Leio V.. šiev. 106. V Celju, čeirtek öne 20. sepiembra 1923. Pošfnlna plačana d goto?lni. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za Inozemstvo 240 Din. Ogiasi zamm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din Posamezna slevilRa stane 1 Din. Iztiaja vs&K lore^r čeSrteR In sobolo. UrcdniStvo : Strossmayerjeva u!. St. 1,!. pritličje. Teles. 65. UpravnIStvo: Strossmayerjeva u.št. I, pritličje. Teles. 65, Račun kr. poštnega Čekovnega urada št. 10.666. Politična sit&acija. Zadnje dni smo doživeli veliko važnih dogodkov, ki ne smejo iti ne- opaženi preko nas. V ospredju stoji reško vprašanje, katerega pravilna in poštena rešitev je za našo državo eminentnega pomena. lialija je anek- tirala Reko, to dejstvo stoji. LaŠko j časopisie se trudi na vso moč, da bi obiasnilo okupacijo Reke, pri tern pa skrito namiguje in grozi. Ponovno se povdarja, da mora ltalija ščititi svoje meje pred eventuelnim napadom od jugoslovanske strani, čeprav vsak otrok danes ve, da je jugoslovanska politika miroliubna in da niti z daleka ne misli ogrožati ali napadati svoji'n sosedov. Kar pa na italijanski strani ni tako. Kakor mislijo in sodijo sami, tako hočejo naprtiti Jugoslaviji na hrbet Prav je napisal Vlad. Levstik v knjigi »Gadje gnezdo«: »Nihče ni [ umazal pravice in svobode bolj od ltalije, ko jo piše na svojo zastavo. Da bi tudi noben lump ne bil bo!j razočaran«. Mnogi rimski in provincijalni listi opisujejo smernice ltalije, da ne anek- tira Reke, ker je podpisala in ratifici- rala rapallsko pogodbc ter jo celo re- gistrirala pri Zvezi narodov. ltalija Reke ne zapnsti, ker je vedno čuvala mir in podpirala gmotno stanje obu- božanega mesta, samo to ne povedo, kdo je kriv tevščine na Reki. A!i ni prvi zanesel gorje na Reko nebcški pesnik D' Annunzio, ki je s svojimi tolpami zakrivil tako veliko nesrečo celemu mestu. ltalija ne pretrga pogajanj z Jugo- slavijo, arnpak obnavlja povabilo v Beogradu za nove direktne razgovore. Ako se spomnimo koliko časa že tra- jaio pogajanja in da je bil njih uspeh podobcn nicli, si mislimo tudi lahko, da v bodoče ne bo veliko bolje, kajti cilj ltalije je, dobiti nadvlsdo na Ja- dranu, pri čemur ji je Jiigoslavijs trn v pets. Naša država, ki poseduje tako dolgo obal ob morju, naj bi bila iz- podrinjena, ltalija bi pa diktirala. Že po naravnem pravu si kaj takega ne moremo misliti, Se rnanj pa, da bi se laške sanje uresničile. Baros" in Delta, ki bi nam nudila lepo morsko bazo, sia od Italijanov še vedno zasedena. Ako ltalija odkrito želi z nami pri- jateljstva, mora ta del nemudoma nam prepustiti, ako ne, tedaj mora vlada spoznati, da vse besedičenje in vse lepe fraze Mussolinijanisoničdrugega, kakor hinavščina. Italijanski list! sicer poudarjajo, da ltalija ne želi zapletljajev zaradi reškega vpr^.šanja, ki se smatra v italijanski politiki za lokal no vpra- šanje. ltalija zasleduje politiko miru na zunaj, vendar pa hoče doseči časten mir in ne bo trpela izzivanja od druge strani. Kako si mislimo časten mir za ltalijo, nam govori dovolj zgodovina, ki nikdar ne laze. Ne razumemo, kako pojmujejo laški listi izzivanja od druge strani, kjer jih sploh ni. Ako pa naša vlada brani svoje pravice, ki so ji pogodbeno zajamčene, je to pri Itali- janih izzivanje, pri onih Italijanih, ki porabijo vsako priliko, da žalijo cut jugoslovanskega naroda. Italijanski listi pišejo, da ltalija vodi jasno mirovno politiko, polno do- stojanstva in zvestobe napram pogod- bam, katerih se pa ne drži. Kje se kaže zvestoba do rapallske pogodbe? Pač pa je naša država ona, ki se drži do pičice vsake pogodbe, kar ji je marsikaterikrat v škodo. Upamo, da bodo naši državniki uvidevni in branili naSe pravo in pravico v reškem vpra- Sanju. Drugi dogodsk je še vedno vpra- šanje bolgarskih komitašev. Kakor smo *e poročali, je naša vlada poslala Bol- garski noto, v kateri smatra vsak na- pad bolgarskih komitašev na naSe ozemlje za kršitev neuii'yske rnirovne pogodbe, na katero kršitev bi na§e čete odgovorile s prekoračanjem bol- garske 'meje ter okupacije Sofije. Beo- grajska vlada ima. v rokah tajne bol- garske načrte, iz katerih je razvidno, da je Bolgarska nameravala vpasti v Makedonijo 10. septembra, a je napad odložila na 20. tm. Število bolgarskih napadalcev znaša po poročilu »Chicago Tribune« 80.000 mož. Naše čete so za vsak napad pripravljene. Vse te izgrede na bolgarski meji inscinirajo Italijani, katerih namen je oslabiti Jugosiavijo, da bi potem sami lažje profitirali. Ka- kor se javlja, je imela naäa nota uspeh, ker je živahno gibanje kcmi- taških tolp vzdolž naSe meje 18 t. m. kakor na povelje prenehalo. Vidi se, da je energičen nastop proti Bolgarski ludi nekoliko popanl Italijane. Braniti se moramo pač sami, kajti drugi nam ne bodo pomagali. Zborovalci so vzeli poročilo predsed- nika z odobrenjem na znanje. V odbor so bili izvoljeni dr, Pučnik, I. Kolenc, J. Gumzej, AI. Pinter ml., Fr. KabaS in Danijel Omercu. Za delegata v oblastno skupščino stranke je izvoljen dr. Pučnik. Oblastni tajnik V. Spindler je podal poročilo o politiČnem položaju in strankini organizaciji. JDS. Okrožni sestanek JDS na Bledu. V nedeljo se je vrSil na Bledu okrožni sestanek JDS. Zborovanje je vodil predsednik oblastne orgunizacije JDS dr. Zerjav, ki je poročal o kongresu javnih radnikov, vrSečem se pred letom dni v Zagrebu. Kongres se je bavil pred letom dni z upravnimi težavatni v državi in s hrvatskim problemom, zacrreSil pa je tragično pogreško. <:la je radikalom in radičevcem na ljubo na- peril ost proti demokratski stranki. Radikalno-demokratska koalicija je bila ubita v trenutku, ko je bila ravno na tern, da ožMvotvori sicer mrtvo črko ustave. Država trpi radi tega atentata nepregledno 5kodo. Bilanca homoge- nega radikalskega rožima je zelo pa- sivna, začela se ie pi.litika kolebanja. Da bi se pridobilo Radiča, se je izja- lovilo. NaŠe državno vprašanje se ne da rešiti po separatističnih koncepcijah. Razun slovenskega in hrvatskega se- paratizma je nastopil še sibski, kar se da potolči Ie z jugoslovanskim nacio- nalizmom. Slovenci, Srbi in Hrvati se bomo razvijali naprej iz svojega kul- turnega stanja, nag plemenski cut pa ni oškodovan, če nanj gradimo na- rodni cut jugoslovenski. Bilanca režima je pasivna, Čeprav so ojačeni zlasti Nemci. Govornik se je pečal nadalje tudi s posledicami hrvatske abstinence, ki je največji podpornik sedanjega ra- dikalnega sistema. Spaho in Korošec sta očeta homogene vlade. SLS se za- stonj opravičuje, da bi bilo drugače, če bi bil parlament v Ljubljani. Ona je preprečila, da še nirnamo oblastnega zbora v Ljubljani. Brezposelnost inte- ligence raste. Demokratje imajo čisto jasne programske linije. Provcdba ustave, pobijanje vseh separatizmov z vzgojo v jugoslovenski nacionalizem, povsod aktivno udejstvovanje, boj ab- stinenci in državnopravnim zablodam. Pravna dejanja vseskoz, čistost uprave. Treba Ie volje za delo, ne pa državno- pravnih kapric in da se izvesti vse v okviru ustave v popolno zadovoljstvo naših pokrajinskih teženj. Nato je go- voril §e dr. Dinko Puc o razmerah nasproti drugim političnim strankam in prof. Reisner je povdarjal, da je treba za delo ideje, volje in moči. Sestanek JDS. v Siov. Blstrlci. V soboto 15. tm. se ie vrSil v Slov. Bistrici ob lepi udeležbi sestanek Cla- ncy demokratske organizacije. Pred- sedoval je dr. Pučnik, ki je podal po- ročilo o delovanju stranke v mestu in okolici. V mestu se shanka zlasti za- nima za občinsko gospodarstvo, elek- trifikacija mesta je po strankinem pri- zadevanju v najugodnejšem stanju. PcIiliCne vesti. Italijanska okupacija Reke. Pod- predsednik reškega pailamenta Deppoli je postal italijanski vladi pismo, v ka- terem opozarja na žalostne razmere na Reki. »Mesto je ixgubljeno in izroča svojo usodo v roke italijanske vlade. Reka je uprla svoje oči v pričakovanja svoje usode v ltalijo, da jo ta odbrani s svojo hrabro vojsko, da preskrbi | prebivalstvo in prevzame v svoje roke vso njeno upravo« Reška vlada je demisijonirala in italijanska je postavila za guvernerja mesta Reke generala Giardinija, ki naj zasigura javni red in oskrbuje upravo. 0 tern je bila ob- veščena naša vlada v Beogradu. Itali- janski listi pišejo, da mora ta korak italijanske vlade upoStevati tudi Jugo- r-lavija vsled težavnega položaja Reke. Rešitev reškega problema vsled tega ni najmanje otežkočena. Tudi Baroš in Delta sta zasedena od laških čet in obstoja ncvarnost, da bodeta z Reko vred anektirana. 0 čemur smo vedno pisali in kar smo ponovno povdarjali, zlasii v uvodniku prejšne štcvilke na- Šega lista, se je zgodilo. Mussolini zasleduje politiko, da bi obvladal bal- kansko države. Naj ne bodo naši vo- dilni krogi vendar sJepi in naj uvfdi/o kako ti5či nenasitljiv Lah v naše ozemlje. Ako trdi Mussolini, da se da s silo vse doseči in stavlja za primer Turke, povdarjamo to tudi mi in po- kažimo Mussoliniju, da so Jugoslovani tudi encrgični in nesklonljivi tembolj, ker smo v to upravičeni po naravnem pravcu, saj se gre tu za našo kri in za naše ozemlje. Aneksija Reke povzročila veliko ogorčenje v Beogradu. Vest o anek- siji Reke je povzročila v Beogradu veliko pobuno. Pred uredništvi listov so se zbirale 17. tm. ogromne množice naroda, ki so glasno protestirale proti izdajniški Italiji in proti nepazljivosti in naivnosti naše vlade. V zunanjem rninistrstvu so izjavili novinarjem, da je reška vlada demisijonirala spora- zumno z italijansko vlado in da itali- janska vlada noče spremeniti stanje, ki je obstojalo do sedaj. Tern infor- macijam podoben je bil komunike, ki ga je vlada vsled pritiska naroda iz- dala. Prebivalstvo pa s tern ni bilo pomirjeno, ampak namerava prirediti danes v sredo velik protestni shod, na katerem bo narod povedal vladi svoje mnenje. Nejasnost v Beogradu. Beograj- ska vlada je vsled protipogodbenega postopanja Mussolinija čisto presene- čena in o Mussolinijevih namerah po- polnoma na nejasnem. Ker kritični 15. September ni prinesel nobene senzacije so mislili beograjski politični krogi, da je Pašič povoljno rešil reško vpra- šanje. Tižina, v kateri beograjska vlada opazuje reške dogodke, je toliko zna- čilnejSa, ker niso bili niti vodilni poli- tični krogi, o novi situaciji reškega vprašanja poučeni. Naša vlada je v mučnem položaju radi reške krize, kljub temu, da člani vlade govorijo pomirjevalno, kajti gre se za faktično aneksijo Reke. Vlada je pripravljena se ponovno pogajati, ako se pa pri teh pogajanjih pokaže, da hoče ltalija obdržati Baroš in Delto, ne preostane drugega, kakor apelirati na mednarodno razsodišče. Vlada je sklenila sporočiti rimskemu kabinetu svoje ugovore proti imenovanju gene- rala Giardinija. Vsi diplomatski zas- topniki so posetili 18. tm. Panto Gav- riioviča ter se zanimali za korake, ki jih pripravlja naša vlada povodom zasedbe Reke s strani Italijanov. Panta Gavrilovič je izjavil, da je izključen vsak spopad med Jugosiavijo in lta- lijo. Kralj je sprejel v dolgi avdijenci vojnega ministra generala PeSiča. »Secolo« piSe, da bo po rešitvi reškega vprašanja, prišlo na vrsto albansko vpraSanje. ltalija ima že tudi za ta slučaj pripravljeno težkočo, da se ne- umski premogovnik dodeli Albaniji, to pa zato, ker imajo večina delnic itali- janski sindikati. Jugoslavija bržčas ne bo pristala na to italijansko zahtevo, zato bo italija ponovno uporabila vso energijo svoje politike, da osigura svoja prava na Baikanu. Narodna skupščina se sestane v v Četrtek 20. tm. Vlada bo staviia na dnevni red zakon o taksah in prora- čunske dvajsetine za oktober, novem- ber in december. Zasedanje naj bi se končalo še pred koncem septembra, nakar bi nastopila pavza do 20. okt., ko se po ustavi prične redno parla- mentarno zasedanje. Glede reškega vpraSanja vladajo v skupžčini živahni razgovori in ogorčenje vsled pasivnosti vlade. Demokratski poslanci bodo zah- tevali tajno sejo, na kateri se bo raz- pravljalo o reškem vprašanju. Italijanski intriganti za našim hrbiOm. Naš poslanik v Sofiji je izročil bolgarski vladi noio, v kateri izjavlja Jugoslavija, da je zvedela o zbiranju bolgarskih tolp na naSi meji, ki hočejo vpasti na iiigoslovansko ozemlje. V tern sluCaju bi naSe čete prekoračile bolgarsko mejo in zasledovale tolpe. Tolpe so oborožene z najmodernejšim orožjem, o izviru katerega se je ugo- tovilo, da izhaja od naših rniroljubnih »prijateliev« \z ltalije. Tudi v prista- niščih Crnega morja se je izkrcala velika množina italijanskega orožja. Vse to osvetljuje ostudno in zahrbtno politiko ltalije. Če bi se to ukrotilo bi bil kmalu mir in red vpostavljen ne Ie na Balkanu, ampak v celi Evropi. Italija je tista, ki neti neprestano pre- pir med posameznimi narodi, dokler jo ne bo dosegla zaslužena kazen. Celiske novice. Obletnica. V četrtek 20. septem- bra poteče 15 let od onih nasilnih in surovih dogodkov ki jih je uprizorila v mestu Celju tedaj vladajoča nemška magistratna klika s pomočjo celjske nemškutarske poulične druhali in raz- nih na pomoč pokiicanih temnih ele- mentov in nemških buršakov iz Ptuja, Maribora in Brucka. NemSka junaška ofenziva na imovino Slovencev in na slovenske narodnjake se je priprav- Ijala že par dnij poprej. Pred našo Zvezno tiskarno v Strossmeierjevi ulici je dal nekaj dnij pred kritičnim 20. septembrom mestni magistrat oz. mest- no oskrbništvo navoziti dva velika kupa kamenja, da je bilo delo v noči 20. septembra učinkovitejše in lažje. Slika junaškega bojiSča je fotografično ovekovečena, ker je mestno oskrbni- štvo zjutraj po oni slavni noči dalo nekoliko prepozno kamenje odvoziti. Drug v največjem številu organiziran naskok se je izvrSil na Narodni dorn, kjer se je vrSila v gornjih prostorih veselica kluba naprednih akademikov. Oddelek 87. pešpolka je pred Narod- nim domom upostavil mir in preprečil Stran 2. » N OVA D O B A $tcv. 106 krvoprelitje. Vse slovenske trgovine in obrtni lokali so bill razbiti, vsak v Celje došli slovenski človek, ki ni re- agiral s »Heil« je bil prelepen pred očmi celjske mestne policije, ki je vr- šila svojo službo tako, da je aretirala vsakega Siovenca, ki se je up'ral in skušal ubraniti »sodbe« nemškega ria- roda v Celju. — Ob spominu na te dogodke, ki niso bili v Celju osam- ljeni, saj so se dogajali v manjšem obsegu redno, ifelimo, da se vsi naši celjski Slovenci in Slovenke zamislijo nazaj v one case naše brezpravnosti, da slovenske rnatere in slovenski očetje v svojih rodbinah obrazložijo svoji deci one prilike, pod kojimi smo je- čali, dokler nismo dosegli osvobojenja v novi naši domovini. — Vojna je bila medtem, in v letih vojne so bile nem- ške krivice nad nami še stopnjevane. Izgleda danes, da smo mnogo pozabili in da smo se v letih trpljenja malo naučili mi Slovenci, sicer bi ne bilo mogoče, da dvigajo drzno med nami zopet glave tisti, ki so nas nekdaj tepli. Da nismo mi Slovenci toliko po- zabili in da nismo pogazili v svojih srcih toliko onih svetih idealov, za koje so naši očetje in mi mladi nekdaj trpeli, danes bi bilo v naši svobodni domovini življenje naše lepše, bilo bi manj zabaVljanja na Beograd in na brate Srbe, pa več odkritosrčnega po- zitivnega dela za našo skupno državo. Slika našega mesta Celja bi bila pač nekoliko drugaCna, in oni Nemci, ki žive med nami, bi se drugače zave- dali svojega pcložaja. — Želimo iskre- no, da bodi naša obletnica oživljenje spomina onih časov, da slovenski možje in slovenske žene izprašajo dosledno in polno svojo vest ter si odgovore na vpraSanje: ali ne grešimo vsakodnev- no, ko vzdržujemo z našim denarjem tiste ljudi, ki so nas nekdaj tepli? Dokler bodo Nemci s pomoČjo odpad- nikov vzdrževali med nami svojo bojno politično organizacijo, ostane za vsakega, kdor ni Slovenec samo na jeziku, edino konsekventno postopanje, da ne nosi Nemcem in nemškutarjem denarja, ker le tako bodo prišli k pa- meti, kakor jim je potrebna, ako ho- čejo živeti med nami. Mi ne vračamo nasilja z nasiljem, plačujemo nasilje in drznost s ponosom in nacionalno do- slednostjo, pa ne bomo več doživljali sramote, da zastopa v Beogradu naše kraje nemSki poslanec izvoljen od slo- venskih zaslepljenih in prodanih duš. Proslava spomina 15 letnice sep- temberskih dogodkovse radi tehničnih težkoč ne vrši v četrtek, 20. sept., na dan obletnice, ampak v soboto, 22. sep^- tembra ob 20. uri. »Klub napred. slov. akademikov v Celju« priredi s sodelo- vanjem celjskih narodnih društev večjo slavnost v zgornjih prostorih Narod- nega doma v Celju. Natančen program te slavnosti objavimo v prihodnji šte- vilki. Pozivamo vsa narodna društva iz Celja in iz celjske okolice, da se udeleže slavnosti. Posebnih vabil ne razpošiljamo. — Odbor. Mestno gledališče v Celju. »Za pravdo in srce«. Gledališko življenje na našem mestnem odru je od 14. tm. naprej v najlepšem razvoju. Novo ar- tistično vodstvo nam je nudilo ta dan originalno delo znanega slovenskega pisatelja Medveda, njegovo tragedijo »Za pravdo in srce«. Igra črpa snov iz kmečkih bojev za staro pravdo ter je po svoji vsebini zanimiva, dasi za- hteva vsled pomanjkanja prave dra- matične sile in nekaterih tehničnih težkoč mnogo spretnosti v režiji. G. Železnik je bil kot režiser svoji na- logi popolnoma kos; ustvaril je kras- no scenerijo in postavil v celotni po- tek dejanja na pravo mesto najizrazi- tejše osebnosti. Sam je igral ulogo hinavskega oskrbnika Dizme z vse- stransko dovršenostjo in Žel za svojo kreaciio obilno pohvale. Simpatičen po glasu in nastopu \q bil Erazem (g. Drenovec), ljubka partnerica Grajanova hči Katarina (gdč. Marnova), ki na) bi v medsebojni Ijubezni združila ona dva stanova, ki se smrtno sovražita. Zelo realistično in naravnost sijajno je podal kmečkega sina Andreja Lok- vanca g. Gregorin, izraziti tip kmeč- kega fanta, ki gre brez bojazni preko vseh ovir, da bi si ohranil svojo iz- voljenko. V svoji maščevalnosti se pa ne zna brzdati in pograbi celo za mo- rilno orožje. G. Gregorinu se pozna kar pri prvem nastopu, da je prvo- vrsten reprezentant Skrbinšekove šole. Poleg ten treh poklicnih igralcev so pa rešili tudi ostali dornači igralci častno svojo nalogo. Naj omenim le 5e slepca Grajana (g. Reš), ki je imel zelo srečno masko in je do zadnjega dejanja igral Čustveno in naravno. Tu je nekoliko zabredel v sekanje posa- meznih stavkov ter s tern zmanjšal upliv svoje tragične smrti. Skupine so ugrtjale zlasti vskd živahnost', chsi so v nekaterih scenah prevpile po- samezne igralce, ki jih vsled tega ni bilo mogoče razumeti. Razveseljivo je dejstvo, da je pridobljenih za bodofo sezono toliko novih moči, ki kažejo za oder zelo mnogo talenta. S primer- nim Solanjem bodo gotovo izginili z gledaliških desk razni dialekli, ki rr.o- tijo. Gledališče je bilo dobro zasedeno. Od občinstva se pričakuje za bodoče več taktnosti, da ne moti predstave z neprestanim šušlanjem še bolj pa z glasnim ropotanjem stolov in vrat. Giedališki upravi se priporoča, da svoj sklep izvrši in med dejanji ne pušča nobenega zamudnika v gleda- liSke prostore. Naj se navadi občin- stvo na red! »Charlejeva tetka«. Po resni pet- kovi predstavi je sledila v nedeljo dne 16. tm. burka »Charlejeva tetka«. Zaslužila je vsled vzorne prireditve vsekakor boljSi obisk. Na račun bi bili gotovo prišli isti nezadovoljneži, ki želijo na gledaliških deskah kaj lahkega in zabavnega. Zelo dostojan- stveno je igral barona Chesneya g. Pfeifer, s priznanim komičnim efektotn odvetnika Spittiqua g. Ferlež, z živah- nim temperamentom in z vso sigur- r.ostjo Charieya g. Strašek in Jacka Chesneya g. Kokot, Anny pa gdč. Vor- bachova s prav primerno ljubkostjo in čustvenostjo. Nekoliko prejokava jc bila Kitty Verdun (gdč. Marnova), pri- znati pa se ji mora razveseljiv napre- dek od prejšnih let, ker se vidi, da se počuti na odru že popolnoma sigurno. Dober je bil tudi sluga Brassctt {g. Novak). V naslovni ulogi je nastopil g. Železnik. ki je bil nedosegljiv že po svoji zunanjosti, ves čas na višku pa tudi po svoji živahnosti in komičnem uplivu. Salve smeha so spremljale nje- gove nastope, po vsakokralnem deja- nju mu je pa priredilo občinstvo bur- ne ovacije. lgra je bila zelo primerna za nedeljsko razpoloženje in je zaslu- žila tudi boljši finančni uspeh. 20. septembra 1923, petnajstlet- nice spomina septemberskih dogod- kov se spominjajmo s tern, da daru- jemo kar največ knjig za koroSko mla- dino. Preglejte omare in police, poiščite v njih knjige, ki jih ne rabite več in jih pripravite 2e danes. Člani »Kluba napred. slov. akademikov v Celju« se bodo oglasili v četrtek, 20. sept. tl. v vsaki nisi in izročajte jim pripravljene knjige, Dobrodošle so vsakojake knjige, učne (čitanke, katekizmi, slovnice, vad- nice), pripovedne, poljudno spisane znanstvene knjige, pesmarice itd. Na- biranje se prične ob 8. uri in traja do večera. O uspehu nabiranja poročamo v prihodnji številki. — Isti dan bodo razpečavali po 'mestu klubovi člani koleke {ä 10 para) v prid kiubovim ljudskirn knjižnicam. Odštejte zanje svoj narodni davek za 20. September! Glasbsna matica Celju opozarja vse celjsko občinstvo, ki se zanima za ta velevažni kulturni zavod, da se vrši njen redni obCni zbor v petek 21. sept, ob 20. uri v ravnateljski sobi društvene glasbene sole (v I. nadstropju hiSe občine nasproti fame cerkve). Ker se nahaja »ülasbena matica« v težki gmotni krizi, pozivljamo vse Celjane, katerim je ležeče na procvitu zavoda, kojemu se obeta pod ravnateljstvom g. Sancina v umetniškem oziru najlepši napredek, da posvetijo težnjam in po- trebam »Glasbene Matice« največjo pažnjo ter se v največjem številu ude- leže občnega zbora. Kdor §e ni clan »Glasbene Matice«, lahko svoj vstop prijavi tik pred občnim zborom društ- venem blagajniku g. dr. Sajovicu (pi- sarna g. dr. Kalana). Glasbena Matica v Celju. Podalj- šanje vpisovanja za izjemne slačaje. Oni gojenci (gojenke), ki so iz katerega- koli vzroka zamudili vpisati sö na soli Glasbene Matice, se obveščajo, da se izjemoma naknadno še lahko vpišejo in to do vžtetega 2. oktobra tl. Šol- nina znaSa mesečno 40 Din. Vsa na- daljna pojasnila daje vodstvo Glasbene Matice. Slomškov trg 10, 1. nadstr. Sanitarne razmere v »Okolici Celje«. »Službeni list« izkazuje do- sledno obolenja v »Celjskem glavar- stvu« kot obolenja v »Okolici Celje«. Na ta način izgleda, kakor da .so sa- nitarne razmere v občini »Okolica Celje« silno slabe, dočim je istina, da so zelo dobre. Sanitarne oblasti nasto- pajo pravočasno in energično, sicer pa je tudi prebivalstvo tako dobro vzgo- jeno, da navadno že iz lustnega. na- f^ibr,, brez intervencije zdravnikov, od- dajajo bolnike kužnih boleznij v bol- nišnico, in tako se v Okolici Celje nobena bolezen ne razpase v večjo epidemijo. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnega razburjenja. ObČJnski lov. občine Velika Pi- rešica, odcJaja na javni dražbi. Okrajno glavarstvo v Celju razpisuje v smislu § 15 zak. z dne 21. 9. 1906 dež. zak. in ukaz štev. 6 iz 1. 1906 v zvezi z odlokom kr. ministrstva za Snme in rude v Beogr«du z dne 24. 7. 1923 s stcv. 19.083 dražbo v svrho oddaje obČinskega lova občine Velika Pirešica v zakup na soboto dne 22. septembra 1923 ob 10. uri dopoldne pri občinskem uradu v Veliki Pirešici. Predmetno občinsko lovišče obsega 4565 ha ter se odda v zakup za dobo 6 let in sicer od 1./7 1923 do 30./6. 1929; najnižji ponudek znaša 4000 Din letno, isto toliko znaša vadij. ki ga je v smislu § 17. cit. zak. položiti pred dražbo. Na dražbi dognana zakupnina se zviža ali zniža, ako se vsled končne odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu daljnih določb cit. zakona ob- činsko lovišče poveča ali zmanjSa, in sicer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanj^anja. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. glavarstvu C^lje soba štev. 7 med uradnimi urami in na dan dražbe pri obč. uradu Vel. PireSica pol ure pred napovedanim časom dražbe. Filatelisii. Dne 21. tm. ob 8. uri zvečer se vrši v hotelu »Balkan« usta- novni občni zbor filatelističnega dru- štva »Orient« v Celju. Ker gre za in- teres vsakega posameznega zbiralca, se pričakuje mnogobrojni obisk filate- Iistov obojega spola. — Pripravljalni odbor. Turistika in Sport Atletiksportklub Celje — Športni klub Celje 2:0 (1:0). Nedeljska tek- ma je bila pač ena najmanj zanimivih, kolikor sta jih dosedaj oba tekmeca med seboj igrala. Brezsmiselno brcanje žoge po igrišču, to so edine besede, s katerimi lahko pravilno karakteriziram celo igro. O lepi, smotreni kombinaciji ni govora, o tehničnih zmožnostih je skoro bolje molčati. Korekten stoping, prevzernanje in oddajanje žoge iz zra- ka, streljanje v hitrem teku, to vse je naSirn igralcem Spanska vas. To velja za Atletike (izvzemši enega sa- mega igralca), še v mnogo večji meri pa za Športni klub. Mislim, da sta imela oba kluba dovolj časa, da bi se bili njih igralci vsaj dteloma poglobili v študij teh bistvenih pojmov nogo- metne umetnosti. Toda dokler se bo treniralo na ta način, kakor dosedaj, lahko garantiram, da bo ostalo vse pri starem in da se naša celjska moštva ne bodo povzdignila niti za desetinko stopin. Mesto da igralci ubijajo drago- ceni, že itak kratko odmerjeni čas z nesmiselnim, da ne rečem bedastim »treniranjem« na en gol, bi bilo gotovo bolj koristno, da bi se bavili s siste- matičnirn učenjem nogometne tehnike. Lepota igre obstoja v dovršeni kom- binaciji, toda predpogoj dovršene kom- binacije je dovršena tehnika !t Za naSe nogornetaše je žalibog vsaka beseda bob ob steno. Večina njih v svoji brezmejni naduti domišljavosti misli, da ne rabi pouka in instrukcij, ker že itak vse zna! To so žalostna dejstva, ki tlačijo k tlom naš sport, ki pa jih je treba povedati našim igralcem v obraz! Mogoče se zamerim temu ali onemu v sebe zaljubljenemu »interna- cionalcu«, toda gospodje se bodo mo- rali počasi privaditi ostri in stvarni kritiki. Božanje z rokovicami ni ko- ristno ! — Tekma je nudila, kakor že rečeno, prav malo užitka. Nobenih za- nimivih faz, ne duhovitih potez, sama plitvost, mefkanje sem in tja, hujše nego pri najskromriejših začetnikih! Prva polovica igre je pretekla ob pre- moči Atletikov, v drugem polčasu je bila igra dokaj izravmma. V splošnem so napravili Atletiki vtis boi]e izvež- banega in enotnejšega moštva, zato smatram njih zmago, četudi je bila bolj Pyrrhova zmaga, upravičeno. Sportni klub je igra! zelo razorano, zlasti v drvi polovici. Velika napaka njegovih halfov ie, da ne podpirajo napadalne črte. Pohvalno omeniti mi je le požrtvovalnost nekaterih posa- meznikov in to predvsem pri obeh cbratnbah. Napadalni črti nikakor ni^te ugajali. Nobeni str^nki se ni posr:tči!o zabiti regulame&a gola. Oba gola za Atletike sta enajRtmetrovki. — Sodnik g. Fabris iz Zagrebn je imel igro trdno v rokah. S svojimi sigumimi in ko- rektnimi odlofbami je nemalo pripo- mogel k popolnorna mirnem poteku tekme. S. K. Šoštanj - S. K. Trbovlje 4:3 (2:3). Zmaga Šoštanj ni popol- noma upravičena. Neodločen rezuUat bi bolje odgovarjal poteku igre. S. K. Trbovlje, ki obstoja šele par mesecev, nas je prijetno iznenadii s svojo fair igro ter za začetnika dosti dobro za- mišljeno kombinacijo. Moštvu se vidi, da pridno trenira. Tekmo je vodil g. Ochs, ki pa je oJividno imel z?Io slab dan. Turistika. Planinske koče v Sa- vinjskih Alpah, ki so bile letos zelo dobro obiskane, se 20. tm. zatvorijo. Piskernikovo zavetišče v Logarski do- lini ostane celo leto odprto in oskr- bovano. DopisL Gornji grsd. Podr^žnica Ciril in Metcdove družbe je priredila kegljanie na dobitke v gostilni Franc Mermal. Narodno-zavedni Gornjegrajčani pa so priredili enako kegljanje v gostilni Al. Mikuša v korist »Jugoslovanski Ma- tici«, ker je njena tukajšnja podružnica sladko zaspala. Čisti dobiček znaSa 610 Din. — Dne 15. t. m. se je nad- učitelju g. Josipu Korbanu urn omračiil in so ga prepeijali v Ljubljano. Ker sta dve učiteljici zboleli, poučuje na tukajšnjištirirazrednici samo ena mlada učiteljica. Pričakujemo, da okrajni šolski svet v kratkem nastavi golskega vo- difelja. Narodno gospodarst vo. HMELJ. XVIII. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg. 17. sept. 1923. 8000 do 8800 milj. M.za 50 kg — zelo čvrsto. ZOPETNO POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF. Prometno ministrstvo je povišalo spomladi železniške tarife, bilo je od- rejeno, da se ima za kurivo, drva in premog plačati med 1. sept. in 31. marcem zvišane tarife, med 1. apr. in 21. avg. pa znižane. Naredba je imela namen, da bi lesni trgovci. podjetniki in zasebniki krili svoje potrebe s kurivom v po- mladanski in jesenski seziji, medtem ko bi bili v jesenski in zimski seziji vagoni za odpošiljanje žita na raz- polago. Ta misel je v teoriji popol- noma pametna in na mestu, ker bi se na ta način lažje porazdelili vagoni, ki jih tako zelo primanjkuje. Toda že prve dni po vpeljavi novega sistema se je pokazalo, da se je nova naredba izjalovila in imela popolnoma drug uspeh, kakor ga je ministrstvo pri- čakovalo. Nova naredba ni odpravila prometnih težkoč, pač pa je podražila transport kuriva za 25 odstotkov, kar je imelo za posledico, da so se tudi drva in premog podražili. V praksi se ta sistem ni izkazal, ker so kupci in podjetniki v teku poletja resno po- skušali, da bi les in premog odpo- šiljali, toda železnica jim že v začetku žitne kampanje ni mogla nuditi za- dostnega števila vagonov. Težave, ki so se kazale že med poletjem, so ovirale preskrbno s kurivom in trgovci kakor tudi druga podjetja in zasebniki, so bili prisiljeni nabavljati si drva in premog pri viSji tarifi, v jeseni in po Štev. 106. »NOVA D O 3 A « Stran 3. zimi toliko bolj, ker bi si radi po- manjkanja denarja, ne mogli preskrbeti dovolj velikih zalog za celo zimo, tudi če bi bile prometne razmere še tako idealne. Novi železniški tarif ki je stopil v veljavo s 11. septembrom, je podražil lesni transport za 25%, premog za 8°/o. Za en vagoiv lesa pri oddalji • 300 kilometrov se podraži železniška pristojbina za 120 Din. tako da stane danes pošujatev 600 Din proti pvej- šnjim 480 Din. .Nova regulacija za transport drv ni odstranila pomanj- kanja vagonov, pač pa je konsume'ntu kurivo izdatno podražila. To precejsnje podraženie pa je samo uvod za splošno podraženje železniških tarif, kakor znano je stopilo s 15. septembrom novo povišanje tarif za vse blagovne vrste, ki znaša 30 do 100 odstotkov. Psistojbma za brzo- in navadno vožnjo se je povišala dvakratno od sedanjih tarif, tarifa za Žito in za splošno po- trebna živila se je zvišala za 30 od- stotkov, pri drugih blagovnih vrstah od 50 do 100 odstotkov. Glede po~ višanja osebnih tarif smo že pisali. Novo povišanje taris je izzvalo v gospodarskih krogih naravno veliko in upravičeno ogorčenje, kajti pri da- našniih razmerah, v katerih se je val draginje že nekoliko polegel, povzroča veliko povišanje železniških tarif zopet novo draginjo. Valutarične razmere ne opravičujejo tega povišanja, ker stoji kurs dinarja na mednarodnih bor^ah danes za 10 odstotkov viSje, kakor pred Ietom in vendar je tekom teka leta vlada povišala tarife 2e drugič. Vsled tega podraženja bo mednarodna vrednost dinarja oslabels, pa tudi za eksport ne bo imelo povišanje dobrih posledic. Na eni strani je vlada znižala iz- vozno carino, .da.bi pocenila na ino- zemskih trgih jugoslovansko žito in druge surovine, istočasno pa je zviSala žeiezniške tarife v taki meri, da je znižana izvozna carina izgubila vsako vrednost in so jugoslovanske cene dražje, kakor če bi ostala prejšnja iz- vozna carina v veljavi. Izvozna carina za en vagon žita se je znižala s 3000 D, nasprotno pa se je podražila železniSka pristojbina v gotovih ozirih od 5 do 6000 Din pri vagonu! Na ta način bodo naši izvozni predmeti v ino- zemstvu zopet dražji, kar bo vplivalo na dinar, naSemu izvozu škodovalo in konečno je nemogoče sestaviti balan- ciranje naše trgovske bilance. Nerodna in neprikladna železniška politika pro- metnega ministrstva bo povzročila, da se bo circulus vitiosus draginje znova price!. Vse dokazuje, da vlada gicda povišanje tarif le iz fiskalnega stališča in ima pred očmi samo fiskalne koristi, na gospodarske interese se pa popol- noma nič ne ozira. Da bi se vprašaio naše gospodarske organizacije preje za svet glede zvišanja tarif, o tern seveda niti govora ni! (Po »Südslav. Lloyd«). NOVA DAVČNA BREMENA. (Vojnica, prej vojaška taksa in pri- spevek za voiaška vozila.) Službene Novine z dne 6. sep- tembra 1923. št. 203 objavljajo zakon o ustrojstvu vojske in mornarice, s čigar materijalnim delom sta se na novo uveljavüa dva državna davka, namreč vojnica, ki se je pri nas pobi- rala dosedaj kot vojaSka taksa, in po- sebni davek za vozila, ki se bo po- biral v višini invalidskega davka od vseh davčnih zavczancev. 1. Vojnlca. Vojnico bodo plačevale zn službo v vojski ali mornarici stalno ali za- časno nesposobne osebe, dalje zadruge, premoženja in podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v vojski ali mornarici ali ki vsled zapora ali izgube državljanskih pravic ne morejo osebno služiti. Pla- čila vojnice so oproačene osebe, ki prejemajo invalidsko podporo ali ki so se ponesrcčile v vojni službi in končno osebe, ki so umobolne, gluho- neme, slepe ali hrome ter nesposobne za katerikoli delo, ako plačujejo manj nego 20 Din neposrednih davkov. Vojnica znaša za osebe, ki so za službo stalno ali začasno nesposobne 50%, za vse druge, ki se ognejo službi ali ki ne morejo vsled zapora itd. osebno služiti, pa 100% vsakoletnega neposrednjega davka, PlaČilna obvez- nost traia oddovršenega20. do 50. leta. 2a plačilo vojnice jamčijo roditelji vojnici zavezane osebe. V Sloveniji se je z uveljavljenjem vojnice dosedanji položaj bistveno po- ostril ne le glede dobe plaČilne obvez- nosti, ki je podaijšana za 5 let, torej na 30 let, ampak tudi glede odmerne podstave. Odmerno podstavo je tvorila dosedaj le dohodnina, v prihodnje se bo pa vojnica odmerjala od vsote vseh neposrednih davkov. Vsled tega se bo krog plačilnih zavezancev izdatno raz- Siril, ker bodo vojnico plaČevale tudi osebe , ki so bile plačila vojaške takse oproščene, ako njihovi skupini dohodki niso dosegli vsote 2500 Din na leto. Nasprotno pa so razbremenjeni roditeiii oseb, ki so dosedaj biii zave- zani plačevaii takozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamfili za pla- čilo njihovim sinovom predpisane voj- nice. 2. Prispevke v remontno-vožarski fond. Zakritjestroškov povodom nabave in vzdrževania potrebnih konj za top- ničarsko vprego, jahalnih konj in vo- lov, mornarskih in suhozemskih pre- voznih sredstev in drugih potrebščin za vozila, dalje za plačilo odškodnine za živino in prevozna sredstva, ki se odvzemajo posestnikom v mirnem ali ali vojnem času, se bo poleg davka pobiral poseben pribitek za vozila in stekal v posebni remontno-vožarski fond. (Remontno-komorski fond.) Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini invalid- skega davka. Plačila pribitka so oproš- čeni le oficirji, stalni voiaški duhovniki, kapelniki in tehnifini poslovodje v ak- tivni službi, dalje parobrodna društva in lastniki plovnih objektov (razeu luksuznih) na morju in rekah glede teh objektov. Dosedaj se je enak pribitek v obliki 5% doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojstvu vojske pobiral edino na ozemlju bivše kraljevine Srbije. Zakon o ustrojstvu vojske in mor- narice je stopil vveljavo'z dnem 6. sep- tembra 1923. Iz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi se vojnica in novi pribitek začela pobirati v Slove- niji še le od dne 1. januarja 1924., ker bi pobiranje ^od katerejrakoli datuma sredi leta povzročilo tako davčnim uradoni kakor davčnim zavezancem obilo dela in zmešnjav. Predno se začneta pobirati nova davka v Sloveniji se mora v interesu izenačenja novih bremen v novi finan- čni zakon poskrbeti za postavno dolo- čilo, da se dohodnina, ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v.od- merno podstavo za vojnico in invalid- ski davek, ker bi bile sicer pokrajine v katerih se ne pobira dohodnina (Bos- na in Hercegovina, Srbija in Črnagora) z novimi davki manj obremenjene ne- go ostale pokrajine, ki plačujejo na dohodnini več nego znaSajo vsi ostali donosni davki. Opozarjamo naše poslance in gos- podarske korporacije, da povodom razprav o finančnem zakonu za leto 1923/24 poskrbe za popolnitev obsto- ječih določil glede obeh vise navedenih novih zakonov. Sokolstvo. SveČana seja Gradbenega odse- ka Žalskega Sokola. V Četrtek, dne 12. septenibra 1923 je zboroval pod predsedstvom br. dr. R. Bergmanna Gradbeni odsek Žalskega Sokola, ki je imel slavnosten značaj zato, ker so se ob tej priliki poklanjali in darovali prvi kameni po Din 100"— za bodoči žalski Sokolski dorn, ki mora biti ma- nifestačna zgradba v žalskem trgu, ki bo sprejeia pod svoje okrilje vsa žalska kulturna društva. Prva poveril- nica se je slavnostno izročila staro- županu br. Josipu Š i r c u, ki bo brez- dvomno na§el 1000 bratskih rodo- ljubov-posnemalcev ter bo s tern po- ložena temeljna svota Din 100.000'—, s kojo je začetek zgradbe zasiguran. Vrli delavci Gradb. odseka so nam porok, da se započeta akcija čimpreje uresniči. Hmeljarjil Vašakrasnasavinjska zemlja je letos oblagodarjena z obilnim bla- goslovom. Zato temložje segate pridno po kamenih ter Žrtvujte sebi v cast in ponos tisto malenkostno svoto, ki ne doseže vrednost 1 kg hmelja, da za- rnore žalski Sokol udejstviti ono vele- pomembno stavbo, ki mora biti žariš- če vsega smotrenega kulturnega dela. Sokolsko društvo v Žalcu priredi v nedeljo 30. sept. 1923 na žalskem sejmišču in v prostorih br. Fran Ro- bleka prvi svoj naraščajski dan, ki bo zvezan z ljudsko veselico, kjer bo sodelovala tudi železničarska godba iz Celja. Dal Bog, da nam ostane Jupiter pluvius naklonjen, da bi imela naša mladina, ki se je trudila vse leto v krasnih svojih prostih vajah, enkrat tudi svoje zasluženo zadoščenje — svoj dan. Pripravljalni odbor že pridno deluje ter bo v priznsnem svojem soglasju jamčil, za čirnnaiboljši uspeh vstrajnih naraSčajnikov Žalskega So- kola. V nedeljo dne 30. sept. t. 1. vse v Žalec. Vabila na plakatih siede. Dnevna kronika, Na naslov vodstva »Družbe sv. Clrlla in Metoda« v Ljubljani. Ko čitam tudi v Vašern c. listu oficielno zahvalo vodstva »Družbe sv. Cirila in Metoda« o letošnji veliki skupščini v Ptuju, pogrešam v tej oficielni zahvali, da se nikjer niti z eno samo besedo ne omenja govora g. dr. Žerjava, mi- ni stra n. r, nekdanjega odbornika Družbe sv. Cirila in Metoda. Nisem politik, najmanj kak političen stran- kar iz današnje dobe nestrpnosti, sem pa vnet Cirilmetodar in §ta- jerski Slovenec, ki sem z dušo in srcem sledil besedam, ki jih je govo- ril pri skupnem obedu v Ptuju vo pri- liki letoSnje skupščine g. dr. Žerjav, ko je ob spominu na dogodke pred 15 leti v Ptuju se dotaknil vprašanja naše severne meje in našega naroduega in državnega staiišča do onih Nemcev in renegatov, ki žive med nami ne kot sklenjeno naseljen narod ampak kot ločeno in razstro^eno živeči posamezniki, ki se nočejo vživeti v zgodovinsko dejstvo, da smo nacionalna država in da smo Slovenci državen narod, na- pram kojemu ima nacionalna država vse druge dolžnosti kot do posamez- nih anacionalnih in tujerodnih elemen- tov, ki se iz nagibov osebne materiel- ne koristi niso izselili v svojo nacio- nalno.bržavo, kar je bilo njih pravo. Ime g. dr. Žerjava ni menda na Slo- venskem tako neznano, da ga vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda sme v svoji oficielni zahvali tako prezreti, ne gre se mi za osebo, le utis imam, da izvira to \z ozračja Ijubljan.ske nestrp- nosti. Mislim, da bi vodstvo družbe sv. Ciriia in Metoda moralo bili vzvi- §eno nad tern, in da bi slovenski stvari ne bilo prizadeu-lo prav nikake sramo- te, ako bi bilo v svojem oficielnem poslanem, poleg naštetih častitljivih domorodnih imen bilo zabeležilo tudi ime dr. Žerjava. Javna zahvala. Ob priliki pri- reditve 15 Ietnice skupščine CMD v Ptuju ste se združili malone vsi sloji narodnega prebivalstva, da bi ta pri- reditev uspela moralno in gmotno kar najbolje. Oba podpisana odbora mo§ke in ženske podružnice CMD v Ptuju se iskreno zahvaljujeta velikemu delu Iepo organizirane enote, ki ste jo tvorili ob tej priliki narodni sloji skupno. Posebej še povdarjamo velike zasluge na5e po- sadke pod vodstvom g. podpolkovnika Božiča in majorja Kovačiča, ker je vse vojsštvo ce! teden pred prireditvijo vršilo delo na slavnostnih prostorih. Nadalje g. stavbenika Macuna, ker je ua lastne stroSke postavil šotore, g. lekamarja Orožna, ker je vodil deko- rativna dela na slavnostnih prostorih in plačal vse izdatke, gg. akademikov, ker so prevzeli znatno partijo opravil prireditve in vseh narodnih dam, ki so bile pravzaprav požrtvovalne vodi- teljice vse prireditve. Vam vsem velja v imenu narodne stvari naša iskrena zahvala ! — Za moško podružnico CMD: Dr. Tone Gosak 1. r. Za Žensko po- družnico CMD: Vida Horvat 1. r., pred- sednica, Emica dr. Gosakova l.r, tajnica. Poročil se je mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič 17. tm. v Sv. Jakobu v Rožu z gospodično Gusti Kobentar iz znane koroSke narodne rodbine. Poroki sta tudi prisostvovala naš konzul v Celovcu dr. V. Protič z rod- bino in ediu slovenski koroški deželni poslanec Lorenc Poljanec. Himen. Dobrna 9. 10. 1983. G. Rudolf Schmidt, veletrgovec — Ma- theisovi nasledniki iz Brežic, poročil je danes tu gospico Tino VreČko iz Št. Jurja ob j. L Bilo srečno! Mednarodni kongres srednjili slojev. Dne 18., 19. in 20. septembra t. 1. se vrši v Bernu (Švica) mednarodni kongres srednjih slojev. Na kongresu se imajo vršiti priprave za ustanovitev »Mednarodne zveze srednjih slojev«, katere namen je združitev celokupnega intelektuelnega obrtnega in trgovskega srednjega stanu vseh držav v za5čito in prospeh njegovih idealnih in gospo- darskih interesov. Švicarski konzulat v Zagrebu vabi organizacije in posamez- nike, ki se hočejo udeležiti kongresa, da to javijo neposredno odboru Con- gres international des classes moyen- nes — Barne (Suisse) Bürgerhaus. UmetniŠke razgiednice našlh velemož. Umetniškozaložništvo »Ažbe« v Mariboru je izdalo prvo serijo (12 razglednic) jugoslovenskih zaslužnih mož. V prvi seriji se nahajajo sledeči: Anton Aškerc, lvan Cankar, Ljudevit Gaj, Simon Gregorčič, Vuk Št. Kara- dzic, Ivan Mazuranič, Petar Petrovič Njegoš, Nikola P.iSič, Radomir Putnik, J. J. Strossmayer, August Šenoa in dr. Ivan Tavčar. Reprodukcije so iz- vanredno dobro uspele. Prodajaio se v vseh knjigarnah in papirnicah. Ena serija stane v mali razprodaji 12 Din in posamezni komad 1 Din. Naročila sprejema izključno le umetniško za- ložništvo »Ažbe« poštni predal št. 11 v Mariboru. Ogrska je dali manjšinam sole. Kakor poroča »Koroški Slovenec« je ogrski naučni minister izdal naredbo, v kateri se predvideva tri vrste šol. Sole, v katerih je učni jezik matern jezik dotičnih narodnosti, dočim se poučuje ogrski kot redni in obligatni predmet; mešane sole s poukom v ogerskem in materinem jeziku manj- 5ine, žole z ogrskim učnim jezikom, vendar se mora poučevati materni je- zik kot redni in obligatni učni predmet. Materinščina se mora uporabljati po potrebi na vseh teh Šolah kot pomožni jezik. Nesreča s svetllnimi raketami v Divači. Oddelek vojakov je razkladal v Divači z avtomobila svetilne rakete. Naenkrat se je ena teh raket užgala in takoj so začele goreti še druge rakete. Topničar Pavel Bianco, ki je stal v avtomobilu, se ni utegnil pravočasno ogniti, naenkrat se mu vname obleka in bil je v hipu ves v ognju. Le s te- žavo so ga tovariši izvlekli z avto- mobüa in mu strgali gorečo obleko. Zadobil je hude vpekline po vsem te- lesu. Prepeljali so ga v bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. Stanovanje zamenja brlvec Ko- štomaj. Odgovoriii urednik: Lie. Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Rnzsirjajte „Novo Dobo"! Proda se kompleten, nov voz za 25 mst. težine. Naslov v upravi. 1 Vsem lovskim zaupnikom in lovcem! dne 23.6.1923 ob 1. uri popoldne v hotelu Balkan (Bernardi) v Celju ter vabi vse lovske najemnike in lastnike lastnih lovišč, da se ga udeležijo. Po sestanku je istotam priprosta lovska veselica, h kateri so vabljeni vsi lovci. Začetek ob 2. uri popoldne. Opozar- jamo še posebej na knjižico »Pravilnik za brakade«, ki jo je izdala podruž- nica. Komad 2 Din. Čisti dobiček je namenjen podružnici. Knjižico bi naj imel vsak Iovec, gost in paznik. Mnogo lovskih najemnikov je iz- razilo željo, da bi se uvedle enotne nagrade za lovske paznike in gonjače ob brakadah, nadalje nagrade za po- končavanje roparske divjačine, za iz- sledovanje lovskih tatov itd. Treba bi bilo tudi enotnega postopanja za povzdig naših lovišč, za varstvo div- jačine in marsikaj. Podružnica Slov. lovskega društva sklicuje v ta namen sestanek lovskih najemnikov svojega okrožja za nedeljo, Do svidenja lovski pozdrav ! Podr SIod. log. druStun g CeIju. Strati 4._________________________________________________________»NOVA DOB A«______________________________________________gtev. 106 Telefon §tev. 75 \n 76 ^ssssBagsssssss POuPUZIliCSI ,.."; ,.;,, I „«^BsSi PoStnl Ček. rač. 10,598 Ljubljanske kreditne foanke w Ceiju Delniška glavnica in rczcrve približno O&llllPflidl V LjUiSllSKItl Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000— t. "' "* Din 45,000,000'— Ustanovl)cna Icta 1900 Brez'ce, ČmomelJ, Gcrica, «ran!, Marifoor, Metfeovtč, Nov.Sad, Pius, Sarajevo, Split, Trat. äpref eusa VlOg© na Imfšžfce in leHoČi SZSR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostrtih papirjev, račun proti ngodnemu obrestovanj « 3«5^S valut in dovoljuje VMRovrstn® Mrecilie. Fi»odaja specke dLL»$a>YnLe Jc»cL*ie lotes?ije. Otvarla akredttive In fzdaja kredttna pfsma za iu- In inozemstvo. kupuje in pabi j celi svet. ^ C5RAM NITRA Qospodicna se išče za popoldanske ure k 2 de- klicama. Naslov v upravništvu. 2—1 Komanda mesta Celje potrebuje enega za čiščenje gre?:nic v vojai5kih poslopjih Celjskega garnizona, kateri bi se spo znal pri sesalkali za pumpanje fekalij. Refiektanti naj se oglasijo v petek, dne 21 septembra pri koinandi Celjskog vojnog okruga, soba št. 29. Natančnejša pojasnila glede nastavitve istotam. 2-1 PFodajalha z večletno prakso v trg. me3. blaga, želi mesto spremeniti takoj. Ponudbe pod »Zanesljiva moč« na upravo. 3-1 „LAFTNI DOM" V CELJU rcgisirovai&a ^jl^uiih^. tn sfavbena zaclrvga s otnejeno zavezo, Prelemova nh 15. Sprejema hran. vloge In jlh obr. po 6;V'o so fe 650 Din od s!o, proiti odpovedfi do 8 Dtn cd sio. Pri vecjJi naiožbah podogovoru Rentni davek pSvča zadrug«t ter 6e ne zaračuiti vlagafeljeml Druzina z več delavskimi močmi, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Oskrb- ništvo grada Žovnek, Braslovče. 3—3 Modni salon 2a dame sc priporoča za prvovrstno izdelo- vanje kostumov, plaščev in plašč-oblek Bvačič Ivara 3~2 CELJE, PreSernova ulica 10/11. nadstr. PnTdajolbJi ozir. vodkinjo oddelka za čevlje, katera je v isti stroki že delovala, se takoj sprejme v veletrgovini R. Stermecki, Celje. 2—1 lšče se meblem soba s posebnim vhodom. Naslov v upravi. 8RE ZPLA6M0 vam pošiljam cenj. dame svoje k a-* j i g © in b s* o š u r1 e ki obravnavajo vsa diskretna žen- ska vpražanja. Spoštovane gospe, na vsak način morate brati rnoje bro5ure, da se izognete skrbem in pomanjkanju. Na vsa diskretna vprašanja vam odgcvorim takoj in vestno. Zahtevajte takoj bro- šuro E, proti pošiijatvi 10 Din (ne znamke) od med. At. Bork—te, Franhfurt a. M., Moselstrasse 48. Sprejme se wajenec v mlin. Kje, pove upravništvo. 1 Koiitopistinja zmožna vsaj stenografije in strojepisj«, se takoj sprejme. Predstavi naj se v Jostovi vIIi na Ljubljanski cesti. 2—1 Lokal za mesarijo se odda takoj ali pozneje, na prcmetnem kraju. Naslov v upravi. Na prodaj sta po zelo nizki ceni dve gllnasti peči stari, že čisto dobri, ena visoka, ena velika kmečka peč. Sp. Hudinja13. 2—1 Ustanov. leta I899. R.5flLMIGCELdE (NflRODNI DOM) Ogromna zaloga usakovrstnih ur, zlafnine, sre- brnine, briljanfov, optike, očal itd. Najnižje kon- kurenčne cene. Poprauila focno in zanesljivo. Kupujem sfaro zlafo in srebro. Zvezna tiskarna v Celjn izvrsufe vsa v tlsReirsRo sfroko soadaioca delai solidrio. oRvisno irs. nalltitreie Ccne konkurencne! Preprlcajtö se §ami! Najmoderneje urejena knjigoveznica