približujejo češkim zahtevam. Sicer smemo že danes z neko gotovostjo reči, da iz te moke ne bo kruha, a zato ni še treba, da bi moko stresli v vodo in razbili pečnico. Pri nas v Avstriji se jezikovno vprašanje ne more rešiti po enem kopitu. Vse jezikovne naredbe so v istini le minljive in zakon je železna plošča, ki se vstavlja političnim viharjem in birokraškim moljem. Z ozirom na tolike razlike v posameznih deželah je v prvi vrsti potreben okviren državen jezikoven zakon kot spopolnilo ali nadomestilo § 19. drž. temeljnega zakona. V drugi vrsti so za posamezne dežele, koder bivata dve ali več narodnoBtij, potrebni deželni jezikovni zakoni in konečno more vlada še b posebnimi naredbami od slučaja do slučaja uravnavati posamezne prepornc točke zapletenega vprašanja. Le tako se nam zdi mogoče premagati s časom vse težave in ovire. To vprašanje je zdaj na dnevnem redu; rešiti se mora, sicer Btojimo pred absolutizmom ali pa na sramotišču pred vsem vnanjim svetom. Vprašanje pa se ne tiče le češko-nem-škega ozemlja, marveč je istotako nujno in še bolj pereče tudi na jugu države. Naj se vladni krogi nikar ne varajo, da je doli v južnih deželah vse v najlepšem redu; razmere so v marsičem podobne onim na vzhodu države Tudi tu veljajo besede g> spoda dr. pl. Korberja: »Treba je razumeti čas, v katerem živimo, in po tem uravnati svoje delo.« KOrber sodnikom. Včeraj je ministerski predsednik dr. pl. K&rber kot vodja justičnega ministerstva sprejel deputacijo uradnikov, kateri je povdarjal, da hoče popolno neodvisnost sodišč. Sodnik naj ne bo suženj črke, ampak Bodi naj prosto po misli postave, ki ne more biti druga, kakor pravičnost. Pri imenovanju sodnih uradnikov bo gledal samo na kvalifikacijo. Drugi motivi ne bodo merodajni. Na mestih sodnikov morajo biti možje, ki imajo za to popolno sposobnost. Kdor ne more biti popoln sodnik, je bolje, da ni sodnik. Deželnozborske volitve na Moravskem. Včeraj je volila za deželni zbor mestna skupina moravska obenem s trgovinskima in obrtnima zbornicama. Mesta volijo 31 poslancev, zbornici pa 6 poslancev. V mestni skUpini so imeli doslej nemški liberalci 17, Stftročehi 7, Mladočehi 5 in nemška ljudska stranka 2 mandata. Brnsko mesto so dosedaj zastopali štirje nemški liberalci. Konečni vspeh včerajšnjih volitev 8e ni znan, ker je v mnogih okrajih, posebno v Preravi, silna volivna borba trajala pozno v noč. Dosedaj je znana izvolitev sedmih staročeških kandidatov, treh Miadočehov, 11 nemških liberalcev ter dveh nemških nacionalcev. Že iz dosedanjega vspeha je pa razvidno, da so Staročehi pridobili en nov mandat, enega pa nemški nacionalci, in sicer oboji na škodo nemških liberalcev. Mladočehi bo ohranili dosedanjo svojo postojanko. O dveh ali treh staročeških kandidatih se je še nadjati, da prodro proti nemškim in češkim nasprotnikom. Kvota v ogrskem parlamentu. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je vršil razgovor o interpelaciji Kožutovcev v zadevi določitve kvetnega razmerja od strani krone. Zagovorniki dotične interpelacije so kajpada porabili to priliko, da so zopet neusmiljeno udrihali po ogrski in av strijski vladi. Nato je Szell pojasnil vprašanje z naslednjimi stavni: Vlada se je rav- nala strogo po določilih zakona. Pred 10 je zaprosila odločitve krono, je storila vse, da se reši vprašanje potom sporazumja mej obema zakonodajnima zastopoma. To je bilo pa seveda izključeno, ker nagodbeni odsek avstrijskega parlamenta niti ni pričel razprave. V teh razmerah pa predpisuje zakon, da treba apelirati na pomoč krone. V tem slučaju se pa vladarjevo posredovanje ne smatra za čin zakonodajalca, marveč le posredovalca ali razsodnika. Njegova odločitev je pa neizpodbojna in so torej o njej tudi ne more vršiti nikaka parlamentarna razprava. S tem pojasnilom je bila večina zbornice zadovoljna. Burni prizori v olomuški trgovski zbornici. V olomuški trgovski in obrtni zbornici bo bili pri konstituiranju zbornice burni prizori. Cehi so na predsedujočega svetnika upili: »Govorite češkil" in so hoteli oddati nujne predloge in interpelacije, da zaprečijo sejo. Predsednik je kljub temu odredil glasovanje, nakar so Čehi raztrosili po dvorani klorovega apna itd., da je nastala neznosna atmosfera in smrad. Zbornični tajnik Honig je padel v nezavest. Nemci so kljub temu pričeli oddajati svoje glasovnice. Ko je češki poslanec ReichsUidter Btopil v dvorano, upili so Nemci: „Ven ž njim, tu nima ničesar opraviti!« Med Cehi in Nemci je prišlo do tepeža. Predsednikoma trg. in obrt. zbornice je bil izvoljen Nemec Brandhuber. Cehi so protestirali. Zadeva pride, kakor smo včeraj poročali, pred državni zbor. hrbska ministerska kriza rešena. Šele tekom včerajšnjega dr.d se je srbskemu kralju posrečilo, da je vsaj za silo zbral okolu sebe nove može, ki naj pomagajo reševati skrajno zavoženo upravo. Prišli so sedaj na površje skoro sami radikalci, ki imajo torej večino v novem kabinetu. So-stavljeno jo novo ministerstvo takole: Dosedanji minister za javna dela radikalec Veli-mirovic je prevzel predsedništvo in javna dela, dosedanji vojni minister nevtralni An-tonid zunanjo, radikalec Todorovid notranje zadeve, radikalec vseučiliški profesor Rado-vanov:'d je postal — bržkone zelo nerad — finančni minister, pravosodje je obdržal dosedanji justični minister liberalec Ninčid, do- LISTEK. Ti grdi „klerikalci" I Med našimi liberalnimi sodeželani prikazala se je neka manija. Povsodi, kjer se na svetu kaj zgodi, vidijo same »klerikalce«. Ako jo kje kak žid goljufal, so »klerikalci« goljufi, ako je poneverjal kak liberalec, ki je za Husov spomenik dovoljeval stotine kron, so poneverjali »klerikalci«. V zadnjem slučaju je le čudno, zakaj liberalci takrat, ko so dotičniki dovolili stotake za Husov spomenik, niso rekli, da so dali denar »klerikalci«. Bede na Španskem krivi so »klerikalci«, tužne razmere v Italiji provzročili so »klerikalci«, Francosko so pehali v revolucijo »klerikalci«, vseh nesreč v Avstriji so krivi »klerikalci«, povsodi dvigajo svojo glavo »klerikalci«. Kdor z brumnim sreem prebira liberalne liste, prepričan je v dnu svoje liberalne duše, da so vse zlo, vse gorje, kugo, lakoto in vojsko, vse solze na svetu zakrivili edino in samo »klerikalci«. Ta časniški vrtinec požre naposled brez upa rešitve^vsa-kega zvestega čitatelja liberalnih listov. Nemci so, kar se tiče smrti v vrtincu, dokaj na boljšem. Ako smemo verovati Hei-neju, požira jih tam ob Renu vrtinec, ob katerem ganljivo prepeva lepa Lorelei in si češe zlate lase. Slovenskih liberalnih listov verni čitatelji pa se pogrezajo v vrtinec, ob katerem se čujejo liberalnih listov ne ravno lepo doneči glasovi, ob vrtincu pa preobračajo različni ljudje najčudnejše časnikarsko kozolce. Toda bodisi že kakorkoli, omenjeni časniški vrtinec te ljudi definitivno požre, in živa duša jim ne iztepe iz glav mnenja, da so »klerikalci« krivi vsega gorja in vseh solza. Kakor pa od povsodi čujemo, je naša zemlja dolina solz in gorje spremlja človeka od zibelke pa do groba. Vse to nam posebno liberalni pisatelji zatrjujejo, Ako so torej liberalci dosledni, prepričani morajo biti, da liberalcev sploh na Bvetu ni. »Klerikalci« provzročajo gorje in solze, na svetu je samo gorje in so lo solze, torej so na svetu le klerikalci, ali pa liberalci sploh prav nič ne delajo, ker njih delovanja, ki je seveda samo osrečujoče, nikjer videti ni. To je sklep, ki sledi iz vednega liberalnega jav-kanja. Moderni umetniki pravijo, da jo na svetu sama tema, nič luči, in liberalci so zelo zadovoljni b temi modernimi umetniki ter jih hvalijo. Liberalci pa tudi pravijo, da je »klerikalizem« tema. Torej je na svetu Bam »klerikalizem« in liberalizma ni. To so žalostne posledice liberalnih trditev. In pa kakšna škoda za vse človeštvo, da ni liberalcev. Kajti: izmed liberalcev še nikoli ni niti eden goljufal, ali kradel, ali sicer kaj slabega storil. Kaj št)! Zato tudi smejo soditi. Njih sodba je sila cs'.ra, dokler se ne izvo, da je dotični, o katerem so kričali, da je »klerikalec«, pristen liberalec, ki je šo celo za Husov spomonik denar dovoljeval. Kakor hitro se pa to izve, potem pa liberalci — te zanimivo okolnosti ne povedo nikomur. Seveda, saj se o »dobrih« delih ne sme govoriti, — o slabih pa, seveda. To je liberalna logika. Pa tudi precej rosnicoljubja je v takem početju. Res je namreč, da jo dotičnik denar jemal, in to liberalci pripovedujejo, seveda jo tudi res, da je bil liberalec, tega pa ne pripovedujejo, zaradi tega pa šo niso govorili neresnice. Poleg vsega tega ao take defravdacije sila važno za narod. Nemci imajo svoj »Ex-trablatt« in »Interessantes Blatt«. Tam so vsa hudodelstva ganljivo popisana in popisi s podobami ozaljšani. Slovenci se še nismo popeli do tako visoko stopinje izomike, »klerikalizem« nam brani, da bi zlezli tako visoko. Zato moramo biti hvaležni liberalcem, da po shodih ljudem pripovedujejo te važne"svetovne dogodke, ljudem, kateri bi bili mod Nemci privrženci »Exlrablatta« ali »Interessantes Blaltc, ker radi poslušajo take »ravbarske hiatorijor. Za zabavo ljudstva skrbeti pa menda vendar ni greh? Le naj-mračnejsi »klerikalec« more liberalcem to zameriti in trditi, da treba po shodih ljudstvo poučevati o njegovih pravicah in težnjah, ne pa mu pripovedovati bistorije. Pa tudi takih mračnjakov je nekaj, kaj hočemo! oploh so »klerikalci« sila čudni ljudje. Upajo si celo trditi, da treba za narod de. sedanji minister radikalni dr. Nikolic je pre-vzel poljedelstvo, nevtralni general Pavlovid vojno, liberalni profesor Markovič pa nauk. Štirje mej njimi so torej odločni radikalei. Vlada je tedaj sestavljena, a daljšega obstanka jej nihče ne napoveduje, ker v Srbiji to sploh ni v navadi. Combes lil francoski škofje. Francoski škofje, razun petih ali šestih, so storili odločen korak v zadevi Combesove kongregacijske gonje, senatorjem in poslancem so poslali, kot smo ie omenili, okrožnico s prvetno 73 podpisi. Škof mesta La Rochelle tedaj če ni bil podpisan, ker je prepozno dobil okrožnico v roke, a je takoj po prejemu brzojavno naznanil svoj podpis in pripomnil, da Bi želi v okrožnici če naslednjega odstavka: V vsaki občini naj se sostavi imenik oseb, ki ne marajo nikake skupnosti z brezbožniki, pod imeni pa naj bo naslednja izjava: »Hočem vere za se in za Bvoje otroke in se zavežem s častno besedo, da pri nobeni volitvi ne bom glasoval za kandidata nobene stranke, dokler ne ii-javi, da hoče versko svobodo za vse « S tem je torej pač zadostno izpodbita trditev, češ, da imenovani škof ni hotel podpisati skupne okrožnice. Kajpada je Combes zbog trga silno razburjen in v tem stadiju niti ne ve, kako bi se zmaščeval nad škofi. Nad kardinalom Lecotom v Bordereauxu in nad nekim drugim škofom se je zmaščeval na ta način, da ju je pustil dalj časa čakati na vsprejem, ki jima ga je pozneje odrekel, češ, da s takimi sploh ne obSuje. Nadalje stresa svojo jezo s tem, da je, zapovedal vladnemu časopisju popoln molk glede okrožnice; istotako ne Bmejo o tem črhniti njegovi mameluki v parlamentu. Kaka kazen bo nadalje še zadela francoski episkopat, se še ne ve. Najbolj verjetno je, da vlada ustavi plačo vsem dotič-nim škofom. Govorilo se je tudi o odpovedi konkordata. V tem oziru framasoni silno pritiskajo na svojega brata Combesa, ki pa nima potrebnega poguma, da bi to izvedel. Spominja se namreč, da ae je nekoč ob nastopu vlade pri proračunski razpravi izjavil za nujno potrebo ohranitve konkordata. bedaj seveda ni lshko mogoče preklicati dano lati, ne samo kričati zanj in piti zanj, ali plesati zanj. Take srednjeveške nazore imajo ti ljudje. Kako so tudi v tem slučaju liberalci čisto drugačni, prosvitljeni ljudje, to je jasno razvideti iz »Slov. Naroda« od zadnje srede. V uvodniku bridko toži, kako »klerikalci« na Koroškem pokopujejo naš narod, liberalci pa so čisto drugačni 1 V Beljaku, tako pripoveduje v uvodnem članku »Slovenski Narod« strmečim čitateljem, v Beljaku pa je vendar še nekoliko mladih in čilih rodoljubov, ki hotč šo pri življenju ostati ter — se pridno sestajajo in zbirajo v prosto zabavo, imajo svoje slov. omizje v gostilni. Mi nimamo prav nič proti pošteni slovenski zabavi, ali da se upa list v uvodnem članku, nasproti grajanemu delovanju »klerikalcev«, kazati na zabave in gostilniška omizja kot na nekaj, kar je za narod rešilno, to je značilno za list, pa tudi za njegove zveste pristaše. Po liberalnem receptu treba torej tam, kjer je narod v nevarnosti, pridno ustanavljati gostilniška omizja, in rešeno bode Slovenstvo. To je modrost vse modrosti! Nazadnje, ako se povse udomači to liberalno načelo, bode treba meriti liberalno politično modrost po litrih. Iz brzojavk. Državni zbor razpuščen? Češki listi vedo poročati, da Koerber v novembru razpusti državni zbor, če do srede tega meseea zbornica ne prične z resnim delom. — Ločitev cerkve od drža v e. V včerajšnji seji francoske poslanske zbornice je predlagal soc. poslance Rosche, naj se sklene ločitev cerkve od države, od poved konkordata in odprava poslaništva pri Vatikanu. Zahteval je za svoj predlog nujnost Combes se ni izjavil naravnost proti predlogu. Glasovanje o tem se vrši bržkone danes. — Turško nasilstvo vMali Aziji. Armensko prebivalstvo v Arsabu je prosilo ruskega konzula v Bajasidu dovoljenja, da se sme naseliti na Ruskem, ker ne more več prenašati turškega nasilstva._ Poljaki in vlada. Poljski klub je imel včeraj zaupno sejo, v kateri se je posvetoval o predlegu nekega poslanca, naj se izreče vladi nezaupnica. Načelnik Jaworski je vplival na klub, da predlog ni bil sprejet — Bitka pri L a V i c t o r i j i. Vladne Cistrove čete so imele v tem boju velike izgube. Ostalo je le 3100 mož. Poraz vetv šev so provzročili nekateri vstaški oddelki, ki niso ustavili vlaka s 500.000 patronami. — Ministerska kriza v Italiji. Listi javljajo, da bo znana predloga o ločitvi zakonske zveze vrgla sedanji kabinet. Kot prihodnji mož se imenuje Luzzatti. Razno iz Prage. (Tedensko poročile) Praga, 20. okt. »Ustfedna Matice š k o 1 s k zdržuje 5 srednjih šol, 54 ljudskih in 44 otroških vrtcev. To je res uzorno delo češke šolske družbe. 22 t m. obhaja se na češki univerzi 500lotnica rektorstva Jana H u s a. Slavnostni govor ima prof. dr. G e b a u e r o „Jan Husovih zaslugah za češko slovstvo". Pristop imajo le akademiki in časnikarji. V pavilonu pod vrtovi Kinskega je velikanska razstava modernih francoskih slikarjev. Na Lttni bojuje se slavni nogo-žogarski klub »Siavia« (Football) z gosti iz Barolina in Amsterdama; v nedeljo je naznanilo nič manj kakor osem še drugih čeških praških gledališčnih odrov svoje predstave, — vse zastonj! „D r o z d" in »Svatovaclavska« zavzemata še vedno skoraj vso javno pozornost in zanimanje. Češki socijalisti z zborovanji, v časopisih, listki in razglednicami tako strastno agitujejo in silijo v konkurz, da se Človek nehote vpraša: „Zakaj? Na katero korist? Kdo je zadaj za celo akcijo?" Vse kakor ljudje, ki pričakujejo pri konkurzu dobička 1 »Monsignore« Drozd je pri Blovesu iz policijskega zapora stiskal roko jetničarju in se zahvaljeval za lepo celico, ki jo je imel. Čisto nepotreben „Galgenhumor"! bedaj je v zaporu pri kazenski sodniji. Tukaj je Drozdov preiskovalni sodnik njegov — bivši večletni učenec. Pri prvem zaslišanji je predenj padel na kolena in ga prosil, da bi bil izpuščen iz preiskovalnega zapora, a senat je to prošnjo odločno odklonil. — Vsi češki listi, razven socialistiškega »Prava Lidu«, mirijo ljudstvo in včeraj je naznanila „Ndrodni politika": ,Ke konkurzu nedojde! Z&ložna je z a c h o -v a n d!" Projekt, ustanoviti novo »posojilnico sv. Jana Nepomuckega«, ki bi imela prevzeti dolgove „Svatovaclovske", so hitro opustili in prav so storili. Sedaj duhovščina cele češke dežele zbira za »garancijski fond". Navdušenje zanj je veliko, dobri duhovniki bodo popravili to, kar je »Judaš« zagrešil. V enem tednu je bilo skupaj samo z mesta in okolice 400.000 K. Novi posojil-niški odbor je dal prvi skupno 100,000 K, metropolitanski kapitel tudi 100 000 kron, mestni kaplani dajajo povprek po 1000 po 2000 K. Neki mladi kaplan iz okolice je zastavil svojo obleko, svoje knjige in hišno opravo in poBlal vse, kar je imel: 500 K. Neki učitelj z dežele piše: »Nimam nič drugega, kakor hranilnične knjižice svojih devetero otrok, ki imajo skupaj prihranjenih 1800 K. To žrtvujem. Čast naših dobrih duhovnikov ne sme nobene škode trpeti!« Plemstvo češko še ni storilo nič. Dunajski advokat dr. Frischauer pa je v imenu neznane finančne skupine dunajske odboru Svatovaclavske založne ponudil hitrega in gotovega kredita 6 milijonov kron. Odbor se še ni odločil; rekel je, če usahnejo vsi drugi viri, bode se poslužil makar židovske rešilne roke, samo da bi ubogo ljudstvo, ki je imelo na ta zavod toliko zaupanja, nič ne zgubilo. O Drozdu je sedaj dokazano, da se je vozil vsako leto v London, menda hranjevat svoj letni „dobiček". Da bi se v tem starčku vsaj zdaj zbudila vest, da bi povedal, kje ima hranjen svoj denar! Porotna obravnava zoper njega vršila ae bode koncem novembra. Dnevne novice. V Ljubljani 21. oktobra. Osebne vesti. Promoviran je bil 18. t. m. na vseučilišču v Gradcu g. Rihard J u g iz bolkana doktorjem vsega zdravilstva. — Kot začasna učiteljica na metliški šoli je mesto na gluhonemnico odišle gdč. Urš. Zupančič imenovana absolvirana kandidatka gdč. Suzana B a 1 o h. — Mesto poštnega odpravnika v Mirni peči je podeljeno dosedanji odpravnici gdč. Mariji Leuc v Kresnicah. — GoBp. Kaspar G a š p e-r i n, nadučitelj v Staremtrgu pri Ložu, je dobil vsled bolezni 6 mesečni dopust. Na-domestuje ga pomožna učiteljici gdč. Ber ta Rossmann. — Umrl je v 70 letu svoje dobe v Trstu g. Anton Sepic, podjetnik za prevažanje, rodom Dolenjec. — V Gradcu je umrl praktični zdravnik dr Jožef b u p-p a n, ki je bil svoj čas tudi hišni zdravnik nemškega pesnika Anastazija GrUnna. Imenovanje mej nčiteljBtvom na Spodnjem Štajarskem. Nadučiteljem v Makolah je imenovan učitelj gosp. Martin Sam peri, nadučiteljem pri sv. Venče-slaju ondotni učitelj g. Ivan Pouh, nad učiteljem v Dobovi nadučitelj g Simon Gajšek. Učiteljem na Sladki gori je imenovan g. Ludovik Ulčar s Primorskega, za učitelja na Brezno pride gssp. Jožef Hernaus, za učitelja v Poličane g. Ivan P o lak, za učitelja v St. Jurij v Slovenskih Goricah g. Ludovik pijanec. Definitivne učiteljice na svojih dosedanjih mestih so postale gospodične Marija Jeran, Antonija Boben, Ljudmila Fink K okli č in Angela Jaklič. Za učiteljico ročnih del na Reko, okraj mariborski, je imenovana nadučiteljeva soproga gospa Leonora Mej-so vse k. Umirovljeni ste učiteljici v Loki pri Zidanem mostu g. Marija Iglar, roj. Stupica in učitelj:ca g- Vdjelmina Riš-ner v btudencih. Deielnozborske volitve na Koroškem. Iz Celovca, dne 19. okt. V meatni skupini Trbiž Smohor kandidira tr-biiki župan R. Dreyhorst. Doslej je ta okraj zastopal veletrgovec z lesom, Fr. Wirth v Beljaku. Orožniki — najvišja instanoa. Z Notranjskega se nam piše: Zadnjič aem bral v »Slovencu«, kako se nekomu žalostno zdi, ker glavarstvo proti volji županstva daje dovoljenje za ples. Pri naa je pa še slabše. Dovoljujejo ga kar žandarji, pa proti volji županstva in proti volji glavarstva, čujte 1 V Mali Pristavi je napravil neki liberalni pristaš ples na sv. Mihela nedeljo prav po duhovnih vajah. Župan občine sv. Mihela je šel k glavarstvu v Postojno, da dobi žan-darmerijsko asistenco in ž njo razžene ples, ker v svesti si svoje dolžnosti ni dal dovoljenja za istega. Toda kaj se zgodi. Ko pride župan z asistenco na plesišče, reče vodja žandarmerijske postaje iz bt. Petra: »Fantje plešite le, a mirni ostanite!« Ko ga župan opomni, da nimajo dovoljenja za plea, in da zahteva, da se ustavi, mu pa odgovori: »Jaz se ne bom pustil po cajtengah dajati, plesa ne bom branil.« Ali ni torej to še žalost-neje? Žandar, ki se boji liberalnih ,cajtengl (kakor da bi drugih ne bilo), ee upa upirati županu, kateremu je postavljen za varstvo, in to proti volji glavarstva! Se v najbolj razupitih mestih zabranjuje policija ples brez licence, le tu no! Uverjeni bodite, gospod postajevoditelj, da vemo tudi mi, kje da je glavarstvo in kje vaš ,komando1. Somišljenike pa opozorimo, da naj vplivajo na to, da župani dobe v roke občinski sklep zoper ples, katerega naj predlože glavarstvu, potem menda saj ne bo dovoljevalo istega proti njihovi volji. Salezijanci na Rakovniku. Z ve seljem poročamo, da je prizidani del poslopja skoro dokončan in ae zamore rabiti za šolske namene. — Gojencev imajo sedaj 42, pa kmalu jih pride še več, ko dobimo večjih prostorov. Življenje med mladino v zavodu je jako živahno. Med gojenci vlada zdrav humor pa dobra volja za učenje; prosti čas porabljajo izdatno za igranje. Prav volja božja je bila res, da je ta zavod prišel na Rakovnik — zunaj mesta — kjer so gojenci prosti, svobodno skačejo in kriče na vso grlo in vendar nikogar ne motijo. Salezijanoi pridno obdelujejo svoj vrt, urav- navajo. okopavajo, obrezujejo in zalivajo raznovrstna drevesca in rastline ~ srca svojih gojencev. Vsi gospodje imajo dovolj dela, pa ga tudi z veseljem vrše in so lep izgled požrtvovalne ljubezni do bližnjega in skrbi za zanemarjeno mladei. Ker pa tako težavno delo ne more dobro in hitro napredovati brez vsestranske pomoči, je treba, da jim vsi Botrudniki salezijanski stoje na strani s priporočili in dejanskimi podporami. Vsak dar se hvaležno sprejme. — Višji predstojniki v Turinu bo tudi rade-volje prepustili vse prispevke iz slovenskih dežel za salezijanski zavod v Rakovniku. Bog daj svoj blagoslov novemu zavodu. V imenu salezijanskih sotrudnikov profesor dr. 1. Janežič, vodja. Novo društvo. V Šmartnem pri Kranju so ustanovili te dni »Katol. slovensko izobraževalno društvo«. Pravila so že predložili v potrjenje. Zakon proti pijančevanju, katerega je danes predložila vlada drž. zboru, bode uvedel posebno kontrolo gleda prodaje žganja na drobno. V prodajal nioah, kjer se prodaja žganje, se poleg žganjetoča ne bo smela izvrševati druga obrt ali prodaja. Tako se bo prodaja žganja v trgovinah z mešanim blagom omejila. Pijanost bode kaznjiva, ako se spravi v nevarnost koga druzega, ali ako se koga tekom pol leta opetovano vidi očividno pijanega na kakem javnem kraju. Sedanje prodajalnice žganja se bo po strogi kontroli primarno reduciralo. Protestantstvo na Koroškem. V nedeljo dne 19. t. m. so v Beljaku lu-tranci »blagoslovili« nove zvonove za svojo novo cerkev. Blagoslovil jih je superinten-dent. K slavnosti so bili povabljeni udje evangeljske občine, pa »vsi prijatelji evan-gelske stvari«. Kaj to pomeni, vemo. Okrajno glavarstvo v Celovcu je odredilo, da se iz volivnega imenika občine Škofiče črtata častna občana te občine g. P o d g o r c in dr. P u p o v a c , češ da sta bila sprejeta v imenik, ko je bil le-ta že sestavljen. »Siidmark • a" je dala, kakor kaže zadnji izkaz, nekemu koroškemu učitelju darilo 50 (!) kron. Ali morda za popredno nagrado za agitacijo pri deželnozborskih volitvah ? Nagrado za rešitev življenja v znesku 20 kron je priznala deželna vlada Ant Saferju iz Broda pri Novemmestu, ker je sodeloval pri rešitvi Cecilije Zaje iz vode. Iz Trsta se poroča, da je mestni svetovalec tržaški in drugi podpredsednik tržaškega sveta Raacovich podal svojo ostavko. Rascovich se je razjezil, ker so ga pri volitvi prvega podpredsednika prezrli. Iz Zapog se nam poroča: Po skrbi našega prečast. gosp. zlatomašnika Martina Narobe, ki je pretečl izgnan iz Gorice. Poslali so ga v zapore, da bode tudi od znotraj občudoval justično palačo ! Na oesti umrl je v Gradcu delavec Štefan Peteršek iz Maribora, odkoder se je pripeljal obiskat svoje sorodnike. Nov poitni urad. Dnč 1. novembra 1902 odpre se v Suhorju, v političnem okraju Črnomelj, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter obenem elužboval kot nabiralnica poštno hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštni vožnji, ki vozi vsak dan med Rudolfovim in Metliko. Vinska lotiua v poreškem okraju je dala letos 5,500 000 kg. grozdov. Dve novi iafiki ljudski Soli se ustanovite v Pulju. ' Tepež med fanti. Včeraj zvečer so se v Sostrem fantje stepli in sta bila \nton Schuster, hlapec v Cešnjicah pri St. Lenartu, in Anton Zidan, zidar pr. Toaiesu v Ljubljani, z nožem ranjena. Obe sta bila ranjena z nožem v desno stran lica in Zidan ima še veliko rano na glavi. Z,idan in Schuster so sedaj nahajata v bolnici. Razpisane učiteljske službe. V krškem šolskem okraju so razpisane do 25. novembra naslednje nadučiteljske službe: na štirirazrednici v Mokronogu, na trirazredni-eah v Veliki dolini in bkocijanu, ter na dvorazrednicah v Bučki in Studencu. Na šoli v Skocijanu je obenem razpisano še eno učiteljsko mesto. Napad na cesti. Včeraj dopoldne je na cesti pri Stražišču v kranjskem okraju kajžarjev sin Ivan Zaletel napadel s kolom trgovčevega sina Gabriela Benedika iz Stražišča in ga udaril s tako silo po desni nogi, da mu jo je zlomil. Benedik in Zaletel sta imela v nedeljo v neki gostilni med seboj prepir in sta se tako sprla, da sta šla v sovraštvu narazen. Zalett 1 si je včeraj jezo s tem ohladil, da je Benedika napadel. Ljubljanske novice. lavno predavanje bo danes zvečer v »Katoliškem domu« točno ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo g. dr. Krek. »Krščanska ženska zveza" je imela v nedeljo v »Katoliškem domu" zelo lep večer. Resnoba in zabava sta bili prijetno združeni. Gospa dr. Brejčeva je z iskrenim pozdravom otvorila ,, večer". G. dr. M. Opeka je zelo praktično in šaljivo obenem govoril o strahu pred ljudmi, ki jih toliko odvrača od pogumnega izpoznavanja praktičnega krščanstva. G. L e d e n i k je pozdravil »zvezo« v imenu »Meščanskega kluba«, čegar člani so počas-tili naš »večer«. Z govori se je vrstila igra na klavir, katero so izvajale društvene članice, in druga zabava, ki je udeležnikom donesla mnogo prijetnega užitka. »Zveza« hoče tu Ji poslej združevati koristno s prijetnim, in vsako tretjo nedeljo v mesecu — v kolikor bo dvorana prosta — prirediti kaj podobnega, pri čemer so bo vedno skrbelo aa prijetno spremembo. ' Iz bolnice. Delavec Franc Pestotnik, Cesta v mestni log št. 25, se je danes dopoludne pri nakladanju lesa prevzdignil in je dobil kilo. Prepeljali so ga z rešilnim voz' m v deželno bolnico. Okradena. Marii Pene iz Zatičin« ie danes dopoludne neznan lat ukradel v Šolskem drevoredu iz žepa denarnico, v kateri je imela 24 k. Zaprli so delavca Vincenca Zavlarja, kateri je danes po noči ukradel Acoettovemu h'apcu Frančišku Zabredu v Prisojnih ulicah št. 7 iz Bobe, kjer sta skupaj spala, srebrno žensko uro. Konfisciran sod. O tej zadevi, ki je krožila po Ljubljani, smo sprejeli pojasnilo, v katerem vinorejec g. Vincenc Jasnič iz VI polž pravi, da mu je dotični vedmatski gostilničar pltčal \se vino do litra in do krajcarja in da ondotni vinorejci le žele, da bi mej njih prišlo še več tako poštenih gostil ničarjev. Naj ee tudi številke litrov niso na sodu natančno videle, vino, ki je bilo v sodu, je bilo vse plačano. Toliko resnici na ljubo. Ljubljanska društvena godba priredi jutri dnč 22 t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji g. I. Kenda »pri Gambrinu« konoert za člane. Vstopnina za nečlane 30 vin. Potresno opazovalnico v Ljubljani obišče te dni gosp. dr. R SchUtt iz Han. burga. Konj splašil. Frane Kovač, gostilničar na Dolenjski cesti .pri zelenem hribu«, peljal ne je včeraj okolu pol 10. ure ponoči po R žnih ulicah proti Florijanskim ulicam. Na vogalu Bučarjeve hise se je konj Bplašil nekega kolesarja, skočil na stran in zdirjal po ulici naprej. Gostilničar Franc Kovač je padel s koleseljna, pa se k sreči ni poškodoval. Konja je vjel na Karlovski eesti delavec Fr. Brate. Razne nesreče. Včeraj okoli pol 5. ure popoludne je na križpotu Reslove in bv. Petra ceste neki kolesar zadel v perico Ivano Lebtn in jo podrl. Omenjena je nesla v rokah steklenico petroleja, katera se je ubila. Leben se ni poškodovala. — Služkinja Ma nja Precek na sv. Petra nasipu št. 57 je včeraj popoludne peljala po sv. Petra cesti za roko 3letno deklico Marto Rus, kar pri-drvi na kolesu za njima mizarski pomočnik F. G. in podere deklico na tla iz zbeži. Deklica je na desni roki poškodovana. — Urša Pengov, 40 let stara delavka v tovarni Ivana Spaleka v Kamniku je pri delu dala desno roko med valjarje, ki so odtrgali en prst. — Kari Heben8troit, šest let Btar, stanujoč v Florijantjlsih ulicah št 28 je danes zjutraj na Starem trgu padel na hodnik m t.i na čelu prebil kožo, da je precej krvavel, bpravili so ga na stanovanje. V bolnico so pripeljali včeraj delavca Alojzija Suha-dobnika, kateri se je bil v tovarni za lep poškodoval na levi nogi, a je rano zanemarjal tako, da se mu je začela gnojiti in se mu je noga odprla. — V nedeljo popoludne je v Trnovem pea posestnice Urše Breskvar popadel šest let staro deklico FrančiSko Mazovič. K sreči jej ni prišel do živega. Na vpitje deklice je priletela na ulico njena mati in psa prepodila. Z rešilnim vozom. Franc Jakič, pre-vžitkar, star 77 let, iz Strahomera št. 17 je padel včeraj popoludne na Dolenjski cesti pred Ribičevo hišo z voza, na katerem je bila mrva na dva metra visoko naložena, in so je na glavi, na nosu in na obrazu tako poškodoval, da je bil nezavesten. Morali so ga z rešilnim vozom pripeljati v bolnico. Včeraj je bilo malo upanje, da bode ponesrečenec okreval, danes pa se že boljo počuti. Kotiček za liberalce. Bomba v Kostanjevico je libe ralce popolnoma zmedla. To je tudi nasledek pijanosti, katero so prinesli na shod liberalni razgrajači. Kaj vse pijanost stori, se vidi iz včerajšnjega »Narodovega« poročila. »Narod« je dopis o kostanjeviškem shodu razkosal v brzojavke, v katerih poroča, dt jo bilo na shodu do »400 liberalcev, klerikalcev le kac h 50, duhovnikov pa čez 20 « Očividno so bili torej liberalci tako napiti, da so svoje čete v številu 30 mož videli okolu sebe nad 13 krat (!) večje, nasprotnikov pa že sploh več razločiti niso mogli. »Narod« na to pravi, da so iz tristo grl gromeli klici proti .klerikalcem'. Kako jo bilo neki to, da je 400 liberalcev imelo samo 300 grl? Pripoznamo, da so razgrajači klicanje čestitega imena dr! Tavčarjevega spremljali začetkoma s kravjimi zvonci, kmalu pa je njihov duševni položaj postal tak, da so pozabili, kako ime so jim mej pijančevanjem zabičili kostanje-viški liberaloi, in zvonili so dalje Bamo s kravjimi zvonci. Pojav liberalcev bi bil seve popolnejši, ako bi razgrajači Tavčarjevega imena ne pozabili. Značilen je „Narodov" stavek: „MiBleč, da je Šusteršič v župnišču skrit, so hoteli ljudje šiloma vdreti v župnišče, a naši so jih pregovorili, da so odnehali. (Se veda!) Da je bil dr. SuBteršič navzočen na dvorišču, bi se mu bilo slabo godilo." Kakor se je nam sporočilo s Krškega, je 30 liberalcev hotelo udreti na Bhod, ki je bil i na hodniku v župnišču, kar se jim je pa ponesrečilo. Ker pa je „Nprodf razkril še zgoraj navedeni njihov namen, prosimo, b a j s e n a m n a z n a n i j o imena do-tičnih napadalcev! Kakor vemo, so ta imena našim somišljenikom v Krškem znana. Imeli bodo priliko podati izjavo p resničnosti „Narodovega" poročila. Naj be kostanjeviški liberalci še tako napenjajo — iz Kostanjevioo ni nihče bežal, kakor je .Narod" govoril. Naš shod v Kostanjevici se je v r š i 1 in še bomo prišli tja izpraševat liberalcem vest. Takrat pa bodo morali biti še ponižnejši. Z »Narodovimi* lažnjivimi poročili se požar liberalizma v Kostanjevici ne bo pogasil. Iz Trnovega na Notranjskem. Slišimo, da ee „Narod" srdi nad klerikalci, češ, da so podivjani, in za dokaz navaja pretep na trnovskem kolodvoru med kmetskimi fanti iz vasi Dol. Zemona in železniškimi uslužbenci. Ni nam znano, h kateri stranki je prištevati one fante, če morajo že tudi pri teh b ti politiki, in tudi nimamo namena izgredov opravičevati, le znanemu »krepostnemu« bistriškemu dopisniku rečemo: »Nur nicht in die Ferne Bchweifen, denn das Gute liegt so nah!« Ali vam ni znano, da mora v Bistrici, ki se šteje za najbolj napredno vas na Slovenskem, na zahtevo c kr. sodnije vsako soboto in nedeljo zvečer žandarmerija pa-trolirati, ker drugače ni miru pred pijano in razdivjano „inteligenco" ? Ali vam dalje ni znano, da ae je napredna inteligenca v go-stilni pri K. stepla, in je bila vsled tega klicana pred Bodnijo, kjer se je, kakor ču-jemo, sicer zadeva na zadnje lepo poravnala, pa bi bil izid lahko veliko hujši? Gg. bistriški naprednjaki, kadar boste zopet slišali o kakem pretepu kmetskih fantov, in naj bi bili isti tudi klerikalci, ali o kakem drugem pregrešku kakega kleri kalca, nikar ne recite: Hvala Bogu, da nismo taki kakor drugi ljudje, ali celo kakor ti klerikalci, ampak na prsi se trkajte in še svojih oči si ne upajte povzdigniti! Kdo hoče v ljutomerskem ormoškem okraju določati kandidate? S Štajerskega se nam poroča, da je brzojavko v »Narod« iz Ormoža odposlal nadučitelj Slane, brat novomeškega dr. Slanca. On je nadučitelj pri Sv. Bolfenku na Kogu. Upamo, da na btajarskem pač ne bo prodrlo Slančevo go-spodatvo! Književnost in umetnost. Koncert, katerega je priredil c. kr. komorni virtuoz Fran O n d i" i č e k v nedeljo, dne 19. okt. ob 5. uri popoldne v dvorani »Mast. Doma« s prijaznim sodelovanjem gdč. Marije Gli vareč, operne pevke (altistinje) slov. gledališča, g. Karola Krala, opernega pevca (bari-tonistaj slov. gledališča in koncertnega pianista gosp. Josipa Famč a, je bil zares velikanski. Sicer smo v Ljubljani slišali žo razne umetnike, a reči moramo, da prvenstvo Z3 služi po vsej pravici g. Fran Ondfiček, ki že 25 let koncertira z velikim vspehom. To je pokazal tudi predvčerajšnji dan v dvorani „Mestnega Dima". On je muzik v pravem pomenu besede; no lo da ima nedosegljivo tehniko, ampak tudi čuti, kar izraža na goslih. Izvajal je ta večer sijajne točko: Saint Saens: Koncert za violino, Biethove novo: Romanco, Bichov preludij, Nesvera Eelogue, svoj Scherzo in Ernstov : Airs Hon-grois s toliko spretnostjo in fineso, da je poslušalce zares očaral. Dvo- ali triglasne stavko je igral z veliko lahkoto in preciznostjo. Dinamiko ima v popolni oblasti; žel je tudi ta večer veliko pohvalo, kajti občinstvo ni nehalo mu izkazovati priznanja. Želimo velikemu mojstru, da bi nas še mnogokrat dvigal z milim glasom svojih gosli v višave te nepresegljive glasbe. Gosp. Josip Famčra, koncertni pianist, jako simpatična esebn, je mimo in zelo prikupljivo prednašal na klavirju No vakovo: Balado .Manfred, in Dvcfakovo: Temo z vari i aci jami z vso spretnostjo. Da jo g. J. Famera velik umetnik na klavirju, je pokazal tudi s tem, ker je zamogel gosp. Oadfčka z vso sigurnostjo in natančnostjo spremljati na klavirju. Tudi temu gospodu je občinstvo skazovalo vse priznanje. Operna pevka gdčna Marija G I i -vareč ima prav nežen alt, pela je prav lepo (vendar malo hitrejši tempo bi bili želeli) Thomas-ovo »Romanco iz opere Mignon.« Izvrstni baritonist g. Karol Kral je pel: a) Leoncavallo: Prolog iz opere »G umači« in b) Nos&kove: Slovaške narodne pesmi po vseh pevskih pravilih. Le to bi mimogrede opomnil, kakor tudi gdč. Mariji Glivarec, da ne bi skoro zmirom z glasom tremulirala. Kakor na orgijah ni svetovati, da bi sa zmirom s spre-menom ,vo x calest ali na dobrem harmoniju tremulando igralo, tako mislim, naj bi bilo tudi pri petju. To pa jo le moje subjektivno mnenje. Občinstvo jo bilo b petjem obeh zolo zadovoljno. X Ondfiček v Celovou Iz Celovca, dnč 19. okt. František O n d r i č o k je v petek dnč 17. t m. kon-certiral v Celovcu. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu je prihitelo zelo mnogo čestilcev godbe, da poslušajo svetovnozna-nega virtuoza. Občinstvo je bilo po izvan-rednem užitku, ki ga nam je podal češki umetnik, kar očarano, bviral je konoert Saint - S ions, Schumanovo večerno pesem, Cajkovskjrevo »Valse caprica«, PaganinijevO fantazijo itd. ter dodal po burnem ploskanju več komadov. Na glasevirju ga je spremljal g. Jos. Famera. Vsi tukajšnji listi bo polni hvale za slovečega umetnika. — V soboto dne 18. okt je Oadriček koncertoval v Beljaku. Razne stvari. Najnovejše od raznib strani Dem ons tra o i je v Londonu so priredili angleški rezervisti, ki so po južnoafriški vojni brez kruha. Za njihovo trpljenje v Afriki jim daje Bedaj angleška vlada priliko, da sestradajo. — b t a v k Z pri 1 i s t u. Stavci lista »Deutsches Tag-blatt fiir Ungarn« v Temešvaru stavkajo. Tudi odgovorni urednik se je pridružil stavki. —Nevarna igra z revolver« j e m. Dijak 6. gimnazijskega razreda na Dunaiu Oton Kraus se je igral z revolverjem. Revolver se je Bprožil in dijak je v glavo zadet se zgrudil in umrl. — De-želnobrambni avditorji dobe lastno uniformo. — Električno že>-leznico brez železniškega tira vpeljujejo na Saškem. — Štrajk premogarjev na Francoskem. Štrajk delavcev v francoskih rudnikih premoga se še vedno nadaljuje in zoaša število štrajkovcev sedaj baje 116.000, na delu ra je lo 14.000 premogarjev. V okraju Saint Etienne skušajo premogarji tudi vse druge delavce pregovoriti v štrajk in uprizoriti tako generalni štrajk v tem okrožju. V okrožju Pas de Cslais je bil neki premogar, ko jo šol na delo, ustreljen v nogo. V tem okrožju bili so v noči med 17 in 17. t. m. nemiri. — General v ženski obleki. General L,oncer je preoblečen v žensko obleko došel med macedonske vstaše in jih navduševal za nadaljni boj. — Obsojen urednik. V Poznanju so obsodili ured-nika poljskega lista »Praca«, Kwiatkow-skega, na eno leto in tri mesece v zapor, ker jo pisal proti potovanju nemšk. cesarja.— Na otoku S t. Vincent bo bili tudi 15. in 16. t. m. veliki vulkanični izbruhi. Ceste proti Gloryetownu so razdejane. — Vse pride na dan. Prod 20 leti je bil v Zu-richu radi umora zakonskih Schultes neki Nemec obsojen na smrt. Sedaj ae je vrnil iz Amerike neki risar Heusser, ki se je po neprevidnosti predvčerajšnjim aam izdal, da je on pravi morilec. — Razstavo v Ddsseldorfu so včeraj slovesno za-tvorili Obiskalo jo je 4 888459 oseb. — 14(?ojenk zgorelih. V Sumarokova pri Kazanu se je zgodila strašna nesreča. V internatu za dekleta je nastal požar. Dne 1. oktobra je bilo v zavodu 52 učenk. Po noči jo nastal požar, pri katerem se je vnela velika posoda, v kateri je bilo 40 litrov petroleja. Učiteljica Šabanova, ki se je zbudila, ni mogla več rušiti vseh otrok. 14 gojenk je bilo v požaru tako opečenih, da so umrle. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 21. oktobra. (0. B.) Pri-četkom današnje seje je vložil poslanec I r o interpelacijo v zadevi postopanja predsednika ljubljanskega sodnega senata povodom razprave proti Staudinger ju glede ponarejanja dokumentov. Interpelant opozarja na pismo pokojnega nadvojvoda Ernsta, ki ga je prebral predsednik in ki vsebuje psovke na nekega držav, poslanca, in vpraša ministra, bo li pozval na odgovor radi tega predsednika imenovanega sodišča, ker je dopustil, da se je prebralo to pismo. — Nato je poslanec R o ni a n c z u k utemeljeval nujni predlog glede ustanovitve r u s i n -skega vseučilišča. Govornik izjavlja, da se zadovolji že s tem, da se sploh prizna potreba vseučilišča, za katero so dani vsi pogoji iu čegar ustanovitev ni samo eininentne kulturne važnosti, marveč je tudi potrebno, da se zagotovi narodni obstoj Eusinov. Posl. Star zynski izjavlja v ime poljskega kluba, da ne ugovarja temu, če se smatra rusinska zahteva za tako, ki se naj zanjo poganjajo, nasprotno pa odločno ugovarjajo, da bi se zahtevalo priznanje potom nujnega predloga. Dunaj, 21. okt. (0. B.) Naučni minister jo spominjal na opetovane izjave. .V>>.V.i >VAl' 1 f I M •/iv ■sa M & $ & te te i i i Ljubljana * Lingarjcue tilicc * Ljubljana priporočata slav. občinstvu 1069 6-4 Ges*© ss&x3.e©Xj$Lv© jft&jjaiiif© S ppfiij \v/. v.\v/j " 1 C7> za jesenske in zimske potrebščine v veliki in lepi izberi, volnenih modnih ženskih oblek, loden, raznovrstni perilni modni porhet itd. isto tudi velika zaloga za inožke vseh vrst sukna za obleke, površnike, zimske suknje, haveloke itd. m k i te fes m kAv ■ v.- L.____J .v> AVf & i \v/. fe & $ & \v/. sv/, >yrfixyi'«. 739-3 6-3 sl. jvzh. jasno 00 7. zjutr |2. popol. Srednja vče 739 4 1 3-6 | si. svzh. | megla 738-1 | i.4"0 | sr. zah. | del. jasno •ajšnja temperatura 7-1°, normale 9'' D u n a jI sli a htvf&ki dni 21. oktobra. Skopni državni dolg v notah..........100 60 Skupni driavni dolg v »rebru..........100 50 Ivstrijska zlata renta 4%............120 70 ivstrijska kronska renta 4%.....1C0.16 Ogerska zlata renta 4*.......119 09 Jgerska kronska renta 4$...... 97 45 ilvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 82" ■\reditne delnice, 160 gld..............672-60 London vista......................239-15 Nemški dri. bankovci za 100 «, nora dri.velj. 116-92'/« JO mark...........23-41 ;?0 frankov (napoleondor) . .... 19 051/« Ulijanski bankovci . . . •.....9515 C kr. cekini...........1133 VABILO k izvanrednemu občnemu zbora kmetijskega društva v Cerkljah registrovane zadruge * omej. zaveto, ki se bode vršil dne 2. novembra v prostorih »Hranilnice in posojilnice" v Cerkljah. Dnevni red: 1. Pogovor o ra združbi. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 1203 1-1 odbor. ¥ aafem m da pekarija v Borovnici. Več se poino pri lastniku Valentin For-tuna v Borovnici 1196 3-1 Grganist i^ce za pcdbrdo ob gači. Potrebni podatki izved6 bo ondi v župnišču. 1199 2-1 ŠrkivitMl lnfct vsakovrstni: lak za Opi! llfll LUšvl, usnje, lidllnl lak, lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh hojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 25 11—5 Zemljišče obstoječo iz hiše it. 15 na Ladiji pri Medvodah poleg tovarne na Goričanah, pripravno za *s*ko obrt, s prdom, hievom, kozolcem, njivami v obsegu 56 arov in 11 m * in lepim sadnim vrtom, odda se takoj za dobo treh let, bed si vsako posebej ali vso skupaj. Pojasnila daje lastnica, ali dr. M Pire, odvetnik v L ubljani. 1191 3—2 Št- 34.625 Ustanove za invalide. 11S15 2-1 Pri mestnem magistratu v Ljubljani izpraznjeni ste dve mesti ustanove za kranjske invalide po 63 K na leto. Do te ustanove imajo pravico bivši vojaki, ki so vs ed vojaške službe za delo nesposobni postali, ter so ubogi in lepega vedenja. Prošnje za po elitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, uboStvu, %'edenju, ter o vojaškem službovanju prosilcev in jih je vlagati do 10. novembra 1902 pri tem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu, ■t Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 8. oktobra 1902. Št. 34 882 Razpis. 11^0 3-2. S pričetkom tekočega šolskega leta podeliti je po občinskem svetu v hvaležen spomin na Nie Veličanstvo presvitlo cesarico Elizabeto določeno podporo v znesku 400 K, do katere imajo pravico deklice, ki so dovršile tukajšnjo strokovno šolo in si že e v umetnih ženskih ročnih delih ali v njih pomožnih strokah povspeti do višine sadanjega časa, ter v ta namen obiskovati dunajsko Btrokovno šolo za umetno vezenje, centralni čipkarski kurz ali pa državno umetno šolo na Dunaju ali v Pragi. Prošnje za podelitev te podpore, ki se dovoljuje za vso učno dobo, vložiti je tukaj do konca t. m. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dn<5 10. oktobra 1902. FERSAN-CA CA.O je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvoriin > ia živce krepčalno, prr-jetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—21 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani. jdft/mf^^^^^m Spretni zastopniki se povsod sprejmo! Hi Nad 300000 v rabi „ __________3 Nad £00 prvih odlik. Svetovnoznani i Alfa-Layal-$eparator-ji 50 najboljši posnemava" smetane. dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ r;ak;; J;; tudi vsi drugI stroji ln priprave za mlekarstvo. Popolna naprava za led in hladenje klavnice I11 mesnice, pa 7,n čokolisdnlce, od 450 do 300.OCO kalorij. Jfttjceneja iu najpopolnejša hladilnica. . Akcijska družba Alia-Separator, Podružnico: BiiilluipoSta, V., Bathorjr utza 4; Trapi, Putrova ulica 23-11. Zalaga za južne deželo: t Gradcu,' Annemtrasse SR. Ceniki, podutne brolure, prorafnni in načrti za mleliarno na razpolago. Svet so daje t Tsoh zadevah mlekarstva. Zahteva naj se naj strokovni list ,,Alfa-Mitthoilungen* hrejplačno. Spretni zastopniki se novaod sprejmo !_i^HBi 011 • «0