Oar • Write U» Today Advertising are REASONABLE. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 fUiKrrd mm Setond (Uw Matter September »1st. 1V03 »t ttie Post Office M New lork, N- under Art of Congress of March 3rd. 181». No. 201. — Stev. 201 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 27, 1940— TOREK, 27. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIS. 700AEROPLANOV NAD LONDONOM Nemški letalci so celo noč krožili nad mestom in metali na stotine bomb LE MALO MATERJALNE ŠKODE JE BILO POVZROČENE, ČETUDI JE BIL TO GLEDE ŠTEVILA LETAL NAJVEČJI NAPAD Nemški letalci so včeraj proti vere i" u v veli'kih skupinah prileteli ii.iil London in Angležem se je po>rei*ik> odbiti prve na pa« le. Pozneje pa so Nemci prišli nad sredino mesta ter so metali bombe. V napadu, ki je trajal nad (i ur, je bilo nad nemških aeroplanov. Žarkometi so iskali sovražne aeroplane, ki so visoko nad oblaki okrožtjvali mesto, grine-Ji so iprotizračni to]K>vi in pokale so bombe. Mnoi^o poslopij je bilo poškodovanih, med njimi tudi zgodovinska cerkev sv. Gilesa, ki je bila zgrajena v ].'{. «t letju in se nahaja nasproti največje Iomlonske Liverpool železniške postaje, ki pa ni bila poškodovana. Predno se je pričel veliki napad na London, je zračno ministrstvo naznanilo, da je bilo v zračnih bojih nad Folkestone. Dover jem, nad Temzo, nad Kentom in Portsmouthom izstreljenih 37 nemških aeroplanov. Ministrstvo priznava, da so Angleži izgubili 15 aeroplanov. V Folkestone je bilo ubitih 50 ljudi. Ve'iki zračni napad v polnem teku Nemški viri pravijo, da je zračni hoj za Anglijo v polnem teku. Dosedanji boji so pomenili samo pripravo za sedanje velike boje, ki imajo namen lini či t i Anglijo. O teh bojih pa Nemci poročajo zelo malo; vrhovno i>o-veljstvo je samo naznanilo, da je bilo uničenih 311 angleških aeroplanov, Nemci pa so jih izgllhili 10. Tudi irska i**esia so bila napadena Nemški letalci so tudi bombardirali nekatere kraje na Irskem. Botidbe so ipalale na Ca m pile, kjer je hila zadeta neka mlekarna in so bila ubita tri dekleta, BaHvmitty, Ha lino w in Duncorniick. ITALIJA SVARI EGIPT V listu "Giornale dltalia" je urednik Virgino Gayda o-stro i«jsvaril Egipt, da ga bo Italija isniatrala za svojega sovražnika, ako bo še dalje nu-iiil pomoč Angliji. Gavda ipravi, da Italija proti Egiptu nima nikakih sovražnih namenov, da pa Egipt jasno kaže svojo naklonjenost do Anglije. Kot pravi poročilo iz Kaire, je ministrski predsednik Hasan Sabri paša odstopil, toda kralj Farouk ga je naprosil, da sestavi nov kabinet. Kmetje (Se selijo iz Dobrudže Kot pravi poročilo iz Sili-stre ria Romunskem, so ceste, ki peljejo iz južne Dobrudže. polne kmetov, ki trumoina odhajajo iz krajev, katere bo v nekaj dneh zasedla bolgarska vojska. V odstopljenem delu Dobrudže je nekako 150,000 Romun-cev. Vlada je vsem onim, ki so žele preseliti v 4'staro kralje-rvino", dovolila vzeti s seboj žito, hišno opremo, obleko in vse, kar mislijo, da je potrebno. It&'jan* bombardirali Aleksandri jo Tudi /v Sredozemlju so pokale bombe. Italjanski letalci ho napadli Aleksandri jo, j>o-glavitno angleško mornariško postelj anko ob Sredozemskem morju. Kot pravijo Angleža, iso njihovi protizračni topovi po škodovali več laških aeroplanov. Angleški a e ropi an i pa so zopet najpidli Mogadiscio, Galla-ba tin Con&oluoa v Libiji ter itafjanska letališča v Desnic, Bardiji in El Ademu. Ženske hočejo v armado Armadno vodstvo je objavilo, da potrebuje precejšnje število stenografov in strojepiscev. Koj prvi dan se je priglasilo več sto mladih deklet, brezposelnih stenografk i 11 strojepisk. Zavrnjene so bile s pojasnilom, da armada zaenkrat še ne rekrutira žensk. Francozi so določili ceno pšenici Francoska vlada je določila, da se ne -sme letošnje pšenice d nižje prodajati kot po •J14 f ran tov stot (cent). Ta cena velja za vse francosko ozemlje, ki ga niso Nemci zasedli. Na ta način skuša vlada (preprečiti vsako špekulacijo z žitom, ki ga bo pozimi resno prinianjkff. alo. Vojna vzbuja tek V Areadiji, Cal., ima Geo. Young restavracijo. Jedilni list ima na eni strani seznam jedil, na drugi pa vojna poročila. Young ,pravi: — Ce gostje čitajo med obedi 'vojna poročila, dosti več pojedo. PRIJATELJICA OBTOŽUJE JACKSONA Iz Mexico City poročajo, da s 'pripeljali k bolniški postelji Franka Jacksona, ki je u-smi'til Leona Trockega, njegovo prijateljico Silvijo Ageloff. o j okreval. Poškodbe, ki so mu jih prizadeli TrockijeVi stražniki, so sicer nevarne, toda ne smrtne. Silvija Ageloff bo pri procesu pričala proti Jacksonu. Ford in Lindbergh Značilen govor pisatelja in vojnega veterana. Politična kampanja Nekateri so postali tako navdušeni občudoval- DEMOKRATSKA KAMPANJA ci strojev, da vse drugo pozabljajo. Te dni je govoril po radio 1 ~ ~ znani pisatelj in veteran sve- pravi Lindbergh, — se mora- tovne (vojne Robert Sherwood. Njegov govor so slišali tudi v Kanadi in v Angliji. — V moji deželi, — je rekel, — so nekateri ugledni ljudje, ki jih je popolnoma podjarmil vpliv hitleriznia. Ti ljudje obožujejo stroje. Videli s'o silno produkcijo .nemških -prijaznih 111 1110 z diktatorji jih posnemati. r—' Ameriških čustev, — je rekel Sherwood, — ne izraža niti Lindbergh, niti katerikoli Prihodnji četrtek bo v Des Moines, Iowe. Henry Wallace formalno obveščen, da so ga de-mokratje nominirali za podpredsedniškega kandidata. — Roosevelt bo imel dva govora. W. arn, videli so sadove dela i'»a Angliji pomagati. Predsed Irp'nov, ki nimajo "pravice organizirati se 111 ne sinejo niti govoriti; ljudi, ki ne smejo Predsednik Roosevelt in Hen-ry Wallace, ki bo kandidiral I vo [»ovedala kaj zelo zuačilne-na demokratskem tiketu za ga. drug i snažilee Hitlerjevih I J^odpredsednika, sta objavila Predsednik Roosevelt in re-škornjev. Izražata jih pred-'del svojih načrtov, tikajočih se publikanec Willkie sta izrazila sidnik Roosevelt in Wendell demokratske volilne kampaiije. -Toje nazore v mesečnem g.a Wallac e bo imel v četrtek v j silu Ameriške delavske t« de-Des Moines, Iowa, sprejemni | racije, "American Fedcratio- i Willkie, ki pravita, da je tre- vprasati, koliko ur bodo delali 11a dan in za kakšno plačo. Videli so regimeiitacijo v najpopolnejši obliki in domneva- nik Roosuvelt je pred dvenii .^^or, ko ga bo posebna depu- nist leti obljubil braniti Kanado, | tacija formalno obvestila, daj Predsednik Roosevelt pra-pred nekaj dnevi je pa svojo j J*' na demokratski konven-j vi, da je treba njegovo bodočo jciji imenovan za podpredsed- i politiko presojati po njeg vri -eba na- iiiškcga kandidata. [dosedanjih uspehih s jm»s< ' obl jubo vdejstvil. — S to pomočjo je tri da Izjeva t i, treba jo je čati in mora postati po v Kongresnik Seger umrl Iz AVasliingtona poročajo, da je umrl tam republikanski kongresnik George N. Seger, ki je zastopal državo New Jersey v poslanski zbornici izza leta 1923. Umrl je iv mornariški bolnišnici. Star je bil 74 let. To je že 2e vsak teden nekaj kendy ja. Te dni so 'v svoje največje začudenje opazili, da je na kendvju hebrejski napis 44Made in Palestine". Preiskava je dognala, da je bil kendy del angleških zalog, ki so jih Nemci zaplenili v Flandriji. tičnega pomena. Na svojem potovanju si bo Roosevelt ogledal tovarno za tojpove in jeklene plošče v So. Charleston, West Virginia. To se bo zgodilo .*». septembra, in še istega večera se bo vrnil v glavno mesto. Wallace bo začel volilno kampanjo takoj po delavskem prazniku. Obiskal bo razna mesta po Srednjem Zapadli in razpravljal predvsem o farmskih problemih. Predsednik Roosevelt bo o-sem dni odsoten iz AVasliiug-tona. Willkie za samostojno zračno silo Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. WillkL-je mnenja, da bi bilo dosti bolje, če bi bila ameriška zračna sila samostojna cd i niča, ne pu del armade in del mornarice. Z armado in mornarico bi morala seveda tesno sod el t »vati, v splošnem naj bi pa tvo-j rila posebno obrambno skupi unije nadomeščene z tir/.a ni-mi organizacijami. Roosevelt pravi, da bo znala vlada ohraniti vse pridobitve delavstva, dočim Willkie zatrjuje, da si je moralo organizirano delovstvo wse u>p< h-samo izvojevati ter da -i v tem pogledu ne sme prila:- a;l vlada posebnih zaslug. Roosevelt kot govornik Demokratom zaenkrat še ni znano, Jv kakšni meri se bo preni Joseph W. Mai tin. j -razvilo do ]>op.»Inosti. ('e bi i- ' rekel, da potrebuje narod via inela Anglija že vsaj tako do- do, ki "mirno g«4.ori, v lokah bro zračno silo kot jo ima Nem- 1 nosi močan kroj>e!ec", ne pa čija, bi danes ne bila v taki {vlade, ki "spu-šča v -vet viso zadregi. kodoneče fraze, v rokah j»a «ir- Willkie sestavlja več politic- j ži tanko palčico." nih govorci.-, v katerih bo sku- ! Naro I potrebuje upra\«*». ki ga bo navdala z zaupanjem trdi glede diplomacije. Na 0» •-je važnosti je, da dobe repu'' jlikanci kontrolo nad po-lan-ko zbornico. Martin očita predsedniku, da je v osmih letih prelomil Predsedniška kampanja i>o- m*llh> kj •i11' ,hi] staja od dne do dne bolj živa- i »'^en.u hna. Vodi tel ji obeh političnih Ko,.s,e W1° repnbliknnei post rank so na delu. Ta teilen 1 k mon' 1>0 T,J1^lova prva bosta demokratski in repnbli-1 nalo«a ^spraviti razvaline, kantski predseke vojne se bliža koncu. Bilo je polno katastrof, ki so naglo sledile druga drugi. Največja med nji mi je bila pogina kapitulacija Francije. £5am poraz francoske armade bi še ne bil tako katastrofalnega pomena, kajti Francija je bila velika svetovna kolonijalna sila. Francoska vlada bi se ibila prav lahko umaknila v Anglijo ali v kakšno kolonijo ter bi lahko še naprej izvajala svoj vpliv na morju in v prekoniotfskih posestih. Fran cija bi mogla obstajati kot /vojskujoča se sila, četudi le v neznatnem obsegu. To so pa že preprečili gotovo notranjepolitični faktorji. Kapitulacija Francije je svetovno zgodovinski dogodek. ki bo vplival še dolga desetletja na vse, kar se bo v EXv-ropi dogajalo. Naj se konča vojna tako ali tako, Francija ne bo igrala v nji nobene vloge več. Vpojna sreča tse še ni definitivno nagnila ne na to, nc na ono stran. Značilna je Izjave nekega angleškega opazovalca. Na vprašanje, kako presoja današnje Hitlerjevo vojaško stališče, je odvrnil: — Hitler se nahaja v i zbornem, toda v brezupnem položaju. Napačno bi bilo vdajati se prevelikemu pesimizmu ali pa prevelikemu optimizmu, nap rimer, da bo Nemčija že pri-•ludnjo zimo izstradana in jM»ražena. Hitler je postal mojster kontinentalne Hvroi>e. Njegova beseda v Evropi je mero-dajna. M»ussoliniLjeva Italija, Stalinova Rusija in majhne balkanske države v pošte vajo njegove besede ki povelja. Hitler razj>olaga sedaj z najmogočnejšo kopensko silo v Evropi, ima pa tudi ogromno zračno silo. Že sama možnost, da zainore ta sila v nekaj tednih poraziti vsako doslej še nezavojevano evropsko državo, daje nacijski Nemčiji silen vpliv. To govori Hitlerju vprid. Toda vojna še ni končana, in Anglija je vi>oštevanja vredna na-s*p rotil ica. Zmotno hi bilo, Hitlerja že zdaj proglasiti za zmagovalca. Naciji ga sicer proglašajo, vedoč, da je treiba nemški narod, ki bo moral Še neizmerno žrtvovati, prepojiti z zavestjo zmage. Tekom -prejšnje vojne se je nekaj ©ličnega godilo. Kakor smo že rekli, je zaenkrat edina upoštevanja vredna Hitlerjeva nasprotnica Anglija. Anglija je pomorska sila. In še več nego to: Anglija je svetovna pomorska sila. Na svetovnih morjih bo pa le tako dolgo vsemogoča, dokler bo sodelovala z Združenimi državami, oziroma dokler bodo Združene države sodelovale ž njo. Anglija ima precej močno koipensko armado in precej letal, dasi je njeno letalstvo šele v razvojnem stadiju. Ker s*o ji vsi viri na razpolago, bo tudi letalstvo, razvila do popolnosti. Dosti ji pomaga tudi blokada. Ne oziraje se na vse to, je pa za Anglijo največjega pomena njena prijateljstvo z Združenimi državami. Po predsedniških volitvah dne 5. novembra bo dobilo to prijateljstvo praktičen izraz v zunanji politiki. Kdor je čital Willkiejev sprejemni govor, se je prepričal, da bo tudi v slučaju republikanske zmage ameriška vnanja politika naklonjena Angliji. Kaj lahko sklopamo iz vsega tega? Predvsem je nekaj jasno: — Če Hitler ne bo Anglije v prihodnjih dveh mesecih premagal, je ne bo nikdar premagal. Domneva, da bi nasprotnika sklenila mir brez zmage, ni utemeljena, Vojna ne bo še tako kmalu končama. Mogoče bo šele prihodnje leto zavezla svoj največji obseg in se bo šele po b ('rncm morju. Težkoče so nastale v reševanju vpraš-anja izmenjave prebivalstva, ki so pa le tehničnega značaja in za katerih rešiti v obstaja na obeli straneh iskrena želja in pa prizadevanje; da se čim prej in gladkeje rešijo. Pričakuje se, da se to zgodi v par dneh. pa bo "tedaj naposled objavljen tudi sk Pen jeni dogovor. fKakor se kaže, si Bolgarji iz Drthrudže, zlasti mlajši in tamkaj rojeni pod rumunsko vlado, ničkaj posebno ne želijo preseliti se v Bolgarijo in zapustiti domove, ki so jih njihovi očetje v potu svojega obraza zgradili ter jim polja namočili, dočini tudi bolgarska vlada sama ni, ponajveč iz gospodarskih razlogov, bogve kako pri volji prevzi«ti obveznosti za odškodnine v shičajih takšnih preseljevanj. "J. K." LETALNA NESREČA NA POLETU MED ZAGREBOM IN SPLITOM. BERLIN, 23. avg. — Tukajšnje radijske postaje so podale radijuko vest zagrebške radijske jKvstaje, v kateri je rečeno, da je prišlo včeraj do hude nesreče, ko se je na jugoslovanskem Krasu strmoglavilo letalo, ki je letelo iz Zagreba v IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih iasih Je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo na&im naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca ie danes! Velikost 9H x 14)4 later 48 velikih strani; 32 barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in casta r vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o-značenlh; Zanimivi svetovni dogodki. NajnovejSi zemljevid kaže celi svet in todl: < - RAZDELITEV POLJSKE HB1> NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV Atr BANI.TE *' PRIKLJUČITEV CfcfiOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FTNSKO'imftCA1 MIŠJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 «oz. 2 cent*. •_ MVjt /i;',n 4hv:i» Sjdit. Vozilo je neko službeno komisijo in enajst o#eb je prišlo pri tem ob svoje življenje. Imena Ubitih oseb n»-*> podrobno ugotovljene, niti ne kraj nesreče. 'Mod Zagrebom in Splitom pa se obraftno vrši redni promet dvakrat na dan z letali skozi celo poletno sezono. "J. K." * * * r . RUSIJA SKUŠA DOBITI PREHOD ČEZ DARDANELE. BEOGiRAJ), 22. avg. — Po vesteh iz Ankare je sovjetska unija predložila Turčiji zahtevo, naj dovoli v slučaju vojne svoboden prehod skozi Darda-nele bojnim ladjam Sovjetske zvezi. Svoboda prehoda naj se ima nanašati na vsak slučaj vojne, v katero bi bila Sovjetska Rusija zapletena. /Turški poslanik v Moskvi Hajdar Aftaj, ki je bil poprej več let turški poslanik v Beogradu, je dospel v zvezi s to rusko zaWtevo v Ankaro, kjer se posvetuje predsednikom turške republike Izmetom Ino-nuom in pa zunanjim turšfkim ministrom Sukruom Saragjo-gluom. Pogajanja so še vedno v teku in ne pričakuje se, da Turčija odda kak definitive!! odgovor še za nekaj dni. "J. K." ZVEZE JUGOSLAVIJE S SVETOM PREKINJENE. BF/OG-RAD, 20. avg. — Poskusi, da bi se dognalo, kje je nastalo prek i njen je v kablu, ki gre iz Tgala pri Hiercegnovem v Boki Kotorski, da bi se poskusilo popraviti ta nedo-tatek. niso uspeli v jugoslovanskih vodah, pa je tako ostala prekinjena edina obstojema neposredna kablografska zveza Jugoslavije s svetom. "Jugoslovanski Kurir" je iz zanesljive strani zvedel, da se komercijalne zveze z Jugoslavijo vseeno nemoteno razvijajo in sicer po radiografskih potih, med katerimi je najnepo-srrdnejša Mackav Radio iz A-merike v Budimpešto, a odtam po žici v Beograd, dasi prejema katerakoli • telegrafska, kablografska al i druga radiografska ameriška družba depeše za Jugoslavijo in jih odpravlja po sedanji ceni ml besede po eni izmed radiografskih družb, s katerimi dela, ne da bi ._ NaroČite - GLAS 210 NEW I O K K , N. I. TUGOSLOV. MORNARJI REŠILI BRODOLOMCE. ffjON'DON, 20. avg. — Angleška admiraliteta je danes objavila, da je bil blizu severnoza-padne irske otbafli torpediran neki angleški parnik, ki je prevažal bngunce za Združene dr zave. Sedem oseb je bilo ubitih v eksplozijah, a druge bro-ste mogoče uverili, da ga je narekovalo plemenito, čisto srce. Ne :vem, če me poznate. Zadnje tedne sva se že večkrat »rečala, — mogoče ste opazili moj sirasteii pogled f — toda nisem imel j>oguma, da bi Va> ogovoril. Precej dolgo sem poizvedoval in slednjič zvedel Vaše i-me in vaš naslrfv. Zavedam se svoje predrznosti, toda ne moreni več strpeti. Pisati Vam moram in Vam v pismu razo-deti svojo ljubezen. NA OBISKU V NEW YORKU. RAD BI m MIKE LOVRENČIČ-A, doma iz DoL. Žemuna jpri Ilirski Bistrici, ^poročam mil, da mu je umrla sestra Ivana Vrh, ki zapušča 3 hčere in enega sina na fronti. Had bi tudi izvedel za JOHN W^CeGA; dom* M Pol. Ze-pri Ilirski .Bistrici., Ako kateri izmed njiju fo^e ta o-glas, ga prosim, da se mi jjavi; xojake izlet ali obisk v New York, Mr. in Mrs. Martin Romih in M'rs. Nettie Štrukelj iz Clevelanda ter Mrs. Marv Za krajše k iz Elkhart, Ind. V njihovi družbi se človek razvedri in vesel'o nasmeje. K< r so hoteli videti tudi Petra Zgago. smo šli v Honv^ead. kjer riw> preživeli v njegovi družbi nekaj zabavnih ur. 'Naslednjega nine -so se zopet odpeljali proti svojemu donra. ITpamo, da so .bili zadovoljni s svojim obiskom v X<*\v Yorku in da so s seboj odnesli prijetne spomine. Pozdravljeni in na .-videnje! H. Politična kampanja (Nadaljevanje s 1. str.) McNutt čaka Willkie-jevega odgovora Paul W. McNutt, zvezni u-pravitelj starostne oskrbe, je nedavno pozval republikanskega predsedniškega 'kandidata, naj razpravlja ž njim o važnih kampanjskih i vprašanjih, Wilikic mu pa dozdaj še ni odgovoril, če bo debatiral ž njim ali ne. Svojo izjavo je zaključil Mc- Nutt k besedami: — Amerika se mora zahvalit edinole Roo-seveltovi vladi, da ni danes na takein stališču kot je bila Francija pred j »adeem. Generalni solicitor Francis Bid«He je izjavil: — Narodna zveza t vomica r-jev in veleporljetnikov je v Willkieju , gospodična, me je zadivil, Vaš obraz je o braz Rafaelove Madone ter mi je nenehonia pred očmi. Lahko mi verjamete, da mi misel na Vas ne da .spati. Nemiren se v nekakšni o-motici prevračam po postelji in šele proti jutru nekoliko za d remi jen. Ko se prebudim, je Vaše ime moja prva beseda. Naj vam vkratkem opišem svoje življenje. Star sem štiriindvajset let, dobro vzgojen in tudi v šolo sem hodil. Zdi se mi. da sem preveč izobražen, da bi se lotil dela, ki bi ga lahko dobil, kruta usoda mi pa brani dobiti služflM), ki bi jo rad. Nekoč mi je neka astrologi-nja prerokovala, da boni v življenju še dosti dosegel. Tisto prerokovanje mi ne gre iz spomina. Mati in jaz se preživljala z zapuščino mojega očeta. Moja mati je že precej stara, pa še vedno s|>osdbna za Vsako delo. Satu ne vem, kaj bi počel, če bi nje ne bilo. Toda, ko bova Vi in jaz, draga moja, neskončno ljubljena, poročena, nama ne lm tre-bo skrbeli za bodočnost .Trdno sem prepričan, da bo Vaš oč.» kmalu spoznal moje velike zmožnosti in mi jih bo pomagal -s svojim kapitalom ra?jviti. Vse, kar Vas zaenkrat prosim, je sestanek. Veste, kje se bova sestala? V soboto zvečer ob osmih v mestnem parku. Jaz l»om sedel na drugi klopi poleg severnega vhoda. Da me boste spoznali, Vam |k>-Aem, kakšen sem in kako bom oblečen. Sem vitke rasti, šibke postave, plavolas in razmeroma majhen. Nosim rjavo o-bleko in rdečkasto kravato. Na levi roki boni imel rokavico in med prsti rdečo rožo. Ta roža Im> neizmerno srečna, če bo mo-gla biti izročena svojemu namenu, namreč Vam. Dotlej pa ostanem Vaš občudovalec. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN.---$2.30 Mi DIN.---f 4.4« 3M DIN.---$ 6.50 400 DIN.---$ 8.50 990 DIN.---$10.25 1000 DIN.--- — $20.— S000 DIN.---$39.— : i H h i V DINARJIH V LIRAH 100 lir---$ 9 JO 200 LIR---S1LS0 300 LIR---$17.— 900 LIR---$28.— 1000 LIR —--$55.— • ''! 1: • I " I 't S •' Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno voaijo, tudi za izplačila denarnih pošUj^tov vzame več časa« Zato pa onim, kij{$o)ej:da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati i■> v 1 ■ • TM 'MMr t Evropi ni mogofe t JocMlavt)* hi Italijo ukazati denarja v DOLARJIH, temve* hum y ^frah. Isto velja toil m vse drage evropske drfave. J^QV^IC PUBLISHING CO. i: : POIMllKl O D D ■ L ■ K t s: U6mm ISth 8treet, Now York Mladenič je vrgel pismo v nabiralnik, čez dva dni je pa dobil naslednji odgavor: Cenjeni gospod: 'Moja hči mi je izročila pismo, ki ste ga ji pi>ali. Ker ima v soboto sestanek s r>vojiin zaročencem, me je prosila, če se hočem jaz namesto nje pogovoriti z Vami. Da me ne boste prezrli. Vam povem tole: Že ob pol osmih bom sedel Jia drugi klopi ob severnem vhodu iv park. Jaz sem velike postave, sivih las, še precej trden in tehtam d ver/3 deset funtov. Oblečen bom v overalls in bom imel zavihane rokave. Na rokah ne bom imel rokavic, pač lw>m pa držal V desnici močno palico, ki bo neizmerno srečna, če bo mogla doseči svoj namen, namreč Vas, gospod. Tn palica bo srečna, ž njo »vred jia tudi jaz, če Vam bova mogla izbiti Vaše zaljubljene muhe iz glave. Torej pridite zagotovo. Nestrpno Vat! bom »pričakoval. Že zdaj me sr#>e prsti, to mi lahko verjamete. Bodite torej srečni in zdravi do sobote. Kajti po soboti ne /vem, kako bo z Vami. Do takrat Vas iskreno po-zdt-iOt-lja ' njen oče. n . & l± 1 i , „........... - • • ]£" — New Toi€ ....... .... - r-v-, . >". - .. . , -r Tuesday, August 27, 1940 jDi-v^l < f & SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY D AMIR FEIOEL: Bojni krik e >o ropale in plenile, pobirale sovražnim helokožcem skalpe — tako sr. namreč- imenovali re|x> v svojih vznesenih govorih — in kmalu je pekla po sijajni zmagi okusna "divjačina" nad žerjavico. Ne daleč o«I indijanskih (prerij so pa poskakovali grški junaki ob skalnatih (bregovih bistre reke skalo, mogočno Trojo, l»ojevali se in vpili, dokler jih ni prepodil Hektor v **»ebi poljskega čuvaja s svetlo svojo službeno sabljo. Ker si je pa raztrgal nekega K ;>ega pomladanskega dne 4'hitri jelen** nove hlače, ker si je izpahnil desno nogo '*brez-nogi AJiil" in ker je nabrisal Pari> 44neustrašenega Agame-mona"' da je ta še pet dni |>o-tem nosi' mavriča^to kožo. so nam ustavili starši in gospodinje tt popoldanske igre in mi naj bi bili brez zabav? Ne in ne, in koj drugi dan je že sedela na "Olimpu" sammtneni kraju, trojica prvošolcev: Milan, Hirrko in jaz. Prvi je preklal naju v >ta-rosti, velikosti in inteligentnosti. Neovrženo dejstvo, da je bil ropetent *• že drugo leto in da mu ni mogla škodovati nobena cigareta, ga je povzdignilo visoko nad njegove kolege, kakor kuhi se ponosno na-zivali med sal»o, in slepo »em se klanjal s svojim prijateljem Milanovemu despotizinu. 114 Kakor rečeno,** in v očeh najinega pmteednika se je žabi iščal ogenj navdušenja, "prihodnjo soboto že lahko izide prva številka našega časopisa. Pogovorimo se natančneje o tej stvari, v ta namen sirio -e pa tudi zbrali v tej samoti, kamor ne segajo ušesa naših skrtbnih profesorjev. Prosim torej, da mi vsak pove svo.ie poniidake. katere ovreči bodi t i Hoj a naloga!" pi Minerva 1-4Kdo bo pa tiskal naš časo-it»» *" (hidno vprašanje, kolega Hiuko. Tiskarno ustanovimo .sa mi. Ob ponedeljskih si ti l>o-lan radi zoboboli, ob torkih mora boleti tebe,** pri tem je pokazal s prstom name, "glava, ob sredah pa ostanem jaz radi prehlajenja doma. V tmn prostem času svoje bolezni lilora vsak spisati štiri ali pet številk, kajti naročnikov bo gotovo dvanajst. Vnaka posamezna številka meri eno polo . . .*' 14 4.loj, jo j, kdo bo toliko pisani?" oglasil sem se prav ponižno in nehote stegnil kazalec desne roke, ker sem že čutil strašne krče v njeni. 144/Odaj iiualš jezik, ko ti pa zaboli barbar (tako je krstil tret jeišolee Lovrin našega profesorja za latinščino in nemščino) kazen, ko m-oraš prepisati najmanj de-etkrat celo npnga-nje glagola "afiiKo" v vseh časih in naklonih tvorne in trp<*ž-ne oblike, molčrš kakor lesena riba. Da nadaljujem, vsaka številka stane štiri vinarje; naročniki smejo biti le kolegi . . .* 44 Ali bi ne bilo bolje, da 'bi -ploh iht imeli nobenega naročnika. Glej, Milan, kaj napravimo. ako se izve, ako nas kdo zatoži? Ali se ne spominjaš disciplinarnih postav, ali ne veš. da ne ^1110 dijak objavljati -vojih duševnih proizvodov Karcer nam gotovo ne uteče in naši starši, joj, to bo!** in TTin-ko se je s strahom v očeh, z bolestnim izrazom na obrazu prijel za svoja stegna, kakor da bi že pela očetova leskovka žalo-stinke po njegovem telesu. ** Da nisi posobno bistroumen, vem, toda da si tudi strahopetec, zajec bojazljivec, ne, te napake we nisem opazil pri "sivem medvedu**. Sramuj se! Časopis brez naročnikov je nemirnost, budj.lost! Naši kolegi pa imajo tudi toliko moštva v sebi da nas ne ovadijo, posebno, ko nam mora jamčiti vsak s častno be-edo za molk. Sploh bi pa rad poznal onega, ki bi .................................................IIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIII^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženake v letih od 16. do 50, in otroke do 1 6, leta starosti. članstvo: 52,000 PREMOŽENJE: $8.000,000.00 1 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. samega see težave z indijansko ravnoduš-nostjo. Naročnikov smo imeli sedcmiiaj^t in mislili najeti že plačanega di urni sta, ki bi nam potiLagal v "tiskarni**, toda slučaj sam nam je prišel na po-jnoč. Prvi dan seni moral jaz »boleti. Zobje so me trpinčili že prejšnji večer in ker <^em se smiilil svojcem, so me peljali koj drugo jutro k zobozdravniku. ki mi je izdrl dva zoba. dva zdrava zdba in prišel slednjič, ko ni opazil nobene gnilobe, do zaključka, da imam nekako "neuralgijo'*. Ostal som tri dni doma. Torek je bil Hinkov dan in njegova skrbna gospodinja mu je privezala na vse zgodaj krompirjeve olupke, limone in nvokre rute na vroče čelo, ki si ga je drgnil Hinko pol ure prej nepretrgoma, da je dobilo pravo, nenaravno gorkoto. ftolskl slugp, poslan od profesorja matematiko, ga jo dobil doma vsega obvezanega. . Tn 44Minerva**? Uvodni Članek: C. kr. stotnik v pokoju je umrl; dijaki se poživljajo k o-gronini udeležbi pri pogrebu, ker bodo vojaki godli in streljali. Dnevne novice: Dva profesorja sta se morala najbrže skregati, ker se ne pozdravljata več na šoiskctml hodniku. Naš kolega je obhajal včeraj slavnostni jubilej petindvajsete dvojke, kakor je sam poročal uredništvu lista. J. M., odlič-njak prvega girrtnazijskega razreda, je prepustil 'Minervi' tri Prešernove pesmice, ki smo jih natisnili radostnim srcem. Hvala mu! Neimenovan dijak je dolbil "lol dve napaki v latinski Šolski nalogi 'nezadostno*; kompetentni faktorji (kje je dobil Milan take izraze* ne vem), se oi>ozarjajo na to ne-otrveno alaparijo in se prosijo, da se postavijo na prvem mestu za pravice tlačenih dijakov. Oglasi: Kdor želi kupiti dvajset starih peree iz druge roke, naj se zglasi pri kolegu E. P. Še nepokvarjene njige za prvi razred srednjih šol so na prodaj pni sošolcu A. S., ki se misli posvetiti rokodelstvu (v re-snrci so ga izključili radi prevelike lenobe, kar so dokazovale tudi nepokvarjene njegove knjige, itd.) &tiri 'števalkt* so izšle. Koliko napora, kolrko dela in bridkih ur je moralo pretrpeti u-redništvo! Končni uspeli je bil v gmcJtnem oeiru: 3 K 34 v čistega, v častnem ozira: sošolci so se nam skoraj odkrivali, drugošolci so nas pa spoštova- Onstran morja. Nadaljevanje na 4. strani. OBLETNICA SMRTI KRALJA PETRA I, IBEOORAi), 17. avg. — Dne 16. avgusta je preteklo li) let od smrti blagopokojnega kralja Petra L, velikega osvoboditelja in deda sedanjega mladega jugoslovanskega kralja Petra II. Velika ljubezen iu spoštovanje, kar oboje je narod cele Jugoslavijo brez razlike stanu ali vere gojil do legendarne osebnosti kralja Petra I. .sta se izlila tudi to pot in so -e fkoro po vseh, tudi najmanjših krajih v deželi, opravili spomini po cerkvah vseli ver. . Svečanega spominskega o-pravifa v zaobljubni cerkvi in grobnici Karagjorgjevičev v Topoli na Oplencu .so s«> udeležili: kralj Peter II. kraljevski dom. knez-namestnik Pavle, kneginja Olga z drugimi regenti ter civilna in vojaška hiša kralja. V Beogradu se je poleg vladnih za-topnikov po najvišjih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti v Saboru i cerkvi in v rimsko-katoliški katedrali, udeležila spominskega opravila tudi vt lika množica občinstva. . Posebno veliko število naroda so je udeležilo spominskih opravil in komorno raci j v Zagrebu. Sarajevu in Ljubljani. ' Kralj Peter I, veliki osvobo-jditeflj, je umrl dne 16. avgusta • 1921 v Beogradu, a rojen pa je t bil dne 26. junija 1. 1*44. t;>k-| isto v Bf-ogradfu. i "Avala". PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. V. jPOSETEV V JUGOSLAVIJI.! j .BFifXrRAD. 17. avg. — Po izbranih podatkih iz vseh kraljev v deželi, koder se goji ječ-i men, je 1 >1 -V> to leto v Jugoslaviji vsega skupaj 60,000 juter zemlje posejano z ozimnim ječmenom, kar je znatno nad po-I vprečnost jo. 1 "Avala**. NAROČILA BOMBAŽA IZ RUSIJE. HVJ X?RAD, 17. avg. — Končana rin pogajanja *> trgovinsko deli gacijo Zveze sovjetskih socialističnih republik v Beogradu, ki ji načel ju je G eras into v, za nabavo večjih potrebnih količin bonihaža za Jugoslavijo, a to pa na temel ju se pred nedavnim sklenjene trgov-ko- gospodarske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. . "Avala**. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha**" — Domen. — Dva prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — i^rad Bo-jinje. — Golida. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba V Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tagomer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prard« r^d bratoma. 1 VITI. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — >3est parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda žeiezna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spis Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem IU. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temn delu tvori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko % Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lanšprežn, kjer mn sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu .je pa roman na vso moS živahen in zanimiv. *L£0 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. - ™ J. -- ■ - <•< "BCXB lAlDDi"-Few Tot* Tuesday, August 27, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Gozdarjev sin S-n-al: FR. S. FINŽGAR. ANGLEŽINJE V ZRAČNEM ZBORU 'Prideta pred verne duil, ki so bile že zapahnjene. Surga udari s pistjo pa njih. Kmalu se zaeujejo v veži težki koraki, ključ >e obine in meostava gospodarjeva, že osivelega Mihelina, ki je *iiržal v roki lojevo sveeo. Mihci spozna Surgo kot starega znanca ter mu stiske dohrovoljno desnico. . A'stopi jo v sobo. Celo omizje bradatih mož je sedelo ob aokald vina. Zvedavo so gledali nova prisleca. katera je gospodar peljal v »strmsko sobo. Tam so se hitro pomenili, kaj in kako za-tnm dela. Mihelj jih je bil vesil, posebno še. ker um je podjetnik naročil, da naj namesto njega sprejme vse delavce, ket se mudi. da prej ko mogoče po tej strani opravijo tt r gredo potem drugam koparit. Obljubil jima je, da prihodnji ponede jek precej lahko začneta drvariti. A' tem jima je že prinesla Rezika, mlado, brdko dekle, večerjo. 41 Ker vem. da .sta trudna in lačna," ogovori ju slovenski, •'napravila sem takoj več; rjo, da gresta prej k počitku." '"Dobro, dobro," poprime hitro Janez, vesel, da je dobil deklico, s katero se bo mogel pogovoriti, dokler ne privadi nerrlščini. *'Saj sva že ro~ potrebna jedi in počitka. Kaj meniš, s Kranjskega pa tu gori, to ni karsibodi. Preklicano, to sva tolkla in krevs:ala, da sem že vsega naveličan." "'No, borita se pa odpočila. Kranjskim korenjakom nične vitega Surgo. . Janez jih pa ni razumel. Jezno se je potegnil tja po pogradu. Sam pri sobi je pa dejal: "Ce bodo samo ta 'hinder liander' gonili, naveličal st* bom kmalu vsega. Če ne dobim . koraj tovariša, s katerim bom mogel govoriti in s katerim udariva na lov, pa irr*m domov. Naj me vtaknejo v vojake. Bolje je, da me ubije Lah. kakor da bi se tu dolgočasil. Samo ta h udi rje v Surga bo še čutil prej, ker me je tako z vodil." (In vprav, ko j«' tako mrmral predt-e ter koval hudobne namene, prisede k nj.mu nekdo izmeti družbe. Bil je mož majhne postave, širokopleč, pa hudega pogleda, kakor bi bil živ ogenj gorel pod kešatimi obrvmi. Nerazčesana gosta brada mu je kri a obraz. Imel je nekaj groznega na sebi. Bil je to Poc Hanzn razvpit tatinski lovec, kateremu je bila 5T0«po>ka hmjo za petami, toda ni ga mogla zasačiti. 44No, kaj pa ti. ali so ne smejaš, ko se vsi drugi reže," povpraša v slabi slovenščini Janeza Ta odpre oči ter ga pogleda.. Skoro ustrašil se ga je tako hud obraz je naredil. //Kaj bom poslušal, l:o ne razumem nič, kaj se menijo." I"No se bova pa midva kaj pomenila Mene pa že umeješ, kaj ne! A ti je doigočas, kajne? Tu ne boš lazil kakor tam na Kranjskem ponoči v va« ter nagajal deevam." "Kaj so meni mar ženske! Mrniiš, da sem res taka šlc-va. Pojdi kamor hočeš s tvojimi dečvami, ali kako rd že rekel. Ko bi le jmško imel !n poštenega tovariša, da bi udarila na jelene, pa bi lahko pregnal doigočas. Vam pa tako drugega ni mari, ko sekira, tobak in žganje. Jelenjega mesa nalašč nočete i est i ter se raji zadovoljite z žganci in odlijal-eem. ki včasih še oso 1 jen dovo'j, kaj šele za beljen. O, da .-en? vedel, ida bo tako ..." "Kaj. ti znaš -treljati?" povpraša ga iznenaden Hanza, in čudovitega vesel;a mu zažare očim "Če je to res, potem sva midva takoj prijatelja. Tu je moja desnica. Davno sem že iskal človeka, da bi skupaj hodila na lov. Veš, pa so vsi lenuhi, da se jim nit ne ljubi. Če si mož zato, lahko greva ta teden malo pogledat. Puwki imam dve, eno ti drage volje posodim." Janez se je skionil na po>telji. Videlo se mu je, kako strasten lovec je bi«. Lici so mu za-žarela in srce mu je bilo hitrejše. Hipno je pozabil vso nevoljo ter žuganje; ognjena strast nJu je povila domotožje in vse druge deflbre ter slabe misli in nakane so u'onile v lia'di: Zopet bom lovil. Ves vesel teže Hanzi v roko "Že velja. Toliko upam zmerom pobiti, da ne boš reke', da sem strahopetec, ki se mu roke tresejo, če zagleda zver." V tem je bila večerja »uhana. Po jedi so polegli po pogradih. Ogenj je pogasnil. Le žerjavica se je svetila z agnjiišča. Zunaj se je slišalo žvižganje mrzlega vetra in sova je je*no tulila na bližnji smreki. Drvarji so pospali. Le Janez je še čul. - Mislil je na lov.. Dregnil je celo tovariša, svojega vodnika Si rgo. v rebra, da je nevoljno zarenčal ter t»e vzbudil. Pove« i al mu ie svojo zvezo s Hanzo. "Saj sem ti pravil, da bo tako. To ga bova pila! Jaz vamp bom pa meso prodajal," niu je odgovoril zaspano. Obrnil se je in zope't >>a je objelo trdno spanje. ^Nedeljo pred ndverhom. je bil plei- pri Miheljim. • Drvarji so prišli, ter jedli okusno nieso debele "krave," katero je menda Mihelj nekie na dežel? kupil. Dva škripača sta <*edela za mhco ter nategovala svoje mehove. Drvarji so pa plesali ter bili s težkimi čevlji ob tla, toliko, da niso pretolkli desk. Tudi Janez se je zavftel z Reziko, ter vrgel toliko godcema, da so rekli Štajerci: "Lej ga, Kranjca, ta ce je pa odrezal!" . _ (Nadaljevanje prihodnjič.) Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi (-iganki, ki so jo Imteli prodati, pa je |m brgnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DI MAS Pisatelj sam pravi, ila je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zaotor, ki zakriva 'oder, kjer m- Im» igral k«>s* življe-uja. in v tem slavnem romali ti s«' res i ura velik kos w lo zanimivega življenja. cena $1.7 5 Angležinje zračnega pomožnega zbora korakajo na vežbališče v nekem angleškem mestu. Uvoz zlata v Združene države WASHINGTON, D. C., 20/ avg. — Po i>oročilu zveznega vladnega oddelka za trgovino, je zopet poskočil uvoz zlata na $110,632,770 ali za več kakor štirikrat proti prejšnjemu tednu, xi je bil eden najnižjih cd začetka te vojne sem Kanada ga je dopos!nuhlji-jvo povedala, kaj da je ž njo r tori 1 a, se je ustrelil. Slično je storil neki Belgijec, ki je bil prinesel roko mu-i vije iz Egipta in j«1 bi? mnenja, da mu je ta roka v srečo. Ko je nekega dne videl, da je neznano kako mumijska roka izginila. je bil tako obupan in je bil prepričan o bodoči svoji Miioli, da je rajši šel prostovoljno v ^ m rt. (Splošno mislijo ljudje, da prinašajo roke mumij ali celo lrtiimije Evropejcem ali Amo-t ičanom nesrečo. Saj se še v-i spominjamo bajk o Tutanka-monu. Pravijo, da je ta mumija zahtevala kar 25 človeških žrtev. SREČA — NESREČA IN MUMIJE. Preostanki minulih dob. oka-menine, fonilije, so stvari, ki spadajo prav za prav v muzeje. Toda mars i kak človek se na tem svofcii zaljubi v take starine in se slednjič ne more več ločiti od njih in lioče biti svoj lastni muzejski ravnatelj in flbira vse, kar koli najele posebnega na svojem področju. (Ljubezen do takih izrednosti reže celo tako daleč, da se iz-cimijo žaloigre zaradi izgube kakega preprostega predmeta, iz kake okamnine in podobnega. (Nedavno je neki farmar v Združenih državah našel jako lepo okamenino ribe. Ribo je Minerva (Nadaljevanje s 3. strani.) li in vabili k raznim igram in izletom, v šoli pa: Milan je bil opominjan pri konferenci iz dveh predmetov. Hniko in jaz pa iz treh. Prof i-orji so zmajali z glavami ter se čudili našemu nazadovanju. Prišel je dan plačila. Pri seji sem stavil predlog, naj se prekine vsaj za dva meseca z izdajanjem Mi nerve radi STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York sitnih profesorjev, ki zalit vajo toliko tvarine od nas, kakor da bi bili mi odvisni od njih in ne oni od dijakov. Utemeljeval sem svojo trditev z retoričnim vprašanjem, katera pot bi pač ostala našim tiranom če hi izgubili radi stavku joči h dijakov svojo službo. Predlog- je bil sprejet soglasno in na prosit io po plači je potolažil naju Milan z naslednjim dnevom. (Drugi dan, bi a je nedelia, sva «ra zaman čakala na "O-limjpu". Romala sva na njegovo stanovanje, kjer jo začela naju iznraševati srospodinja po neusahljivem viru Milanove vedno polne blagajne. "Nič dobrega se ne sliši o njem," je nadaljevala zgovorna ženiea, "že teden dni kupuje 'indijan-ee\ želodec si kvari z različnimi sladčicami in sladoledi, nmegi so ga videli že na "r.in-gelšpilu," kadi pa tudi kakor sam Turek." Dovolj, preveč! Kakor stro ADVERT I S E ii "GLAS NARODA" la iz jasnega je zadela naju ta novica. "Milan zapravlja najine žulje, midva ga pa lahko občudujeva na ringebšpilu," si lahko izposodiva njegove iIndijance", in še zadovoljna morava biti, ako nama penudi žličico sladoleda. Kar preparat bi ga. ker vrhu vsega moraš še molčati, ako hoč. š ostati Še dijak." (Kakor divja .-va letala o-krog, jezila se nad mladim de-fraudantom, zbobnala tekom pol uie vse naročnike skupaj in imeli smo izreden občen zbor na katerem «-o se oklenile; sledeče točke: Kdor poreče Milanu kolega, je sam brezčasen in kdor mu posodi latinsko in računsko vajo v prepis, tega na-hi jemo brez pardrna. Tu je bil prvi del mašče vanja, ki je do-r eg o dnigi dan pred poukom* I velikanske dimenzije. ! Hinko. rdeč kakor kuhan Irak, je stopil pred Milana in le i vprašanje: "Kje imaš denar?" j se niu je izvilo iz tresočih se ust. Stiiiintrid iset radovednih ori Minervinih" naročnikov je zrlo ta prizor. Preplašeno vedenje pri obdolžencu, zaušnica je rodila zaušnico, roke so mahale kakor vetrnice ; izpmlbujajoči klici od * vseh strani, dokler se ni v vseh zbudila indijanska narava, ki je počivala ž e teliko časa in nastala je splosmi vo'iia. 'Mogočni panter* je skočil "staremu Nestorju" za vrat, "božanski Enoj" je lasal "črnega gavra-jna", ki ni hotel izpustiti "zvitega Odiseja". Krik in jok in smeli se je razlegal po sobi. knjige so frlele po zraku- maj-lir-n a hraber oddelek naše voj >ke se je navalil na Azijo, velik zemljevid, ki je kazal kmalu pogubonosno razpoko, zid jc potemneval1 boli in bolj pod rtrastnimi poljubi uezaptfih črnilnikov in--Mir! '"Barbar je" Mir je nastal; okameneli smo in hojiišče se je na mah izprtairenilo v krasen park — ki]) je stal pri kipu. •"Daner- po pouku ostanete tu, da napravimo majhno preiskavo! — Z daj pa poglejmo malo vaš ljuti boj z latinsko slovnico!" in krt za ženjico žita snopi leže po tleli junakov tropi, požela jih je trojka—smrt, tako je opeval ono usodepolno uro neki petošoVc pre- to po Gr ago r čič e v i ] >e sm i. IPri preiskavi ni bilo jzdajice v naših vrstah. Le Hinko bi bil kmalu vse pokvaril, ker je na vprašanje po vzroku tepeš-niee odgovoril je^no in s poudarkom: "Milan ima denar!" Ravnatelj in profesor sta se smejala mlademu socialistu, ki je tatiko strasten v boju proti kapitalizmu. Dobili smo kazen, morali plačati zemljevid, počistiti stene in "Minerva" je zaspala na veke po kratki in mračni bolezni v najlepši dobi tridesetih dni, . , GROFOV JAGER Spisal Albin Hrovatin. Povest iz domačih hribov, ali |M»v«»st o Rrofovrui ja_ gru Janezu Kresiiiku. cena 75c HUBERT Spisal Paul Keller. iCoiiiiin iz lovskega življenja. cena $1.— JARI JUNAKI Spisal RADO MURNIK Knjijra vsebuje 12 kratkih, MOL-Mili povesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ I JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. >1. Cerm<;oj Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo i»opisuje življenje kmetov iu rudarjev. cena $1 KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarlmitz. Zelo zanimiva |»ovest iz do- mačega življenja. cena 75- OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega soluca lu seneo hladne severne noči. cena $1.— ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerwa- t Tetmajer. Zelo zanimiva !*»vext o divjem lovcu Gronilovskem. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je jM.log Josipa Jurčiia naš tiajlM»|jš| [.rii»o- »' vitlalni pisatelj, v tem roma- ' nu popisuje življenje lu do- ' Kolike na gradu I tvor v dolini Krke na l^oSetijskem. !{<►-nuin je »>l«» zanimiv ml začetka do kont-a. cena $ 1.— SAMOSTANSKI LOVEC Spisal I*. <«anghftfer. (iatigliofi-rja prišti rajo uihI najlniljše sne pl-sjit«'lje. — Samostanski lovec jt> naj-bolj mojstersko njegovo delo. cena $I.5U SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR • Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne i venščine v t-m svojm romanu živo in zanimivo |>opisuje življenje na deželi. cena $!.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal .MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi j»ove isto, kot I«ive naslov: srečal se je z ljudmi. iii«m| katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pr»-d vseru pa iNipisuje resnično življenje !><»samezuih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Z| PANf'IČ Najboljši iu še živeči slovenski iiesnik jHMlaja s to zbirko zojiet nekaj umotvorov. iVsmi so iKisvečene njegovi ženi Ani. cena si. cena $ I -— MOJE ŽIVLJENJE. Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovcdn;k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisu j ft sijajuo zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko tri>eli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. ( »nan I>n>le. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Egipta, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO SORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive i»odatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $!. ZNANCI Spisal RAI>0 MURNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti iu orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog<»d-ke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Razin. Frnneoski roman zelo na* j»ete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. K. Cooper. I>ejanje s«* vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18tfi Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek.