Slovenski Sokol Štev. 7. V Ljubljani, 12. julija 1904. Leto 1. Ljubljanski Sokol slovenskim in slovanskim gostom ob svoji štiridesetletnici. Iz krajev vseli slovenske naše zemlje med nami rod jeklenih mož je zbran. V zastavah stolno mesto Vas sprejetnlje, brat oduševljen seza bratu v dlan; ponosna radost nam srce razvnemlje: Prišli častit ste naše slave dan, proslavljat, kar nam je in bode v čisli: prospeh in moč sokolske naše misli! Oko nam zre nazaj na strmo stezo, ki smo po njej trudili se navzgor; usode smo na njej čutili jezo, uničen zrli marsikak napor. A zdaj — poglejte krasno to zavezo: ljubezen je in bratstvo njen izvor! Kjer mož krepak se s krepkim možem brati, odpora se nobenega ni bati. ll Mi nismo bali vztrajnega se dela za domovine prid, uspeh in čast! Lehko nam ustna vzklikajo vesela: Mi širili smo domoljubja rast; sokolska bila krepka so krdela, ki zdušno so branila rodno last . . . Minila je ta doba polna truda, a trud je naš obrodil zlata čuda! Da, najstarejši danes smo med vami, slovenski bratje, a sokolji let še nosi nas visoko nad meglami, še nam sokolje bister je pogled, in še na delo, vztrajno delo, drami kot v prvih letih zvesti nas obet: Život krepimo svoj, da z dušo zdravo povzdignemo zemlje domače slavo! A kdor svetinje brani svoje dedne, čutiti mora v udih levjo moč, da kadarkoli sužnosti mu bedne preti ob jasnem dnevi črna noč, junaški zbere še moči poslednje in razdrobi kot lev okov obroč — -močnejši nego kdaj so udje naši, naklep noben ne bega nas, ne plaši! . . . In kdo nam je poklonil te vrline, ki vsaka izmed njih je drag zaklad? O, dragocene, višnje te spomine obnavlja danes vsak med nami rad! Ob njih zahvalnost nam nikdar ne mine: Učitelj naš je bil slovanski brat Libušini sinovi, bratje Čehi, uspehi naši Vaši so uspehi! — Srce kipi ob Vašem nam posetu, junaki s poljske zemlje, slava Vam! Bolgarji dični na sokolskem zletu, Hrvatje mili — vsi zdravstvujte nam! Glas ponesite tak po širnem svetu, da krepko se razlegne tu in tam, ob Marici, Voltavi, Savi, Visli vsem bratom, ki so z nami ene misli: Ljubljanski Sokol, z brati pod zastavo trobojno sveto v rodnem mestu zbran, v telesu zdravem hrani dušo zdravo, napredku je, svobodi vedno vdan; za svojo čast, za domovinsko slavo mladeniški mu žar je v prsih vžgan! Še nas prešinja vztrajnost in odločnost — Sokoli, na zdar! Naša je bodočnost! Statistika slovenskega Sokolstva. Sestavil Ko nastopa združeno slovensko Sokolstvo po dolgem odmoru zopet pred javnost, je umestno, da opišemo njega stanje in njega uredbo. Pregled o tem in slavnost v dneh 16., 17. in 18. julija t. 1. nam pokažeta stopnjo, do katere se je povzpelo slovensko Sokolstvo od časa, ko se je bila sokolska ideja presadila od češkega naroda na slovenska tla. Prvi Sokol je bil ustanovljen na Slovenskem dne 25. septembra 1. 1863. v Ljubljani pod imenom „JužniJ3okol“. Dolgo življenje mu ni bilo usojeno; preminiti je moral (razpustili so ga) v 1. 1867. vsled tedanjih političnih razmer, neugodnih za vsako narodnostno gibanje. Takoj prihodnje leto (v 1. 1868.) pa je kot njegov dedič nastopil v Ljubljani nov Sokol pod imenom »Ljubljanski Sokol", ki se je vzdržal na površju in praznuje sedaj 40 letnico obstanka Sokolstva v Ljubljani in sploh na Slovenskem. Po inicijativi »Južnega Sokola" in sedanjega ljubljanskega »Sokola" so se ustanovili deloma kot samostojna društva, deloma kot podružnice ljubljanskega »Sokola" Sokoli v Kranju (1. 1865.), v Pošto j in i (1. 1869.), v Planini (1. 1870.), v Vipavi (1. 1870.) in v Ilirski Bistrici. Vsi ti Sokoli pa niso imeli v sebi zadostne življenske moči in so izginili prav hitro s površja. Dolgo časa je bil torej na Slovenskem ljubljanski »Sokol" malone edini Sokol. Šele 1. 1882. sta se rodila dva nova Sokola, v Trstu in v Mozirju. H. L. Sokol v Mozirju je bil ustanovljen kot neko dvospolno bitje, kateremu namen je bilo telovadstvo in pa gasilstvo. Čudno bi ne bilo, če bi se bilo to društvo prelevilo v gasilsko društvo; najbrž se je to zgodilo že davno, ker se nič več ne čuje o »Savinskem Sokolu", pod katerim imenom se je rodilo. Sokol v Trstu se je kljub mnogim zaprekam vzdržal, a je danes šibek. Morda mu zasije lepša bodočnost, ko dobi telovadnico v »Narodnem domu", ki se gradi v Trstu. L. 1887. sta stopila na površje dva Sokola, ki obstojita še danes, t. j. v Gorici in v Novem mestu. Sokol v Novem mestu, čvrst ob ustanovitvi, je danes malo vreden. Majhne razmere se krive, da je nazadoval, da je le še na papirju. V nadaljnih letih so se ustanovili sledeči Sokoli, ki so vsi ostali do današnjega dne: 1890. 1. v Celju in v Zagorju, 1892. 1. v Prvačini, 1894. 1. v Postojini, 1896. 1. v Kranju, 1897. 1. v Idriji, 1899. 1. v Solkanu pri Gorici, 1902. 1. v Šiški, 1903. 1. v Ljutomeru in v T ržiču. V novejšem času, ko se je zbudilo zanimanje za žensko telovadbo, so v okviru sokolskih društev nastali sledeči ženski odseki: vKranju 1.1902., v Idriji in v Celju 1. 1903. Snuje se tudi odsek za žensko telovadbo v Murskem Sokolu v Ljutomeru. Leta 1900. se je kot samostojno žensko društvo za gojitev ženske te- lovadbe preustrojil 1. 1897. ustanovljeni ženski odsek ljubljanskega „Sokola“, »Zensko telovadno društvo" v Ljubljani. Sedaj je sokolskih društev na Slovenskem 14 znad 1900 člani. Od teh sokolskih društev jih je na Kranjskem 8, na Primorskem 4 in na Štajerskem 2. Sokolska društva na Slovenskem še niso združena v zvezo, a združijo se v kratkem, ker so vse priprave za ustanovitev „Sokolske zveze" že dovršene. Mišljenje prebivalstva nasproti Sokolstvu je na Slovenskem z malimi izjemami prijazno in zanimanje zanj raste vidno. To kaže število sedanjega članstva posameznih sokolskih društev, ki je malone povsod znatno naraslo od časa, ko so se bila društva ustanovila (glej statistični izkaz). Vkljub naraščaju članstva pa se ne da tajiti, da Sokolstvo še ni prešlo v mase in da se omejuje dosihdob le na gotove kroge, ki pa povsod tudi niso isti. Članstvo obstoječih sokolskih društev je v glavnem troje vrste: častni člani, ustanovniki in redni člani. Redni člani se naziv-ljejo pri nekaterih društvih tudi „iz-vršujoči člani". Več društev ima še podporne člane, ki so večinoma identni z vnanjimi člani. Prispevki članov so pri posameznih društvih zelo različni. Za u s ta- n o v n i k e je določen navadno enkraten prispevek, ki znaša pri večini društev po 50 K, pri nekaterih pa tudi po 100 K in po 200 K.1) Redni člani plačujejo letne prispevke. Visokost teh prispevkov je pri nekaterih društvih enaka, pri drugih precej različna. Najmanjše prispevke plačujejo redni člani Sokola v Zagorju (po 1 K), največje pa redni člani v Trstu (24 K)2)- Pri ostalih društvih se menjava visokost prispevkov od zneska 4 K do 12 K. Za podporne ali vnanje člane veljajo ponekod isti prispevki kot za redne člane, drugod pa so jim prispevki določeni na polovico prispevka rednih članov. Najmanj plačujejo podporni člani pri Sokolu v Zagorju (1 K), največ pa pri Sokolu v Trstu (24 K):l). Pri Sokolu v Celju plačujejo vnanji člani po 12 K)4)- Sokol v Idriji ima edini to uredbo, da plačujejo podporni člani več nego redni člani.5) Vpisnino od članov pobirajo le nekatera sokolska društva. Določene vpisnine veljajo navadno za vse člane enako in ne presegajo zneska 2 K. Telovadbo goje vsa slovenska sokolska društva redno za mlajše brate Sokole, ki se udeležujejo vseh društvenih priredb; pa tudi za starejše člane, ki se vzdržujejo javnih nastopov, se neguje redna telovadba že več let, zlasti v Ljubljani.0) V malone vseh sokolskih društvih se udeležujejo starejši člani, ki niso telovadci, tudi *) 200 K znaša enkratni prispevek »Stanovnikov pri Sokolu v Tržiču. 2) V Trstu sta za redne člane 2 vrsti prispevkov, po 24 K in po 12 K. 3) V Trstu so določene za podporne člane 3 vrste prispevkov, po 24 K, po 12 K in po 6 K. *) Vnanji člani Sokola v Celju so večinoma v Žalcu. Ti plačujejo z rednimi člani enako članarino; zase so poseben odsek, ki goji telovadbo pod vodstvom vaditelja iz Celja. 6) Redni člani plačujejo po 7 K 20 h, podporni po 12 K. “) V Ljubljani telovadijo starejši člani zadnjih 6 let v 3 oddelkih. Povprešno znaša število teh telovadcev 20—30. redovnih vaj, kolikor to dopuščajo prostori. Te se seveda intenzivneje goje navadno tedaj, ko se je pripravljati za kak javen nastop v društveni obleki. Telovadcev, ki redno telovadijo, imajo sokolska društva skupaj nekaj nad 400, t. j. približno ena petina vseh članov. Poleg telovadbe članov se goji v več društvih še telovadba sokolskega naraščaja, ki sestoji največ iz trgovskih in obrtniških vajencev. Telovadnice prepuščajo nekatera društva tudi dijakom, ki telovadijo pod vodstvom svojih učiteljev. V Ljubljani se je pričelo s telovadbo sokolskega naraščaja 1. 1896., s telovadbo dijakov pa šele v novejšem času, ko je po večletnem trudu izposloval ljubljanski „Sokol“, da smejo telovaditi dijaki pod vodstvom lastne ga vaditelja v društveni telovadnici. Pod vodstvom lastnega učitelja telovadijo v telovadnici ljubljanskega Sokola tudi učenci obrtne šole v Ljubljani. Dijakov, ki telovadijo v telovadnici ljubljanskega Sokola, je navadno okoli 40, učencev obrtne šole pa okoli 30. Telovadi se v vseh sokolskih društvih na podstavi Tyrševega telovadnega sestava. Goje se vse ! stroke, kolikor je to le mogoče z ozirom na kakovost telovadnic. Kar se tiče telovadbe na orodju, se največ telovadi na d r o gu, na b ra d 1 j i in na konju. Vaditeljske zbore po vzgledu češkega Sokola ima večina slovenskih sokolskih društev1), prvi pa si je usta- novil tak vaditeljski zbor ljubljanski Sokol 1. 1896. Za telovadnice imajo slovenska sokolska društva posebne prostore, ki so večinoma najeti proti odškodnini. Le nekaj društev ima prostore za telovadnico brezplačno na razpolago. Z ozirom na prostor, ki ga zavzemajo telovadnice, so malone vsa slovenska društva zelo na slabem. Več društev je, ki nimajo prostora v telovadnici za drugo orodje nego za drog, bradljo in kvečjemu še za konja. Edino telovadnica ljubljanskega Sokola, ki si jo je ta priredil v Narodnem domu,2) je primerna telovadnica, sposobna za popolno telovadbo; vendar pa se kaže tudi pri tej telovadnici radi nepraktične zidave ob večjem številu telovadcev pomanjkanje prostora. Orodje za telovadbo imajo vsa slovenska sokolska društva lastno. Odprti h prostorov za telovadbo nima razen ljubljanskega in goriškega Sokola nobeno društvo. Vsa slovenska sokolska društva prirejajo redno vsako leto več društvenih izletov v društveni opravi, na katerih se navadno vrši tudi telovadba. Ljubljanski Sokol je priredil takih izletov od 1. 1863. dalje do najnovejšega časa 126 (pred 1888. 1. 70, po 1. 1888. pa 56). Javnih telovadb na teh izletih je bilo 93. Lastnih tekmovalnih telovadb ni priredilo doslej še nobeno drugo sokolsko društvo razen ljubljanskega Sokola in tržaškega Sokola. ‘) Sokol v Trstu ima posebnega telovadnega učitelja, ki je plačan. — Celjski Sokol nima vaditeljskega zbora, ker mu odbor ni potrdil poslovnika, sestavljenega po vzornem poslovniku, predpisanem za češka društva!! 'J) Telovadnica v Narodnem domu je bila gotova meseca aprila 1896. I. Pred letom 1896. se je vršila telovadba v telovadnici c. kr. višje realke v Ljubljani. S ta tis ti eni izkaz slovenskega Sokolstva. uapa) bu jn ijiupeAop} ojjA3^ D!f|3}lpBA OlJASJ^ 5|pBAOI3J 0J1A31S o>|9jqo o>isio>t -os OfBUII 15{ ‘A0UBJD 0llA3)§ r.iu A 3DIUPUA0I9} §asqo >-o’S I 4) 1,2 j1 ^ Š 5 I; [BDSB.IBU I>jSlO>tOS BZ (3UBJD) 3DpBA0J3} 3Up3J BZ AO>flU -ABJdud J3)ipBA 0l|A3J§ AO^JU -JS3U1BU qi>lsf|3}ipEA 0I}A9J§ ] (p3J A I51IUI3DBU Z) A3f[3JipBA 01}A3}§ BfBDSBJBU C§3>lSl0>t0S BS3fUBp3S OJIAS^S MJJlJOJSpO A AOUBID ni}A3JS I?Oid A3DPBA0J3) BJIA3JS 3fj3LlIZB^J (aoubid) A3DpBA0|3J qifUBp3S 0|{A9}§ C ee TD OJ co AOUBJD IJjSllJp IJ3SA (qiD3AJ?) AO>JJUAOUBJSn (m?3AI?) AOUBJD l|JU)SBD qi)|jo}spo A BA]SUB[D >J3?|UZ ||B >f3§}AZ =* o O BS fBp3S B}3| B23U -3A}SUjp BS3Aid D3U0>J 9AJIA0UBJSI1 OJDT >N -4-* >C/5 3 CO CN CO CN O Tf O O 00 —J 05 -7“ CO lO CD t"- CD (M O O O CO iO CN CN CO O CO h- CN ° O QO CN ^ 3z —' CN 3 § O CD ^ ^ CN CO CN CO CN CO CN COCOCOCOCOCOCDCOCOCOCNCOCOCO I I Tt- rj* I I 00 o rf CO O CD CO CO rf lO iO CN CO 05 CN ■—< iO ib CO rf rf ^ CN CO co 00 CD iO tO 00 O o lO I - rf CO rt* iO LO 00 O IO CO 05 CN cd 2 ^ 00 05 05 CN r-- co CD 05 CD 00 00 h- oo CN co iO - o tO IO CN -r - o CD O 00 00 46 09 46 00 o CD 64 28 98 1 CD 169 1 103 co CO 05 O f- t-- CD co co Tt< CN 05 CN CN co o 05 oo 05 05 CD o 00 05 05 05 O 00 O 05 00 a? 00 a; 00 05 00 00 00 00 05 00 05 00 'r“l r—1 r"- 1 1 r—' r—1 ’ 1 ’ 1 o c/5 > a u ro i_ O i« a U O 2 rO 3 o > o z o o- c cC o cn K/5 k/5 H H N w >2 c « >3£ OJ > — j: "5 > 3 Sl E leto. e) Povprečni odstotek. Število vseh tekmovalnih telovadb, ki jih je priredil ljubljanski Sokol, znaša 5, število tekmovalnih telovadb, ki jih je priredil tržaški Sokol, pa 8. Javnih tekmovalnih telovadb drugih slovanskih narodov so se udeležila doslej le sokolska društva v Ljubljani, v Trstu, v Celju in v Postojini.1) Knjižnic, ki bi bile organizirane specifično z ozirom na splošno sokolska in telovadna dela, ni- majo slovenska sokolska društva, pač pa imajo večinoma splošne knjižnice, v katerih so bolj ali manj zastopana tudi sokolska dela. Predavanja o telovadnem sestavu in splošno poučna predavanja se vršijo redno le v nekaterih sokolskih društvih (v Ljubljani, Celju, Idriji in Gorici), v drugih društvih le malokrat ali sploh ne. Daljni statistični podatki o Sokolstvu na Slovenskem so v številkah izraženi v izkazu na strani 83. Udeležba Sokolstva na II. zletu. V nedeljo bo zbranih v Ljubljani toliko Sokolov, kolikor jih še ni videlo doslej nobeno mesto na slovanskem jugu. K sijajni udeležbi bodo v največji meri pripomogli naši severni bratje Čehi. Mogočno češko Sokolstvo bo zastopano na našem zletu primerno svojemu velikanskemu obsegu. V ogromnem številu pohitite češki Sokoli k nam, da nam pomorete poveličati in povzdigniti na jugu slovanskem svojo in našo stvar, veliko stvar sokolsko. Brezmejna navdušenost sokolska, železna češka vztrajnost, vzmnožena po jekleni sokolski energiji, nista dali, da bi se strašili velikega truda, ogromnih stroškov. Nimamo besedi, da bi se vam zadostno zahvalili: občudujemo vas! Pa tudi Hrvatje, najbližji nam bratje slovanski, nas posetijo v znamenitem, da, presenetljivo velikem številu, ki nas izredno časti in prisrčno veseli. Slovenski Sokoli vam, hrvatski bratje sokolski, ne pozabimo iskrene ljubavi, ki nam jo izkažete z mnogoštevilnim svojim posetom 1 Slovensko Sokolstvo je dobro razumelo važnost in pomen svojega zleta. Pozivu očeta sokolskega, Sokola ljubljanskega, so se slovenska sokolska društva odzvala z malimi izjemami s priglasitvijo povsem častnega števila udeležnikov. V naslednjem število udeležnikov, kolikor nam jih je bilo prijavljenih dne 1. julija čeških, 8. julija hrvatskih in slovenskih. Število čeških se je v zadnjem času brez dvoma še izdatno pomnožilo. Sokolov v društveni opravi: čeških 731, hrvatskih 163, slovenskih 480, skupaj torej 1374. Telovadcev prostih vaj: čeških 377, hrvatskih 96, slovenskih 200, skupaj 673. Tekmovalnih vrst: čeških 40 (23 v višjem oddelku, v nižjem 17), ‘) Ljubljanski Sokol se je udeležil javnih tekmovalnih telovadb 4krat, tržaški Sokol Škrat, celjski Sokol 3 krat in postojinski Sokol dvakrat. hrvatskih 5 (1 v višjem, 4 v nižjem), češko Sokolstvo s 26 vzornimi vrstami slovenskih 12 (4 v višjem, 8 v nižjem), na orodju; 177 čeških telovadcev iz- skupaj 57 vrst; tekmovalcev posamez- : vede krasne vaje s kiji. nikov : 16 čeških, 8 slovenskih. V Hrvatsko Sokolstvo se razen prostih vsem skupaj torej 366 tekmovalcev, vaj udeleži „vaj gostov" z dvema Javne telovadbe se razen prostih vrstama na orodju, vaj pod točko „vaje gostov" udeleži | Telovadišče II. vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1904. Telovadišče je zgrajeno pod Tivolijem na dirkališču, ki ga je dirkališka zadruga najljubezniveje prepustila ljubljanskemu „ Sokolu “. Zbirališči in oblačilnice so se morale postaviti izven dirkališča, ker je na dirkališču zanje premalo prostora. Ploščina, ki jo zavzema telovadišče s tribunami in pa zbirališči z oblačil-nicami, meri 15.935 m'1. Pravo telovadišče tvori pravokotnik med dirkališčnim kolobarjem, dolg 92 m in širok 66 m, položen z daljšo osjo od severa proti jugu, omejen z ograjo, visoko 80 cm. V tem pravokotniku je manjši pravokotnik, določen za proste vaje, dolg 57'60 m, širok 45 m; če se računa na enega prostovadca 3 l/j m-, , zadostuje ta prostor za 800 telovadcev. Okoli tega pravokotnika še preostaja na podolžnih straneh 10'5 m, na krajših 17*20 m širok pas za orodje, ki pa se, če se k prostim vajam priglasi več nego 800 telovadcev, primerno skrči (oziroma pravokotnik za proste vaje zveča). Na zahodni strani (ob drevoredu) je glavna tribuna, 32 m dolga, 14 m široka. V nje dolnjem delu so stojišča v širini 5 m, in sicer na 11 stopnicah. Nad njimi je 9 vrst sedežev v širini 9 m\ nad sedeži je 16 lož, širokih po | 2 m, globokih po 2-25 m. Prostora je na tej tribuni za okoli 1300 gledalcev. Na stojišča, sedeže in lože je vhod po dvojih stopnicah, ki dele vso tribuno v tri oddelke. Na stojišča vodijo razen teh dvojih še tretje stopnice sredi tribune. Nasproti glavni tribuni je na vzhodni strani (ob železnici) paviljon za godbo. Na desno in levo od glavne tribune na polukrogih dirkališčnega kolobarja sta stranski tribuni, razdeljeni podobno kakor glavna, namesto lož pa sta galeriji. Vsaka tribuna je dolga 40 m, široka pa 8‘20 m. V spodnjem delu so stojišča v širini 3'10 m, nad njimi sedeži v širini 3'80 m in galerija v širini 1'30 m. Dva vhoda za nastop telovadcev z zbirališč na telovadišče, široka po 11 m, delita vsako stransko tribuno v dva oddelka. Vsak teh oddelkov ima v sredi stopnice, ki vodijo na stojišča, sedeže in galerije. Za televadce, ki nimajo posla na telovadišču, je vhod na galerije po posebnih stopnicah zadaj za galerijami, dostopnimi z zbirališč. Na vsaki stranski tribuni je prostora za okoli 2500 gledalcev. Prostora je torej na vseh tribunah za okoli 6300 gledalcev. Razen tega je med tribunami in ograjo telovadišča še stojišč za okoli 4000 gledalcev. V vsem skupaj ima torej telovadišče prostora za okoli 10.000 gledalcev. Vhoda za občinstvo sta na desni in levi strani glavne tribune na zahodni strani iz drevoreda. Pri teh vhodih sta postavljeni dve blagajnici. V sredi pod glavno tribuno so prostori za razne odseke, ob krajih so buffeti. Na vzhodni strani so stranišča. Zbirališči za telovadce sta dve: severno in (južno) zahodno. Pri vsakem so oblačilnice. Njih uredba je drugje objasnjena. (Glej „Navodila“.) Vse načrte za telovadišče in oblačilnice je izdelal brezplačno inženir br. M. Prelovšek, ki je prevzel rade volje tudi nadzorstvo stavbe. Ve) G>Y Navodila za II. zlet slovenskega Sokolstva v Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija 1904. Zbirališči in oblačilnice za telovadce. Položaj. Pri slavnostnem telovadišču sta I dve zbirališči: severno in (južno)zahodno. Do obeh je vhod iz drevoredov, ki sta ob severni in zahodni strani telovadišča. Vstop na zbirališče je dovoljen samo telovadcem. Pri vsakem zbirališču je oblačilnica. Uredba oblačilnic. Vsaka oblačilnica ima več oddelkov, in sicer na severnem zbirališču dvanajst, na zahodnem pa osemnajst; vsak oddelek ima 33 sedežev, nad katerimi sta po dva žreblja, da se nanje obesi obleka. V oblačilnici severnega zbirališča je torej prostora za 396 telovadcev, v oblačilnici zahodnega zbirališča pa za 594 telovadcev, skupaj torej za 990 telovadcev. Označba zbirališč, oblačilnic, oddelkov in sedežev. Na severnem zbirališču je za napise, listke itd. določena rdeča barva, na zahodnem pa modra. Oddelki v oblačilnicah so nad vhodom označeni z rimskimi številkami: v severni od I. do XII., v zahodni od I. do XVIII. Sedeži so označeni med žreblji z arabskimi številkami, v vsakem oddelku počenši posebej od 1 do 33. listke, na katerih je zabeležena številka oddelka :n sedeža v oblačilnici. Za severno oblačilnico so določeni rdeči listki, za zahodno modri: Listki za oblačilnice, določitev mest posameznim telovadcem. Da se odkaže in zagotovi vsakemu telovadcu že naprej sedež v oblačilnici, razdeli med telovadce načelnik vsakega društva (eventualno: župni načelnik pri čeških telovadcih). Načelnik napiše na ta listek ime telovadca, društva in pri čeških društvih tudi ime župe. Vsak telovadec dobi dva enaka listka: enega prilepi na vrečico s telovadno obleko, drugega znotraj čepice (na dno). Društvom (župam) se dopošlje po številu priglašenih telovadcev potrebno število teh listkov. Ako bi bilo več telovadcev, nego se jih je prvotno oglasilo, odkaže načelnik po en sedež dvema telovadcema svojega društva in napiše imeni obeh na dotični listek. Listki naj se raz-dele tako, da ostane vrsta s svojim vaditeljem skupaj. Številka 1 naj se da načelniku ali vaditelju. (Glej „red v oblačilnicah' in .nastop k prostim vajam': ,2. izkušnja za nastop'.) Dostavitev telovadne obleke v oblačilnice. Telovadna obleka mora biti skrbno zavita in vložena v platneno vrečico ter opremljena z oblačilničnim listkom. Vsako društvo (eventualno župa) zloži vrečice v večjo vrečo, jo dobro zatvori ter na njej vidno označi oblačilnico (severno, zahodno) in številko (številke) oddelka (oddelkov), ki se mu je odkazal. Vsakemu društvu je samemu dostaviti vrečo na zbirališče, kjer se položi v njegov oddelek. Otvoriti vrečo in razdeliti vrečice z obleko na dotične sedeže, naj bo v vsakem društvu upravičena samo ena oseba. Red v oblačilnicah. Opomba: Pred vstopom v oblačilnico opravi vsakdo vse, kar bi moglo biti vzrok, da bi zapustil oblačilnico. 1. Vsak telovadec sme porabiti samo njemu odkazani sedež; iz enega oddelka v drugega naj ne hodi nihče. 2. Slečeno obleko obesi v redu in črevlje položi pod sedež. Denar in dragocenosti (uro, prstane itd.) vloži vsakdo za čas telovadbe na mesto telovadne obleke v vrečico, jo zaveži in shrani v skupno vrečo. Za zanesljive nadzornike v oblačilnicah se poskrbi. 3. Nepotrebnega govorjenja in kričanja se je strogo vzdržati kakor v oblačilnicah tako izven nje; tihost vzbuja pozornost in je prvi pogoj reda. 4. Na vzdrževanje reda in pravilnost telovadne obleke pazi telovadec na sedežu št. 1 v vsakem oddelku brez ozira na različna društva. II. vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1904. Oblačilnica (šatna): severna Oddelek (oddil): X. Sedež (misto): 12. Ime (jmeno):.................................................. Društvo (jednota): ........................................ Župa: 5. Ta telovadec stopi 1 korak pred svoj oddelek, kakor hitro so vsi telovadci pripravljeni za izhod. 6. Znamenje za izhod iz oblačilnic da vodnik javne telovadbe s trobko. 7. Kaditi v oblačilnicah je strogo prepovedano. 8. Po telovadbi mora vsak telovadec zložiti svojo telovadno obleko in jo izročiti osebi, določeni v to od društva, da jo vloži v skupno vrečo. Dodatek. Priporoča se telovadcem, da prilože k telovadni obleki milo in brisalko. Za vodo pri oblačilnicah se poskrbi. Tekmovalna telovadba. 1. Razvrstitev tekmovalcev. Veliko število priglašenih vrst in posameznikov zahteva, da se tekmovalci razdele v dve skupini: I. skupina obsega tekmovalne vrste in posameznike višjega oddelka. II. skupina obsega tekmovalne vrste in posameznike nižjega oddelka. V vsaki skupini se bo istočasno tekmovalo na 2 drogih (na enem kolebna vaja, na drugem tezna), na 2 bradljah (kolebna, tezna), na 2 konjih na šir (v desno, v levo), na 1 konju vzdolž. Tekmovalo se bo najprvo na navedenem orodju, nato v prostih vajah in naposled v plezanju, skoku in teku. Ako bi se zjutraj ne mogla dokončati tekmovalna telovadba, se bo v plezanju, skoku in teku tekmovalo popoldne, pričenši ob 3., in se eventualno dokonča tekmovanje med javno telovadbo. Ker bodo imeli slovenski tekmovalci opraviti pri vseli izkušnjah, ki se prično dopoldne že ob 8. uri, bodo tekmovale: 1.) slovenske vrste in posamezniki po abecednem redu društev najprvo; nato: 2.) vrste gostov po abecednem redu društev, oziroma žup; naposled: 3.) gosti posamezniki, uvrščeni v vrste. 2. Nastop k tekmovanju. Tekmovalna telovadba se prične ob 7. uri. Zategadelj je treba nastopiti k njej najpozneje ob a/4 na 7. Slovenske vrste se postavijo pred južnim vhodom na telovadišče v zastopih s smerjo proti severnemu vhodu; na njih levem krilu se ustopijo slovenski posamezniki. Gosti se razvrste ob obodu telovadišča pred godbenim paviljonom: vrste v zastopih s smerjo proti glavni tribuni, posamezniki na levem krilu. Vrste in posamezniki, ki ne bodo ob 7. uri na svojem mestu, izgube pravico do tekmovanja. 3. Tekmovalni red je bil objavljen v 3. štev. .Slovenskega Sokola*. Na str. 40., v št. 3., v drugem predelku naj se pod točko d) »posebnih določil" v zadnjem stavku namesto: „v višjem oddelku pa: veleskok raznožno s soročnim prijemom na hrbet . . .“ glasi: „. . . s soročnim prijemom na vrat.. .“ Na str. 14, v št. 1. ..Slovenskega Sokola", v prvem predelku naj se v 5. vrsti odzgoraj namesto .prednožka v desno črez vrat" glasi: „prednožka v levo črez vrat". 4. Zbor tekmovalnih sodnikov. 1. Sodniški zbor je sestavljen iz osnovnega zbora, izvoljenega na 1. sestanku načelnikov slovenskih sokolskih društev dne 13. marca t. 1. (bratje H. Lindtner, dr. V. Murnik, A. Škof in J. Vernik), in iz sodnikov, ki si jih pridruži osnovni zbor izmed Sokolov, sposobnih za sodniški posel. Osnovni zbor izvoli zborovega predsednika in njegovega namestnika. 2. K vsakemu orodju se določita dva sodnika, izmed katerih eden vodi tekmovanje na 1 dotičnem orodju. 3. K tekmovanju v prostih vajah je določenih 7 sodnikov, ki si izmed sebe izvolijo Vrhnika. Vsakega tekmovalca oceni en sodnik, skladnost v izvedbi vseh in nastop cele vrste pa vrhnik. Tudi za tek je določen vsakemu tekmovalcu en sodnik. 4. Sodniki znamkujejo vsak zase, zapisati jim je znamko takoj po izvedbi vaje; računarski zbor vpiše premer obeh znamk v svojo tabelo. Vsakemu tekmovalcu se znamka prijavi takoj po izvedbi. 5. Če potreba, skliče predsednik sodniški zbor, ki sklepa z nadpolovično večino glasov; ob enolikoglasju odloči predsednik. Predsednik sodniškega zbora pazi na to, da se ta red in vsi zborovi sklepi vestno izpolnijo. 6. Vsak sodnik zapiše v svojo tabelo znamko vidno in se razločno podpiše. 7. Vsak sodnik se že s prevzetjem svojega posla zaveže, da bo ta red pazno prebral in po najboljši svoji vednosti in vesti ocenjal vaje tekmovalcev. 8. K prvi seji skliče predsednik sodniški zbor dan pred tekmovanjem in se vsak sodnik izloči iz zbora, če se ne udeleži te seje. 9. Tolmačenje tega reda pristoji osnovnemu zboru. 5. Seja tekmovalnih sodnikov. Bratje sodniki se zberite k seji v soboto, dne 16. julija, ob 7. zvečer v mali dvorani „Narodnega doma“. V tej seji se določijo sodniki k posameznemu orodju, se izžrebajo vaje in se dado potrebna navodila in pojasnila za tekmovanja. Prisotnostvseh sodnikovje nujno potrebna! Nastop k prostim vajam in odhod. 1. Nastop. Vsi telovadci se razvrste na dveh zbirališčih v osem četverostopov (četverostopnih predelkov), iz katerih se po določenem redu (glej spodaj: „2. izkušnja za proste vaje") urede na vsakem zbirališču šestnajsterostopi. Vstop na telovadišče se izvede v dveh šestnajsterostopnih predelkih, ki izideta z zbirališč skozi dva vhoda, severni in južni, na telovadišče, kjer stopata v srednji smeri do srede telovadišča; tu se vsak šest-najsterostop razdeli v dva osmerostopa, ki stopata dalje iz srede v navpični smeri do oboda telovadišča. I. Na ta način nastanejo v navpični smeri Prišedši do oboda, se šestnajsterostopa zopet zopet šestnajsterostopi, eden s smerjo proti [ razdelita v osmerostope: glavni tribuni, drugi s smerjo proti godbenemu j šestnajsterostop pred glavno tribuno paviljonu. ! s tem, da vsak osmerostop, iz katerih je se- li. 8 7 2 I stavljen šestnajsterostop, zavije za 90° v svojo i na nasprotnem obodu (pred paviljonom); stran in koraka po obodu do znamenja (zastav), j šestnajsterostop pred godbenim pavi-kjer zavije zopet za 90° in stopa do znamenj 1 j on o m pa s tem, da vsak njegov osmerostop zavije takoj za 180° v svojo stran ob znamenjih ( (zastavah) na obodu, koraka torej vprotihodu i v nasprotno smer, proti glavni tribuni do znamenj na obodu telovadišča. Vsak osmerostop se sedaj, prišedši do oboda, sprotihodom ven razcepi na dva četvero-stopna predelka, ki krenejo potem k nasprotni podolžni strani in obenem gredo v razstop naprej (čelni), četverostop od četverostopa, ki se vsak zase ustavi na svojem odkazanem znamenju. Notranji četverostopni predelki (3., 4. in 5., 6.) se nato na povelje izpred godbenega j paviljona obrnejo s čelom vzad proti glavni j tribuni. S tem je nastop končan. Izvrši se nato ( bočni razstop (glej pod „2. izkušnja”). 2. Izkušnja za proste vaje. Izkušnja k nastopu se izvrši v nedeljo, dne 17. julija, pričenši točno ob polu 10. uri dopoldne ob vsakem 1 vremenu. Treba je torej, da pridejo vsi telovadci že ob polu 9. uri na telovadišče, si v oblačilnicah poiščejo svoje j sedeže in jih na dano povelje zasedejo. Izprehajati se po telovadišču, na katerem se ob tem času vrši tekmovalna telo- 1 vadba, ni dovoljeno. Izkušnja se izvede j v izletni (sokolski, ne telovadni) 1 opravi; sleči je samo surko, če bo lepo j vreme. Pri javni telovadbi se ob vsakem vremenu izvedejo proste vaje v telovadni obleki. Kdor se izkušnje ne udeleži, se ne pripusti k javni telovadbi; zagotoviti je to bratom načelnikom. Ravno tako je naloga društvenih načelnikov, da nikogar ne pripuste k izkušnji, ki ne bi znal dobro prostih in redovnih vaj. Izkušnja ima te dele: I. Nastop: a) na zbirališču, b) pohod na telovadišče, c) razstop in uravnava. II. Proste vaje ob godbi. III. Odhod: a) sestop četverostopov k sredi, b) sestop predelkov naprej, c) odhod s telovadišča na zbirališči. I. Nastop. Predno se prične zbiranje, zasedejo vsi svoje sedeže v oblačilnicah, in to takoj na znamenje s trobko, ki ga da vodnik tega zbirališča. V oblačilnicah bodi popolnoma tiho, da je slišati vsa povelja. Za začetek zbiranja se da zopet znamenje s trobko in dotično povelje. a) Zbiranje. Ko so vsi telovadci posedli svoje sedeže, odštejejo v vsakem oblačilničnem oddelku načelniki, oziroma vaditelji, ima joči sedež št. 1 vsakega oddelka, telovadce prostih vaj po štiri brez ozira na razna društva. Ko so četverostopi v vsakem oddelku odšteti, vstanejo, izidejo takoj iz oblačilnice in se postavijo s čelom proti telovadišču pred svoj oblačilnični oddelek tako, da stoje zadnji štirje dva koraka pred vhodom v svoj oddelek oblačilnični. Nato oddeli zbirališčni vodnik po eno četrtino vseh četverostopov štirim naprej določenim vodnikom štirih četverostopnih predelkov. Ti vodniki urede sedaj vsak svojo četrtino v četverostopni predelek in ga odvedejo na odka-zano mesto na zbirališču. Vsak predelčni vodnik naznani potem število četverostopov svojega predelka vodniku zbirališča, vodnika obeh zbirališč se domenita z vodnikom prostih vaj o številu vseh četverostopov, vsi predelki pa se izravnajo na enako število četverostopov; to se zgodi s tem, da se premestijo zadnji četverostopi iz enega predelka v drugega. i Sedaj se zaznamenuje vsak četverostop s svojo številko. Na vsako polovico telovadišča pridejo 4 četverostopni predelki drug poleg i drugega in vsak more imeti 25 mož v globino, torej 100 mož v vsakem predelku, v štirih | skupaj 400 mož. i (Južno)zahodno zbirališče Severno zbirališče 7 8 6 5 4 3 1 2 b) Pohod na telovadišče. Po zbranju, odštetju četverostopov in izravnavi vseh četverostopnih predelkov se na vsakem zbirališču se- stopijo vsi 4 četverostopni predelki v en šest-najsterostopni predelek (4., 3. in 2. se primaknejo k 1., 5., 6. in 7. k 8. predelku); v vsakem četverostopu pa si obenem telovadci podado roke, da nikjer ne nastane nobena zmota. Da bo telovadcem takoj na zbirališču jasno, kako se bodo z zavojem delili iz šestnajsterostopa v osmerostop in iz tega zopet v četverostop, na-znači jim vodnik šestnajsterostopovega predelka (zbirališčni vodnik) stvar tako, da veli: „No-tranji krajniki osmerostopa v čepenje — zdaj!“ na kar preideta v čepenje desni krajnik levega in levi krajnik desnega osmerostopa. Vodnik nato razjasni, kaj se s tako označenimi oddelki izvrši sredi telovadišča in pred glavno tribuno, oziroma pred godbenim paviljonom. Nato objasni, kako se bodo delili osmerostopi v četverostope, veli preiti v čepenje notranjim krajnikom četverostopov in razjasni, kar treba. Razložiti in to temeljito je treba, da ne pojdejo telovadci pri delitvi predelkov, kamor ne spadajo! Nato korakajo z vsakega zbirališča šest-najsterostopi do vhoda na telovadišče, se staknejo naprej ter uravnajo in zakrijejo pravilno. Ko se vse na ta način uredi na obeh zbirališčih in se vodniki domenijo o tem, se prične pohod na telovadišče ob zvokih godbe. Kakor hitro se sprednjiki bližajo cilju, kjer se ima izvršiti zavoj proti glavni tribuni, oziroma proti godbenemu paviljonu, se da znamenje s trobko, ki pomeni — „pozor!“, in se veli: „Skrati — korak!“ („zkratit krok!“), na kar sprednjiki obeh predelkov, če treba za pravilno razdaljo med obema predelkoma, korakajo na mestu, dokler ne zazveni povelje: „Ven zavoj — zavij!" (zevnitf zatočit — zatoč!). Nato zavijeta osmerostopa ob strani glavne tribune (1. in 2. na desno, 7. in 8. na levo) proti glavni tribuni iz se spojita v nov šestnajsterostop; isto storita v nasprotno stran druga dva osmerostopa proti godbi (3. in 4. na levo, 5. in 6. na desno). Tako nastaneta zopet dva šestnajsterostopna predelka. Po zavoju korakata oba ta predelka z dolgim korakom (brez povelja) naravnost proti velikim zastavam na obodih telovadišča, eden v smeri proti glavni tribuni, drugi v smeri proti paviljonu za godbo. Ko dojdejo sprednjiki do obodov, kjer se jim je zopet deliti v osmerostope, se da zopet znamenje s t r o b k o - „pozor!“ in se veli: „Skrati — korak!“, da se morejo sprednjiki i dobro uravnati in zavoj osmerostopa enako izvesti. Na povelje: „Ven zavoj — zavij!“ zavijeta : osmerostopa pri obodu pred glavno tribuno, razdelivša se iz šestnajsterostopa, samo za 90°, in korakata ob obodu dalje z dolgim korakom: levi osmerostop do dveh srednje velikih zastav pri levem spodnjem kotu telovadišča, desni pa do dveh srednje velikih zastav pri levem zgornjem kotu. Tu zopet, skrativši korake (brez povelja), zavijeta (brez povelja) in z dolgim korakom stopata proti dvema srednje velikima zastavama na nasprotnem obodu. Druga dva osmerostopa (v smeri proti paviljonu za godbo) pa zavijeta iz šestnajsterostopa na gornje povelje („Ven zavoj — zavij!) takoj za 180°, torej gresta v protihodu proti glavni tribuni, proti dvema srednje velikima zastavama. Oba ta dva osmerostopa skrajšujeta tako dolgo korake, da sta, ko prideta, daljšo pot imajoča, druga dva osmerostopa do srednje črte telovadišča, v enaki višini ž njima, na kar izstopita z dolgimi koraki (brez povelja). Vsi korakajo sedaj z dolgimi koraki, in sicer notranja dva osmerostopa (3., 4., 5. in 6.) proti obodu pred glavno tribuno, vnanja dva (1., 2., 7. in 8.) pa proti obodu pred paviljonom. Došedšim do obodov da vodnik nastopa zopet znamenje s trobko — pozor! in veli: „skrati korak!“. Na povelje: »četverostopi ven proti ho d!“ („čtyrstupy zevnitf proti-cliod!“) zavijejo četverostopi tako, da pridejo notranji krajniki četverostopov (notranji v prejšnjem osmerostopu) na znamenja v tleh, ki so na mestu zavoja označena s številko četvero-stopnega predelka, na nasprotnem obodu pa z zastavico. Vodniki četverostopovega predelka korakajo tudi po znamenju (notranji krajniki jih imajo kriti) in skušajo svoje predelke izravnati z drugimi predelki. Obenem je pri tem pohodu četverostopov doseči razstop za proste vaje naprej; zategadelj je treba, da zadnji skratijo korak in da vsak četverostop od sprednjega koraka v razdalji 180 cm, katera mera je določena za razstop (torej v razdalji dveh znamenj, vloženih v tla). Vsak četverostop gre tako dolgo naprej, dokler ne pride na znamenje, ki je označeno z njegovo številko. S tem je nastop končan; treba je le še, da se notranji četverostopi (3., 4., 5. in 6.), ki so sedaj s čelom obrnjeni proti paviljonu, obrnejo s čelom nazaj 93 4f 4t ?k 4t4t 4t £ ?k ?10tt 4^ 4^ tk 4t4^ 4t?ft 4t ;k ?k 4t 4t 4t?P proti glavni tribuni. Ta obrat izvrše na povelje „S čelom —vzad!“ („Čelem — v zad!“), ki ga ne da vodnik prostih vaj, ampak naprej določeni vodnik enega izmed dveh šest-najsterostopov. Vsa druga povelja daje vodnik prostih vaj v načelniški tribuni pred glavno tribuno. Na njegovo znamenje s trobko ( pozor!) je vsem telovadcem paziti nanj, da hitro in točno izvedejo znamenju sledeče povelje. c) Razstop (bočni) se nato izvede na 2 dobi. Napoved: Vodnik prostih vaj da s trobko znamenje — „pozor!“ in naznači razstop iz j srede z obema rokama z mahom zastavic na ven. Na to samo napoved seve telovadcem še ni ničesar narediti. Vodnik jih samo opozori, da jim bo sedaj izvršiti razstop. Izvede se naslednje. 1. doba: Vodnik da zopet znamenje s trobko — „pozor!“, dvigne počasi desnico do vzročenja, držeč v njej zastavico. Hiter mah navzdol znači prvo dobo (= ena!). — Na to znamenje naredita oba krajnika (1. in 4. telovadec) vsakega četverostopa skok v stran, pri čemer glej vsak, da se takoj uravna in pravilno krije. 2. doba se naznači na isti način. V tej dobi vsi telovadci (torej: 1. in 4. telovadec in med njima stoječa 2. in 3.) v vsakem četverostopu narede skok v stran tako, da takoj vsak stoji na svojem znamenju v tleh), obenem vsi telovadci razroče, da se napake, nastale pri raz-stopu, hitro popravijo. — Vsi drže mirno roke v razročenju. Vodnik prostih vaj da nato zopet znamenje s trobko — „pozor!“ in veli: „Pri-ročiti — zdaj!“ („Pripažit — ted'!“), na kar vsi telovadci z zmernim ploskom na stegna priroče. II. Proste vaje. Najpoprej igra godba fanfaro, da je vsakdo pozoren na vaje; potem igra del orkestra 16 taktov za kazalce, ki izvedejo prvi oddelek prostih vaj 4krat; nato sledi zopet fanfara, na kar izvedejo vsi telovadci ob godbi vsega orkestra osemkrat ( 32 dob) prvi oddelek. Potem zopet fanfara, kazalci 4krat drugi oddelek, fanfara, vsi 8krat drugi oddelek itd. Kazalci torej izvedejo vsak oddelek po 4krat, vsi telovadci pa po 8krat. Godba igra po fanfari za kazalce prvi oddelek enkrat, po ponovljeni fanfari za telovadce prvi oddelek dvakrat. Pri 17. taktu (= 1. v vsakem od- I | delku) je torej paziti telovadcem, da o pravem času prično z vajami. (Doslej so se navadno proste vaje pri nas izvajale tudi z vsemi telovadci samo po 4krat, radi premene torej pozor!) Telovadci, pazite na pravilno temeljno postavo, na natančno kritje in uravnavo!! III. Odhod, a) Sestop (bočni)