380
Politični pregled.
Novo ministerstvo. — Ministerski predsedaik knez Windischsratz je rojen leta 1851. v Pragi in je študiral pravo na vseučiliščih v Brnu in Pragi. Na poslednjem vseučilišči seje pridobil doktorstvo. Po očetovi smrti je postal delni član gosposke zbornice. Od leta 1883. je tudi bil češki deželni poslanec, voljen v skupini filejkomisnega posestva. Držal se je politike zgodovinskega plemstva, poslednja leta je pa bil kot odločen zagovornik dunajskih punktacij v prijateljstvu z nemškimi liberalci, kar mu je precej pomoglo do ministerskega predsedstva. — Minister notranjih stvarij Olivier marki Bae-quehem je rojen 1. 1847. v Opavi iz francoske plemenite rodbine Študiral je v Terezijanumu in po dovršenih študijah stopil v sodnijsko prakso. Leta 1870. je prišel v učno ministerstvo. Pozneje je bil okrajni glavar v več krajih. Po okupaciji Bosne je tri leta služil v Sarajevu. Povrnivši je prišel k namestništvu v Lincu Leta 1882 je postal deželni predsednik v Sleziji in štiri leta pozneje trgovski minister, v mi-nisterstvu je podpiral nemške težnje — Poljedelski minister je ostal grof Julij Falkenhajn, ki je rojen leta 1829. na Du-naji. V mladih letih je bil vojak in se je udeležil vojske l. 1848. in 1849 in postal konjiški častnik. Pozneje se je pečal s kmetijstvom. Voljen v deželni zbor gorenjeavstrijski, se pridružil konservativni stranki in pod Hohenvvartom je bil postal deželni glavar. Ko je grof Taaffe prišel na krmilo, ga je poklical v ministerstvo. — Nov minister za Galicijo Apo-linar vitez Javvorski je rojen 1825. 1. in je študiral pravo v Levovu in na Dunaji. Od leta 1870. je bil deželni in državni poslanec Znal si je hitro pridobiti veljavo v poljskem klubu in je od leta 1885. načelnik poljskemu klubu. — Stanislav vitez Madejski, novi učni minister je rojen leta 1841. v Sie-niawi v Galiciji. Študiral je v Krakovem in Levovu Sprva je vstopil v državno službo, pozneje je postal notar. L 1879. je bil voljen v državni zbor in se je pridružil liberalni frakciji v poljskem klubu in vedno bil za sodelovanje Poljakov z levičarji. Poslednja leta je bil Madejski profesor na krakovskem vseučilišči in je letos vseučiiišcni rektor. — Novi finančni minister Ernest pl. Plener, je rojen 1. 1841. v Hebu. Njegov oče je bil finančni in trgovski minister. Študiral je v Berolinu in na Dunaji. Vstopil je v diplomatično službo, iz katere je iztopil 1. 1873., katero leto je bil voljen v državni zbor. Kmalu si je dobil veliko veljavo pri nemških liberalcih in je zadnja leta vodja zjedinjene levice. — Pravosodni minister   je ostal   grof Friderik   Schonborn,   rojen   leta  1841. v
v                             v
Dlaškovici na Češkem Študiral je v Pragi. Pisal je več brošur, v katerih je zagovarjal češko državno pravo. Leta 1881. je postal moravski namestnik in 1888. pravosodni minister. — Novi trgovski minister grof \Vurmbrand je rojen 1. 1838. in je v mladih letih služil pri vojakih in postal konjiški stotnik. Leta 1879. je bil voljen v državni zbor. Kot štajarski deželni glavar se je mnogo trudil za grajenje železnic. Velik nasprotnik Slovanov je. — Ceno grof Welsersheimb ostane de želnobrambeni minister. Eojen je leta 1835. in je kot kadet vstopil v vojno. Dovršivši višjo vojno šolo je prišel v generalni štab. Udeležil se je vojske 1866. leta. Bil nekaj časa vojaški ataše v Parizu in Berolinu. Potem je stopil zopet v aktivno službo in kmalu general postal, od 1879. je deželno-brambeni minister. Kot general se za politiko dosti ni brigal. Državni zbor se snide zopet dne 23 t. m. in bode že v prvi seji nadaljeval posvetovanje o volilni reformi. Vlada bode že v prvi seji imela priliko pojasniti stališče svoje. Levičarski listi vedo povedati, da se osnuje posebna kurija, v kateri volijo tisti, ki sedaj nimajo volilne pravice. Tej skupini bi se dalo osemdeset poslancev. Je li vlada za tako reformo, ne vemo. ali verojetno, ker v njej imajo glavno besedo levičarji. Taka volilna reforma bi bila katoliški in slovanski stvari v veliko   kvar.    V novi   skupini   bi bili   najbrž voljeni
381
sami socijalisti, kateri bi v narodnem in verskem oziru glasovali z levičarji. Za tako volilno reformo je seveda treba tvetretjinske veČine.
Odstopivšim ministrom je cesar podelil svoje slike v krasnih okvirih z lastnoročnim podpisom. Izrekel je svoje obžalovanje, da mora odpustiti ministerstvo.
Avstro-ogerska in Italija. — Avstro- ogerski minister vnanjih rečij grof Kalnokv je na svojem dopustu prišedši v Italijo napram italijanskemu kralju izrekel željo, da bi mu se rad poklonil. Kralj je Kalnokvja na to povabil, da naj pride minolo sredo dne 14. t. m. v Monzo v gorenji Italiji, kamor pride tudi italijanski minister vnanjih del Brin. Bog ve kakega političnega pomena ta shod pač ni bil, verjetno pa je, da se je spregovorila tem povodom v Monzi marsikatera resna beseda o svetovni evropski politiki.        '
Grško. — Minole dni otvoril je kralj o prestolnim nagovorom novo zasedanje parlamenta. V nagovoru je kralj priporočal poslancem, da naj podpirajo sedanjo vlado, to je ministerstvo Sotiropulosovo. Poslanci se pa niso ozirali na kraljeve besede in volili so predsednikom zbornice vladi opozici-jonalnega kandidata To je dalo povod, da je Sotiropulos dal ostavko. Kralj naročil je Trikupisu, da naj sestavi novo ministerstvo. Ta je naročilu kraljevemu ustregel. Sotiropulos je izgubil največ zaupanje s tem, da ni mogel precej zamotanih finančnih razmer urediti. Zadnji čas tudi ni imel nobene stalne veČine več v zbornici. Za Trikupusa pravijo, da je edini, ki je zmožen v sedanjih razmerah na Grškem vladin načelnik biti. Glede finančnih razmer se pa tudi o njem dvomi, da bi jih mu bilo moč urediti.
Anglija v Aziji. — Anglija v skrbi, da zaradi vedno rastočega vpliva Eusov v Aziji ne izgubi vsega ugleda ondi, namerava baje za svoje podložne azijske države napraviti v Aziji posebno državno tajništvo ali ministerstvo, ki bo neposredno vodilo posle angleške vlade v Aziji. To državno tajništvo bo razdeljeno v več oddelkov za posamezne pokrajine, katere bodo vodili državni podtajniki.
Maroko v Afriki. — Pri konfliktu, katerega imajo Maročani s Spanjci, interesovani so razun Angležev tudi Francozi. Ti hrepene že dlje časa po tem, kako bi si prisvojili Maroko. To samim ni bilo možno doseči. Hočejo torej s pomočjo Spanjcev do tega priti Prav ljubo jim je torej, da se ti bojujejo ondi in jih prav pridno podpirajo v nadi, da če Spanjci premagajo MaroČane, da si bodo potem ž njimi delili maroško dižavo. To približevanje Francije Španiji ni nič kaj všeč Angliji. Poslednja prigovarja odločno maroškega sultana k temu. da naj ustreže Spanjcem, kajti v slučaji, da Spanjci zmagajo je konflikt mej Anglijo in Španijo neizogiben, tega pa Anglija ne mara. — Kakor javljajo najnovejša poročila, zapodili so Spanjci Maročane v beg. Španjska krogla je ubila namreč poveljnika maroČanskega topništva. Maročani so vsled tega izgubili pogum in zbežali v gore.