Materialni položaj uradniške družine Družina je temelj naroda in države. Družina je dsnovna celica, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani narodne in družbene zajednice. Če je družina zdrava, je zdrava tudi mladina, ker se lahko dušcvno in telesno nemoteno razvija. Toda v današnjih abnormalnih razmerah živi večina naših družin v težkih gmotnih razmerah, zaradi česar ne more nuditi svojim članom tiste izobrazbe in one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in smelih ter značajnih ljudi, ker je kruhoborska. Kjer pa je doma pomanjkanje in kruhoborstvo, tam ni močne trdne voljc. Resno se moramo bati, da nam taka družina ne bo vzgojila svojih otrok tako, da bi bili kos nalogam, ki jih čakajo. Draginja raste od dne do dne. Življenjske potrebščine kakor živila, obleka, čevlji itd. so se podražilc. Razumljivo bi bilo, če bi narasle cene inozemskim produktom (gumi, čaj, bombaž, riž itd.), ker jih mora naše gospodarstvo pod tcžkimi pogoji uvažati, toda nerazumljivo je, da so se najbolj podražili kmetijski proizvodi. 2e v predzadnji številki »Učiteljskega tovariša« scm dokazal, da so cene kmetijskih produktov narasle bolj kakor cene drugega blaga. Torej nc drži izgovor, da je krompir še prepoceni, češ da je drugo v trgovini še dražje. (Pred 3 leti je stal 1 kg sladkorja din 15,50, danes din 17,50; 1 kg krompirja din 0,25 do 0,35, danes din 1,50 do 2,— !) Napravimo samo primerc: 1 kg pšenice je stal septembra 1939. din 1,20—1,50, danes din 3,— do 3,50 [100% zvišanje!]); 1 kg žive teže živine 7 din (povprečno!), danes 13 do 15 din (100 %), itd. Povprečno se je zvišal indeks cen kmetijskih proizvodov za 100 %, docim so se zvišale cenc proizvodov, ki jih kmet kupuje, za 41 %. 'Pa boste pripomnili, da tudi druge stanove tare draginja in pomanjkanje. Res je, toda ne v toliki meri. Svobodni poklici so reagirali na dviganje cen s povišanjem svojih cen, na pr. trgovci, obrtniki, industrijalci, kmetovalci itd. Nameščenci in delavci so po svojih organizacijah in z dobrovoljno podporo državnih oblastev dosegli znatno zvišanje svojih prejemkov. Pri rokah imam ravno poročilo o zvišanju prejemkov hrvatskih zasebnih nameščencev, ki je stopilo v veljavo 1. sept. 1940.: Placa od — do „ 1101 „ „ 1501 „ „ 1601 „ „ 2001 „ „ 2101 „ „ 2501 „ „ 2601 „ preko 1100 din 1500 „ 1600 „ 2000 „ 2100 „ 2500 „ 2600 „ 3500 „ 3500 „ Z»i«anje: 50 45 40 35 30 25 20 15 10 % = % = % = % = % = % = % - % = % = 550 din 585 „ 620 „ 630 „ 615 „ 575 „ 510 „ 455 „ 350 „ povprečno 30 % 543 din Zvišanje delavskih plač po novi uredbi o minimalnih mezdah nekvalificiranih delavcev znaša: Skupina A B C Industrija: prej 3,— 2,75 2,50 sedaj 5,50 4,75 4,— Obrt: prej 3,— 2,75 2,50 sedaj 5,— 4,50 3,75 Zvišanje povpr. 75 % 70 % 55 % =_ 66 % Torej znaša povprečno zvišanje pri nameščencih 30 %, pri delavcih 66 %. Oglejmo si še sedaj zvišanje pri uradništvu oziroma uradniških družinah! Skupina Pred 1. IX. 1940. Po 1. IX. 1940. V odstotkih Samski Drulina z Samski Družina z Sam. Druž. 1 otrokom 1 otrokom din din din din •/« '/( IX. 1300 1440 1400 1490 7,7 +3,5 VIII. 1555 1695 1635 1745 5,1 +2,6 VII. 1810 1950 1890 2000 4,4 +2,5 VI. 2150 2290 2230 2340 4,2 +2,2 V. 2550 2690 2630 2740 3,1 +1,9 povpr. 1873 2013 1957 2123 4,9 2,5 Zvišanje uradniških plač znaša torej 4,9 % pri samskih in 7,4 % pri družinah. Da nam bo slika jasnejša, moramo potegniti paralelo z zvišanjem cen življenjskih potrebščin. Za osnovo bom vzel zadnji indeks cen, ki ga je izdal oddelek za gospodarsko proučevanje pri Narodni banki: rastlinski proizvodi 73,5 živalski proizvodi 67,7 mineralni proizvodi 93,9 indust. proizvodi 79,5 uvozni proizvodi 81,6 Sept. 1939. Sept. 1940. Zvišanje za točk 173.8 100,3 105,1 37,4 127.5 33,6 120.9 41,4 124.6 43,0 kurjava 86,5 122,9 36,4 skupni indeks 82,8 124,9 50,0 Cene življenjskih potrebščin so se torej zvišale za 50 %. V svrho ilustracije bomo vzeli za osnovo povprečno uporabo življenjskih potrebščin tričlanske družine po stanju septemfora 1939. (objavljeno v »Učiteljskem tovarišu« septembra 1939.). Dobimo sledečo sliko: Izdatki Zviianjc Izdatki za sept. 1939. za sept. 1940. din din '/t din specerija 395,— 201,— 51 % 596,— mleko 135,— 50,— 37 % 185,— meso 146,— 54,— 37 % 200,— kruh 60,— 60,— 100 % 120,— kurivo 100,— 20,— 20 % 120,— sadje, vkuh. sad. 75,— 75,— 100 % 100,— jajca, maslo, sir 50,— 50,— 100 % 100,— zelenjava 20,— 20,— 100 % 40,— malenkosti 39,— 21,— 50 % 60,— Po teh realnih podatkih znaša izdatek za prehrano 1771 din, stanovanje 420 din = 2191 din, t. j. 109 % plačc (povprečno!). Izdatki za življenje v IX. in VIII. skupini pa znašajo 125 %, t. j. 25 % več kakor zasluži oče. Če hoče nižji uradnik živeti stanu primerno ter nuditi svoji deci možnost telesnega in duševncga razvoja, mora zaslužiti izven svoje službe 400 din mescčno, t. j. 5000 din letno ali pa mora družina dobesedno gladovati. V ta izdatek pa ni všteta obleka, obutev, posteljno in osebno perilo, časopis tcr razni stroški za kulturne in zdravstvenohigienske potrebe. Če vzamemo za osnovo dejstvo, da potrebuje vsak družinski član 1 obleko, 1 par čevljev, 2 para perila ter časopis, revijo in enkrat tedensko obisk gledališča oz. kina, 1 krat mesečno zdravnika oz. zobozdravnika, do'bimo po približnih cenitvah sledečo sliko: povprecno 1020,— 551,— 1517,— Stroški za prehrano znašajo 1571 din. In sedaj poglejmo koliko zasluži uradnik, katerega družina šteje tri člane. Navedeni gornji primer velja za družino uradnika IX. položajne skupinc. Višjim uradniškim skupinam bom prištel po 100 din. Izdatek za stanovanje bo ostal neizpremenjen. Navedeni primer velja za III. draginjski razred, t. j. za vasi in manjša mesta. Skup. Plača 1940. Prehrana Stan. Skupaj Izguba, preb. din diD dln din din IX. 1490,— 1571,— 300,— 1871,— —381,— VIII. 1745,— 1671,— 400,— 2071,— —326,— VII. 2000,— 1771,— 400,— 2171,— —171,— VI. 2340,— 1871,— 500,— 2371,— — 31,— V. 2740,— 1971,— 500— 2471— +269,— Skup. IX. VIII. VII. VI. V. Plača Prehrana Obleka din 1490 1745 2000 2340 stan. din 1871 2071 2171 2371 obutev, perilo din 500 600 700 800 Kult. in zdrav,- hig. poirebe din 200 300 400 500 Skupaj Manj dtn 2571 2971 3271 3671 din 1081 1226 1271 1331 2740 2471 900 600 3971 1271 povpr. 2013,— 1771,— 420,— 2191,— 78,— povpr. 2013 2191 700 400 3291 1278 Po tem povprečnem računu znašajo izdatki za stanu primerno preživljanje tričlanske družine povprečno 3291 din. Ker znaša povprečna plača 2013 din, znaša mesečni primanjkljaj 1278 din! To je dejstvo, kdo more preko njega?! Pravimo, da je družina temelj naroda in države, da je osnovna celica, kjer se vzgajajo bodoči člani človeške družbe. Ali ni ta družina v nevarnosti, da materialno in moralno prodade? In z njo — mladina, narodov up in bodočnost. —a.