0d roke do roke! Naša zemlja noai čudne ljudi na sebi. Nikoli jih sicer ni na njej manjkalo, ali v našili. dneh jih prav le mrgoli po njej. Med njimi pa stoje gotovo v prvi vrati možje, ki so nemškemu bauernvereinu na čelu. Kdo ao namreč ti Ijudje? — Liberalci, to pa od pet do glave, tedaj prav taki, katerim gre sumljiva hvala, da so pod pretvezo: Vsak državljan ima pravico do popolne prostoati, kovali na vse pretege nove poatave, stare pa so poderali ne menee se za to, ali so one res bile slabe in ali ao nove bolje od njih. ,,Tako", pravijo aedaj ti možje sami, ,,so se aklenile poatave, ki tlačijo posestnika, pomorejo mu v škodo in ga obaodijo — prav kakor pri kaki pravdi, kjer izgubi tožnik, ako ni bil o pravem času navzoč pri sodniji — bodi-ai kriv ali nekriv." Reanica, v tem damo radi oklieu prav, katerega vsiljuje bauernverein sedaj tndi slov. kmetom. »Dajte ta liat od roke do roke!" atoji na čelu tega čudnega oklica: kar pa stoji v listu samem, to je huda obtožba liberalizma in bauernverein bije s tem, aeveda zoper voljo, sam aebe po zobčh. Vseli unih postav namreč, ki leže sedaj, kakor težka mora na kmečkem in tudi več manj na vseh drugih atanovih, ni nihče drug kriv, kakor liberalci in toraj prav tudi možje, ki ao sedaj smnknili v kmečke jope ter love pod to izposojeno krinko še naših kmetov v Inknjasto joalopje bauernvereina. Za dVugo tem možem ni in kjerkoli se 'zbero tako'bolj aami raed seboj, tudi ne kažejo druga. kakor to, da jim naj kmet sedaj zopet pomaga do vlade ter tako pozadela luknje v poslopju liberalizma. Drnštvo, čegar prva in poglavitna nakana je nemščina kot državni jezik, in druga carinska zveza z Nemčijo *), nima srca za Avstrijo in se aamo blini, če se dela, kakor da mara za avatrijako kmečko Ijudatvo. Potreba je v resnici, nujna potreba je, da ae stori kajizdatnega za kmeta, toda liberaina gospoda bauernvereina nima volje in manjka ji moči to atoriti. Njemu, ki mi je po sili topli jop atrgal z života, gotovo ne verujem, ako mi tudi zatrjuje, da mi boče napraviti novega. In prav tak je položaj, v katerem ae kmečki atan nabaja nasproti liberalizmu. Dokler je bil on na vrbu. tuškal je kmeta na tla. da ao temu že vse koati pokale, aedaj pa, ko imajo bolj konservativni možje vlado v rokab ter jemljejo, (eprav le po času, liberalizmu ono razderajočo moč, drzne se iati liberalizem kmeta in še huje, slov. kmeta vabiti, naj se vrže na novo njemu pod peati: To je v resnici drzno, čndno in ne moremo reoi drugače, nearamno. Gotovo bi ti možje ne storili tega, ko bi ne menili, da je kmet. poaebej pa še alovenski kmet, tak neumaež, kakor ga mala ta čudni oklic bauernvereina. Vendar to vemo. da 80 ae. vaaj pri alov. kmetih, popolnem ukanili ti čudni vitezi v avojih izpoaojenih kmečkih jopib in njih oklic bode šel pri njih v resnici od roke do roke, toda le, naj bi hitreje prišel, kamor gre, — v peč ali če jih je več akupaj, na gnojišče. Tam ae prineae more biti kaj koristi za slov. kmeta. •) Glej sklepe Bbanernv." zadrnge na Diinaju •/. dne 25. raarcija t. 1. Ured.