PoStnina v driavi SHS pavSalirana.
Stane:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leta......« 15 —
za cetrt leta.....«    7*50
za  1 mesec......«    2'50
Posamezna Stevilka 80 vin.
UredniStvo   in   upravnigtvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritlicje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev.  16
Ptuj,  18. aprila 1920
II. letnik
V pondeljek, dne 12. aprila se je vrSilo v Ptuju prvo zborovanje zaradi dobave elek-tricnega toka iz Fale nad Mariborom.
Velik obisk je kazal, da je zanimanje in pravo umevanje za elektricno silo najvecje. PriSli so zastopniki rnariborskega okraja, slo-venjebistriSkega in konji^kega okraja, Slo-venje Bistrice in Konjic, Ormoza in Ljuto-mera, ormozkega in ljutomerskega okraja, Gornje Radgone in Murske Sobote; nadalje pa iz Cakovca in Varazdina, kakor iz mno-gih okoliSkih obcin ptujskega polja, ki leze blize Ptuj a.
Zborovanje je otvoril vladni komisar g. dr. SenCar in pozdravil zastopnike raznih mest, trgov in obcin ; nato je pojasnil gosp Cucek kot predsednik odseka za dobavo elektrike v Ptuj a, kako bi mi prisli najhitreje do elektricne moci za razsvetljavo in za gonilno raoc.
Ta elektri6na centrala, ki jo je sezidala ze deloma pred vojsko, deloma med vojsko stajerska elektricna druzba, je sedaj za nas najboljSa prilika, da dobinio v najbliznjem caau res tako zazeljeno  elektriko.
VZGOJA.
Pri fari je zazvonilo z vsemi zvonovi in povabilo ljudi k vefiernicam. Zadnji obisko-valci — nekaj fantov, ki so dozdaj stali pod lipo — so hoteli v cerkev, da ne zamudijo blagoslova. Ze so se oglasile orgle in ubrano petje je zadonelo tja do prve vaSke krcme. Zidarju Skrjancu pa ocividno ni bilo do cerkve, kajti ko je zaslisal glas iz zvonika, je hitro iztofiil zadnje vino in pomolil prazno stekle-nico gostilnicarju, rekoii: ,,Zehelj, se pol litra, tukajle!" Potem je pa prijel poln kozarec in kakor v opravicilo dejal pivcem, ki so sedeli pri isti mizi:
„Clovek trpi celi teden ko zivina, zato si ga mora privoSciti nekoliko v nedeljo, da si nabere novih moci."
Gostje — par zapitih kmetov in nekaj lesarjev — so mu molCe pritrdili s tern, da so eden za drugim povzdignili kozarce k ustom. Zidarjeva zena je pa rekla :
„Bova morala iti, otroci tezko Sakajo doma in lacni so,ker ni nikogar,da bi jim skuhal.
Kar tako v en dan je rekla take besede in videlo se je, da se ji ne mudi nikamer. Tako prijetno se jo dalo sedeti tu v hladu pod hodnikom in gledati tja po trati proti reki, ki. je hitela v hitrem teku v brezdalj.
Ako pomislimo, da je ta ogromna vodna stavba na Fali se zacela zidati tedaj, ko Se ni bilo tako silno vse drago in ako ta ves elektricni tok, ki ga proizvaja, razproda v druge kraje, kar je brezdvomno, potem mo-remo premisliti, koliko let bode preteklo, da bi se zopet zamogla dozidati zopet druga taka elektri6na centrala. Po danasnjih ogrom-no naraslih stroskih za vsako vecje zidanje se vsakemu premiSljenemu cloveku zdi, da bo mogoce 20 do 30 let potrebno Cakati.
Gospod Cufiek poziva tedaj vse zastopnike prizadetih krajev, ki leze med Mariborom in Varazdinom, da se zdruzijo v eno druzbo, ki bode potem nabrala sredstva za napeljavo elektricnih vodov in zacela takoj s preddeli za to napeljavo.
Nato je pojasnil ravnatelj Stajerske elektricne druzbe, g. Droschel, na kak nacin se bode dal ta naS namen najlazje dose6i. Povdaril je tukaj, da bi bilo najboljSe, da se osnuje v ta namen druzba na delnice, ki jih naj potem vsaka obcina po prorafiunu vsega dela vzame toliko, kolikor bi doticna obcina priblizno ra-bila elektricnega toka. Ker so delnice takoj tudi kot vrednostna vloga, je lahko vsaka obcina tudi zalozi pri kakem denarnem zavo-du ali tedaj, ko jib. nabavi ali pozneje v slucaju porabe.
Za sedaj bode elektricna napeljava prisla precei drago, toda pomagalo se bode temu na tak na6in, da bode moral vsaki interesent placati takoj k napeljavi za vsako lu6 in za vsako konjsko silo gonilne moci gotovi znesek, ki bode sluzil kot armotizacija nabavnih stroskov za to veliko elektri6no napeljavo. Ker, ako se to ne bi zgodilo, potem bi za 8 ali 10 let mogoSe bili ti nabavni stroski tako veliki, da nebi bili v pravem razmerju z vlozenim kapitalom proti enakim podjetjem, ki   bi   za   toliko   let  pozneje enake naprave
Z mozem sta se vraeala z bozje poti od Sv. Valentina in sedaj sta tu v domaci vasi poCivala od dolgega pota. A pocivanja ni hotelo biti konca; polliter za pollitrom je nosil gostilnicar na mizo, a njuna zeja se ni zmanjSevala prav nic, le §e narascala je z z vsako novo steklenico, v kateri se je tako vabece prelival rdeci bizeljec. — Sicer pa mora clovek imeti tudi okrepfiila po trudu in delu in bozja pot bi izgubila polovico svoje lepote in menda tudi polovico dobrih del, ako bi se bozjepotniki ne ustavljali po go-stilnah. Posebno se je to zdelo potrebno Skrjancu, ki se tudi drugace ni ogibal his, kjer Bog „roko vun moli," in ljudje so to dobro vedeli, kajti koder je Skrjanec zidal, povsod so mu pripravili nekaj steklenic slivov-ke ali ruma, da se je odtescal zjutraj, preden je zacel delati. Kajpak zjutraj ga en Stamperl dene vrlo dobro, da spravi nekoliko v tok zaspano kri in pogreje zelodec. Zato ni Cuda, da si ga privosci danes, ko ima za to kar dva vzroka : nedelja je in z bozje poti se vraca.
Skraja sta sedela z zcno sama za mizo in se odpravljala po vsakem pollitru domov. Ko pa je minila v cerkvi sluzba bozja in so za6eli prihajati gostje, je Skrjanec mahoma pozabil na odhod. Prihajali so kmetje in on je takoj uganil, da se bo mogofie dalo zasno-vati kaj novega dela; staro mu ze pohaja in kaka ugotovitev se vendarle najlepse dela
delala. Tudi je omenil, da je ta napeljava vodov zmeraj najbolj gospodarsko izpeljana, ako ide po najkrajsi poti, posebno glavni vod. Manjsi postranski vodi lahko so speljani tudi malo po ovinkih skozi vasi, ali pri glav-nih so zato stroski neizmerno visji.
Kar se tice zgube gotovega dela elektrifi-nega toka vsled daljave, napr. iz Maribora do Varazdina ali do Murske Sobote ali Gornje Radgone, se bodemo vendar morali odlo5iti, da bi se tok raCunal povsod jednako, ker drugace je raSunsko poslovanje silno otezko-ceno in so tudi v drugih krajih to nacelo sprejeli.
Pac pa potem mora vsaka obcina ali vecje podjetje prispevati k celotni napeljavi po kljucu odvzetja elektriinega toka in to za celo napeljavo od zacetka do konca, seve brez hiSnih vodov.
Ta elektriCna naprava bi tedaj bila izpeljana iz Maribora naravnost ob Dravi naj-krajSim potom v Ptuj, nekako v sredi bi se odcepil vod za Pragersko, Slovensko Bi-strico in Konjice in druge tarn blizu lezece vasi Ptujskega polja ; iz Ptuja bi vodila napeljava do Ormoza, kjer bi se cepila v vod za Ljutomer in Cakovec. V Ljutomeru bi se cepila napeljava zopet za Mursko Soboto in Gornjo Radgono kakor tudi za Mursko polje obenem ; v Cakovcu pa za mesto Varazdin in Doljno Lendavo. Sklenilo se je nazadnje, da vsako mesto, trg in vecja obeina, kakor okrajni zastopi, ki pridejo tukaj v poStev, izvolijo po enega zastopnika v to druzbo, ki bo sestojala iz SirSega odbora in potem ti volijo jeden manjSi odbor 6 clanov ali s strokovnjaki skupno 7 ali 8oseb, tako dajedelo in sklepcnost pri vaznih zadevah lazje mogoca; za sedaj pa obstojefii odbor, kakor hitro po-Slje Stajerska elektricna druzba iz Gradca stroSkovnik za preddela, kar je   obljubil   na-
pri kozarcu dobrega vina. Res ga je kmalu prosil Hrastnik, bi li ne priSel k njemu v delo ; okna pri hiSi misli povecati in marsi-kaka drobnarija se Se mora popraviti. „Hm," je inenil Skerjanec malomarno, kakor bi mu ne bilo nic za to, „pri Lazniku imam za par dni dela in Juriju moram prekriti koco, potem bi kar priSel.1' Zafiela sta racunati. 6esa bi bilo treba in koliko bi cela re6 stala.
Ura je Sla na tri. Ve6ernice so minile in ljudje so hiteli na vse strani; Skrjanec in Hrastnik pa Se vedno nista bila gotova s kupcijo. Tedaj sta pritekla od brvi sem dva otroka, decek kakih devetih let, bos, v blatni, raztrgani obleki, bledega lica in glo-boko udrtih o6i, ki so nemirno hitele od predmeta do predmeta, in deklica, nekoliko manjSa, a po obleki in lieu prav podobna svojemu bratcu, obema se je na obrazih videlo, da jim stric glad ni neznan. Otroka sta ze od dale& sliSala o6etov glas in hitela proti hodniku. „Mama, mama!" klicala je deklica, decek je pa tekel molce, da bi temprej priSel do starSev.
„Kaj pa lazita okoli, ali ne moreta biti doma pri starem ocetu ?" karala ju je mati za pozdrav, oce se pa ni zmenil za nju.
„La5na sva in ode nic ne kuhajo ; to-bak kadijo."
„Kupite mi kruha, mama!" zaprosi deklica.
vzoci ravnatelj tekorn 14 dnij, da poteui od-bor obvesti, koliko bo ta prispevek za preddela priblizno znaSal in potem pa bode se takoj zacelo z natancnirn proracunom, tako da imanio do konca junija letos ze celoten racun za vse napeljave do vseb omenjenih mest in trgov.
Ravnatelj Droschel je izjavil, da, ako se resno poprimemo dela, lahko imamo ze elek-tricno napeljavo gotovo do jeseni leta  1921.
Da bi mogoce zmanjkalo pri elektricni centrali na Fali elektricnega toka vsled niz-ke vode, ni misliti, ker ima Drava zmeraj Se v najvecji suSi primerno viSino vode in potem dobijo drugi obrati manj moci, kakor to-varna za duSik v RuSah in trbuveljska druzba.
S povabilom, da se tekom meseca maja zopet snidemo. ko bodemo imeli ze stroSkov-nik za preddela v rokah, je zakljucil pred-sednik zborovanje in se zahvalil vsem ude-lezencem, posebno pa gospodom inzenirjem Stajerske elektricne druzbe iz Gradca.
Gospodarstvo.
Rdetica je v ptujskem okraju zelo raz-Sirjena. Seveda okrajni zivinozdravnik o tern nic ne ve, kajti kmet zarnolci v svoji ne-vestnosti vsak slucaj, ker se boji strogih na-redeb, katere se pri tej bolezni ukazejo. Dolznost okrajnega zivinozdravnika bi bila, da se tudi na dezeli malo ogleda in se sain preprica o polozaju, kakor je bil preje slucaj, ko se je okr. zivinozravnik sam pripeljal k kmetu in mu je svinje proti tej nevarni bolezni cepil. Upamo, da se nekaj ukrene, dru-gace bi propadla naSa svinoreja, katera je v zadnjem casu stala na visoki stopnji,
Trgovska zveza z Avstrijo. NaSa drzava namereva postaviti trgo-vsko vez z Avstrijo na drugacno podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Centralne uprave za trgovski promet z inozenstvom, podruznica v Ljubljani ne sprejema vec uplacil na racun kompenzacijske pogodbe 180/SHS z Avstrijo. Do pre-klica se sprejema denar le za zdravilo, ke-mikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnicni materijal.
Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Ljubljana, 12. apnla. (LDU.) Vseslovenski trgovski shod veeraj  11. t. m. je bila sijajna
„Ti," obrne se zena k mozu, „kupi otro-koma kruha, da bosta jedla !"
„Mir mi dajte, pa domov se spravite !" SkrjanCev glas je zvenel zadircno, nic ocetov-sko, kajti vino mu je razdrazilo zivce in ne manj kupCija s Hrastnikom, ki je premalo obljubljal.
„Pa narediva po6ez", je bolj krifial kot govoril, „jaz sem pri svoji hrani in dobim sam delavce, le materijal   mi bos pripravil."
,,Kruha!" je zopet zaprosil deklicji glas.
„Le potrpi, Micika, saj gremo kar domov, na malo vina, pij tukaj le", tolazi lac-no hcerko mati in ji ponuja poln kozarec.
„Nocem vina, la6na sem !"
„Pa dajte meni, mama", oglasi se decek, ki je dozdaj tiho opazoval, kako se prepira oce s Hrastnikom ; ni razumel, cemu se kre-gata radi hiSe.
„VidiS, Jozek je bolj priden sot ti, cerkljivka !"
Decek je krepko potegnil iz kupice in erne oci so se mu zasvetile in postale Se bolj nemirne. Zopet se je obrnil proti ocetu, ki se pa ni zmenil zanj.
„Pocez mi je Se ljubSe. Toda racuniti moraS kakor gre, ne pa dreti ljudi", pravi Hrastnik.
„Zastonj ti ne bo delal nihee, in ce do-biS takega, ga kar vzemi."
„Ne zahtevam zastonj, toda Coklin iz-pod Homa bi rad naredil ceneje."
„Pa dobi njega, hudic stisnjeni, cemu potem prosiS mene," Skrjanec je udaril ob mizo, da so zazvenketale steklenice
„Kruha!" oglasi se tretjic jokajoc   glas.
„Daj   vendar   otroku   kruha  in ne raz-
ruanil'estacija trgovske solidarnosti. Udelezilo se ga je okcli 1000 trgovcev. Dvorana v Unionu je bila polna. Shod je otvoril pred-sednik Merkurja Lilek. Predsednikom shoda je bil izvoljen dr. Pr. Windischer, tajnik trg.-obrtne zbornice ; podpredsednik so bili Hrvat Piletic in Slovenca Weixl in Stermecki. V imenu Hrvatov je pozdravil zbor Piletic, v imenu trg. ministrstva dr. Main, v imenu industry alcev dr. Hribar. Zbor je trajal 47* ure. Poslana je bila udanostna izjava presto-lonasledniha Aleksandru in zbor je manife-stiral za Reko. Stvarne in premiSJjene refe-rate so podali: Fr. Golob (organizacrja naSe-ga trgovstva in pomen trgovine za nar. gospodarstvo) V. Weixl (naSa trgovina), Dusan Sernec (trgovina in industrija), Fr. Zelenik (naloge gospodarske politike), Iv. Jelaein (slov. trgovstvo in obrtna zakondaja), dr. Jos. Hacin (naSe trgovsko Solstvo), dr. Mohoric (zahteve glede prometne in carinske politike). Govoril je Se Cucek o pomenu obcinskih vo-litev za trgovce, Lebinger je stavil resolu-cije za osnovanje blagovne centrale, Sterger pa za trgovski list. Vse resolucije so bile soglasno sprejete. (Zaradi njih obseznosti jih zal ne moremo objaviti. Op. ur.)
Dobri tevlji po nizki ceni. Lepo se slisi to v danaSnjem casu, ko se nam nudijo sla-bi cevlji po visoki ceni. AngleSki izdelovalci in prodajalci covljev so ustanovili proti in-vaziji ameriSkih cevljev druStvo, ki hoce na veliko poskrbeti za nabavo potrebnih surovin ze izdelavo cevljev ter urediti cevljarsko delo tako, da bo moglo nuditi dobre cevlje po nizki ceni. V vseh evropskih drzavah hoce ustanoviti filijalke.
Svetovna produkcija raznih potrebSCin se manjSa. Tako prinaSa „Nieuve Courant" na-stopne podatke- Svetovna produkcija oglja se je zmanjSala za 2.150,000.000 q, pSenice za 320,000.000 q, zeleza za 140 milijonov q, ameriSke volne za 8 milijonov q, sladkorja za 6 milijonov q. Zivila so se podrazila proti letu 1913 v odstotkih: v Zedinjenih drzavah za 206, na AngleSkem za 257, v Franciji in Italiji za 320, v Nemciji za 1000 in v Av-striji za 4000.
Dopisi.
•  .      *                                                                      •
\...........................................................¦
NemSkutarski strah pred kaznijo. Protestant
grajaj !" Tudi zeni se je poznalo, daje pila.
„Molci, baba, vidva se pa domov po-berita, otroci niso za oStarijo!"
„No6em, kruha mi dajte!" Iz deklicjih oci, zalitih s solzami, se je svetlikalo nejcaj upornega, trdega, da so se zacudili pivci in poglodali po otroku.
Skrjancu je vzkipela jeza.
„Cakaj, kudiC cerkljivi, jaz ti ze po-kazem!" Tezko je vstalizza mize in se opo-tekal proti otroku, ki se ni ganil z mesta. Surovo ga je zgrabil s svojo debelo, raskavo levico, z desnico pa zaeel udrihati po njem z vso mocjo. Mala je kreevito zajokala, da se je treslo celo majhno suho telesce. On je pa tolkel dalje.
„Na, hudi6, zdaj boS tiho, na, na!"
Mati je v prvem hipu prestraSeno po-gledala po pivcih, kakor bi jih hotela prositi pomoci — ocividno je bila vajena takih pri-zorov — potem pa je stekla proti mozu, da iztrga otroka necloveSkemu ocetu. Po hoji se ji je videlo, da je tudi ona prevec pila. Skrjanec se je opotekal z otrokom proti brvi, kakor bif ga hotel zanesti v vodo, in ga tepel vedno bolj.
„Pusti otroka, zivina !" zakricala je in sku-Sala iztrgati hcerko podivjanemu ocetu. On jo je pa sunil, da 3e je opotekla, malega bitja pa ni nehal tepsti.
„Se umoriS ga, ali si oce ali si divjak ?" Zena se je zopet zagnala proti mozu. „Jezus, Marija, ubije mi ga na mestu, pomagajte vendar, res ga ubije !" zacela jo obupno kli-cati na pomoc, videc, da mu ne more iztrgati otroka.
Skoro do brvi so se ze prirvali; tedaj je
Putschnigg, bivSi trgov. porno6nik pri Voglu v Ptuju, se je od tistega casa, ko je popeval v kavarni Evropa izzivalne pesmi „Wacht am Rhein" in druge, preselil v Haloze v svojo gorico. Vzrok js ali strah pred kaznijo, ali pa sram pred Ptujcani. Pisma mu donaSajo HaloSke srake, le vcasi ga obiSce kakov nemSki golobcek. Se bojo ze spametovali.
Mestni otroiki vrtec v ASkercevi ulici je koncno tudi dobil nov napis. Upati smemo, da bodo zdaj starSi naSli in tudi svojim ma-lim pokazali pot v to lepo zavetiSce. Kdor si hiSo ogleda samo od zunaj, niti ne sluti, da je znotraj res pravi vrt za otroke, kjer ima vsak malcek tudi svojo gredico, da jo obde-luje in gqji rastline.
Mestni Ferkov muzej (vhod skoz gimanzijo) je znamenitost, kakorSno ima malokatero mesto. Zbirka obsega vse kulturne dobe 6lo-veStva, orodja iz kamene in zelezne dobe, zlasti pa starorimske izkopine. Muzej bi moral poznati vsak Ptujcan in vsak izobrazenec iz okraja. UCiteljstvo naj vodi Solske otroke v muzej, pridobili bodo ve6 kakor od naj-boljSega zgodovinskega predavanja. — Na koncu Gornjega Brega nedalec od mariborske ce;,te je dobro ohranjeno svetiSce solnonega boga Mitre, tudi last ptujskega muzejskega druStva.
Smrtna nesreia. Dne 16. pret. m. je 32 letni ko6arski sin Franc Jeza pri podiranju dreves smrtno ponesrecil.
Sv. Trojica v Halozah. Na sestanku tukaj-Snjih vinicarjev 4. t. m. so soglasno sklenili svoje gospodarje obvestiti, da, ce se jim placa ne zviSa so primorani v tej draginji svoje slufcbe odpovedati in iti v tovarne ali k rudo-kopom. Tarn imajo delavci vsaj svoje apro-vizacije, pri katerih dobijo */i ceneje zivila kakor pa mi ubogi vinicarji tu na dezeli. Sklenili so tudi, da bodo vsi vinicarji ob casu volitev v drzavni in dezelni zbor volili z demokratsko stranko, ker nam sedanja vlada no6e priskociti na pomoc in nam olajSati bedo. PrejSnja vlada nam je priskrbela cenejSo koruzo za januar in sveSan. Od tega Casa, kar je pa klerikalna vlada na vladnem stolcu, smo revni sloji popolnoma pozabljeni. To si bomo zapomnili. S cim bodemo otroke pre-zivljali, s cim oblekli sebe in otroke, da jih bodemo mogli poSiljati v Solo, s cim obuti ? V Bolah je vedno vec izdatkov za Solske po-trebScine (zvezki itd.) vse se je od lanskega leta za 80% podrazilo,  a placa pa Se vedno
divjak Se parkrat z vso mocjo butnil ubogo bitje, potem ga je pa vrgel na trato kakor vrzemo proc kos lesa, ki ga ne rabimo   vec.
„Sedaj imaS dovolj, satan !" zamrmal je m«d zobmi in se vrnil pod mostovz. Otrok je padel na trda tla, kakor kamen in se ni ganil, tudi plakal ni vec, celo telo se mu je pa krdevito stresalo. Mati pa, omotena po vinu, je bolj padla kakor pokleknila ob hfierki in zacela pretresljivo klicati: „ Micika, Micika!" Cez nekaj Casa se je dekletce za-vedlo in zopet bridko zaplakalo. Ko je pa zagledalo mater poleg sebe, je uporno otrlo solze iz oci, hitro vstalo in ne da bi se kaj ve6 ozrlo na mater, je naglo zbezalo cez brv proti domu. Mati je obsedela na trati sama, nekaj casa gledala za ubeglim otrokom, potem je pa zakrila obraz z rokami in bridko zaplakala.
Skrjanec se je mirno vrnil pod hodnlk, prijel kupico in spil na duSek ; potem je pa dejal pol sebi, pol celi mizi: „Tako zdaj bo mir, ce ne, bom pa Se babo."
Decek je stal ves ta cas pri mizi in topo gledal grozoviti prizor. Ko se je oce vrnil, zagledal se je zopet vanj ; oce ga je opazil:
„Kaj me zijaS! Domov se poberi! — Toda 6akaj, ti se vsaj ne dereS, tu imaS vina in kruha, sem le na klop  sedi!"
Decek je zopet krepko pil in oci so se mu zasvetile Se bolj. Oce ga je pohvalil, da je priden.
Izmed pivcev ni rekel nobeden nic, le vsak je strmel v svoj kozarec ; gostilnicar je stal ob strani in rozljal v zepu z   drobizem.
D. Krnican.
_    3    —
septembra meaeca 1. 1. dogovorjena. Izgovori, da vinifiarji z zahtevo zviSanja mezde povzro-cajo visoke cene na vino, so jalovi. Mi zeli-mo delati zopet za mezdo, katero smo imeli pred vojno, a mora biti tudi blago po tisti ceni kakor pred vojno. Ve6 viniCarjev.
Sv. Marjeta niie Ptuja. TukajSnji tambu-raSi prirede dne 25. t. m. na vrtu gostilni-carja Horvata ljudsko veselico. Uprizori se burka ,.Ne klici vraga", potem eledi prosta zabava s srefiolovom, Saljivo poSto, petjein in tamburanjem. Zaftetek ob 3. uri popoldne. K obilni udelezbi vabijo tamburaSi.
Hro§6i so se ze prikazali. Ker je bila mila zima, bodo gotovo nastopili v velikib mnozinah. Zato se mora boj proti njim ta-koj zaSeti. Zjutraj, ko Se spijo, se naj stre-sejo z dreves in pokonCajo. Tudi kokoSi jih prav rade jedo.
Politi^ne vestL
i....
Priprave za mirovno konferenco v San Remo. Rim, 10. aprila. (LDU.) Nacelnik pi-sarne min. predsedstva je odpotoval v San Remo, da pripravi vse potrebno za bivanje in delovanje delegatov. Za jugoslovanske delegate je pripravljen hotel Regina. V San Remo pojde tudi drzavni podtajnik za zu-nanje zadeve Conte Sforza, med Italijani najboljSi poznavalec jugoslovenskih zadev.
Beograd, 10. aprila. (LDU.) Rimski do-pisnik „Politike" javlja : Vesti iz Londona potrjujejo poluradno, da bo v San Remo po-svecena vsa pozornost jadranskemu vprasanju in da bo reSeno vpraSanje na tej konferenci. SploSno se sodi, da bo konferenca trajala samo 5 dni, od 19. do 24. t. m. Dopisnik pa i je mnenja, da bodo zavezniki pustili jadran-sko vpraSanje tudi v San Remo na isti toc-ki. kakor v Parizu in Londonu.
Drustvene vesti.
PoverjeniStvo  Splosne  organizacije   vojnih invalidov za Slovensko ozemlje v Ptuju.   V ne-
deljo 11. aprila se je vrSil v Narodnem domu tukaj   velik  javen   shod,    ki   ga  je   sklicala omenjena organizacija. Shoda se je udelezilo okolu 300 vojnih invalidov, vdov in sirot, ki so 3 ure pazljivo posluSali, kar so jim  poro-Sali izkljucno le invalidi. ZaCasni tajnik tov. Al. Senear, Solski sluga na ptujski gimnaziji, je poro&al, da se je v   okviru   splosne   organizacije ustanovila tudi na Ptuju podruznica vojnih  invalidov, vdov in   sirot,   ki   ima  ze 125   rednih   clanov   in   Clanic.    Imeli bi jih lahko pa Se mnogo ved.   Krivo je temu tudi to, da nimamo v Ptuju lastne stalne pisarne, kjer bi vzprejemali clane. Treba pa je, da se vsi vojni invalidi, vdove in   sirote   vpiSejo   v to    velevazno   organizacijo,   kor   le   z   organizacijo    bodo    dosegli,    kar    zele     doseci. Tajnik      je      porofcal       tudi      o      stanju ptujske blagajne vojnih invalidov,   ter   pozi-val   Clane   in   6lanice,   naj   redno   plaCujejo svojo 6lanarino, zaostalo pa cim preje porav-najo.    Zakaj   kdor  v treh mesecih ne placa clanarine,   bo  izkljufien  iz druStva, kar ima za doticnega lahko zle posledice. Nato poro-6a tov. Span iz Ljubljane o namenu organizacije.    Ta  je,   organizirati   in   zdruziti   vse vojne   invalide,   vdove   in   sirote   v   mo6no sploSno organizacijo,   kakor  to ze   delajo po vseh pokrajinah naSe drzave. Kadar bodo vsi zdruzeni   v   mocni   organizaciji,   bodo lahko zaktevali,   kar jim   gre,   in ne samo prosili. Takrat Sele dosezejo,   kar je nujno potrebno za vsakega vojnega invalida, za vsako vojno vdovo in siroto. Te potrebe inzahtevepa so: 1. da se gmotno stanje vseh vojnih invalidov, vdov in sirot v najkrajSem  casu   zboljSa ;   2. da jim pripomorejo merodajne  oblasti, da si zgrade primerna   poslopja   za   invalidnice,  v katere se bodo vzprejemali taki invalidi, ki nimajo doma  in   so   za   deio  nezmozni, kakor tudi vdove in sirote v vojski padlih moz ali o6e-tov; 3. da dobi ne glede na premozenje ali
5in enkratno ali na obroke razdeljeno od-Skodnino vsak invalid, kateri je izgubil bo-disi najmanjSi del svojega telesa ali pa je tako poskodovan, da ni za nobeno delo ve(; da preskrbe merodajne oblasti za dela nez-mozne invalide ter za revne vdove in sirote eenejSa zivila in cenejSo obleko. Po koncu shoda se je   prijavilo takoj 61 novih clanov.
Lep uspeh sicer, ali 6e hofiemo doseci svoj namen, strnimo se vsi v eno vrsto in ne odnehajmo prej, dokler ne dosezemo pra-viCnih svojih zahtev, saj nismo zase zrtvovali svojega zdravja in blagostanja, nego za druzbo in drzavo, ki nam naj sedaj v sili prideta na pomoc. Podporni elan je lahko vsaka (tudi juridifina) oseba, ki podpira organizacijo z meseCnimi prispevki najmanj 2 K. Ustanovni elan je lahko vsaka (tudi juridiena) oseba, ki plaCa enkratni prispevek v I. razredu 500 K, v II. razredu 1000 K in v III. razredu 2000 K. Druzba in drzava naj ne pozabita svojih nedolznih zrtev !
Vodstvo „Dru2be sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani naznanja vsem p. t. podruznicam ter p. n. gg. prijateljem in prijateljicam C. M. druzbe, ki s skrbjo povpraSujejo, 5e bo „Druzba" Se obstala in delovala za prosveto naroda, to-le : „Druzba" obstoja in mora ob-stati, ter s podvojeno energijo delati, 6e ho6e slovonstvu reSiti, kar se reSiti mora. Ona vzdrzuje Se 30 uciteljev in otr. vrtnaric. Kdo naj prevzame to breme, kdo naj krmi s hrano prosvete one tiso5e otrok, ki jih negu-je teh 30 uCiteljev in vrtnaric ? Druzba zivi, ker mora ziveti, deluje, ker mora delati, da ne poginejo oni, ki so kri naSe krvi, ki bi bili sicer zapisani smrti. Kdor ima sree in rodoljubni Cut, delaj za C. M. druzbo !
^2ensko druStvo si je nabavilo lepo knjiz-nico, sestojeco iz slovenskih in nemSkih knjig iz starejSe in novejSe literature. Dame, sezite po knjigah! Knjiznica je v Mladiki, v III. razr. dekl. meS6. Sole in je otvorjena vsak Setrtek od 15.—16. ure.
2ensko dru§tvo ima svoj redm ob5ni zbor v nedeljo, dne 25. aprila t. 1. ob 10. uri v spodnji dvorani Nar. doma. V sluftaju nesklepcnosti se vrSi obeni zbor ob pol 11. uri. Na svidenje clanice v nedeljo.
Petdesetkronski in dvajsetkronski bankovci se bodo zamenjavali samo se do vStetega 15. maja t. I. in prenehajo po tern dnevu nepre-klicno biti sploSno placilno sredstvo na naSi zemlji. Zato ponovno opozarjamo obeinstvo, da pohiti z zamenjavo, ker tudi eventualne falzifikate ne bodo vec odvzemali. Tudi se proSnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Do nadaljnje odredbe osta-nejo radi pomanjkanja malih bankovcev v prometu samo Se kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci pa prenehajo po 15. maja t. 1. nepreklicno biti sploSno placilno sredstvo na ozemlju kralje-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
V resen pomislek vsem pravim rodoljubom! Dne 28. marca porofia „Slovenski Narod" sle-defio notico : Bolgari zopet v Caribrodu. Ob-mejno mestece Caribrod na Bolgarskem bi moralo po pariSki mirovni pogodbi pripasti naSi drzavi. In res so Bolgari mestece izpraz-nili ze pred prilifino tremi meseci. Ker doslej v Beogradu vsled kaotiCnih politiSnih razmer niso imeli 6asa, da bi poslali v ta kraj naSe oblasti in jih vojaSko zasedli, so se te dni Bolgari zopet vrnili v Caribrod. Vrnile so se vse bolgarske civilne in vojaSke oblasti, u5i-telji in duhovniki. Otvorile so se Sole in te dni so bolgarske vojaSke oblasti celo izvedle v Caribrodu in okolici rekrutacijo. Dovoljuje-mo si ponizno vpraSanje, ali sploh reflektira naSa drzava na Caribrod, ki ga je nam pri-sodila mirovna konferenca, ali ga misli sploh pustiti Bolgarom ? K temu pripomnimo samo to, kako dolgo Se bo strankarsko zivljenje v Beogradu tako dalec, da pozabijo vse vazne drzavne in gospodarske interese cele drzave.
Ne moremo si marsikateri rodoljub: ze nikakor drugafie pomagati, kakor da iSCemo nove orijentacije in nova pota, kjer se naj korenito zdravljenje teh skrajno nezdravih strankarskih razmer zacne.                  Trezen opazovalec.
Novaftenje. Vojno ministrstvo je pozvalo k novafienju razen letnikov 1899—1899 tudi Se dva letnika onih, ki so lani bili oproSCeni vojaSke sluzbe kot zaCasno nesposobni, in sicer skupno z osebami, ki so stare nad 20 let.
Lastnik tronapstropne hiSe — beraS. V Zagrebu beracl na ulici moSki, ki je lastnik tronadstropne biSe. Da bi vzbujal ve6 usmi-ljenja, se opira na dve palici, a je popolno-ma zdrav. Policija je tega Cudnega „beraLa" ze ve6krat kaznovala radi beraconja, a za-man. Sedaj opozarjajo listi nanj javnost, da mu ne naseda.
Kako morajo prisegati madzarski vojaki. Prisega se glasi: „Prisegam pri imenu svete device Marije, da b«jm storil in zvesto sluzil za osvobojenje in zopetno priklopljenje vsega onega ozemlja materi Madzarski, katerega so zasedli sedaj Cehoslovaki, Rumuni, Jugo-slovani itd., ter za popolno zaduSenje vsakega socijalistiCnega gibanja."
Sodi§5a proti veriinikom. Ministrstvo no-tranjih zadev pripravlja predlog za ministrstvo pravosodja, da naj se izda naCrt o ustanovitvi sodiS6 proti veriznikom. Ta so-diSSa naj bi poslovala pri vseh sodiSCih prve in druge stopnje. Obstajala bi iz 1 sodnika in 4 porotnikov, pri dejanjih, katera zahte-vajo cez petletno kazen, pa bi naj obstojal sodni dvor iz 3 sodnikov in 4 porotnikov.
Petnajst milijonov kron kazni za zaljubljeno pismo. „Srce moje, poglej v moje sree in Ci-taj v njem samo ono, Cesar se ti ne upam pisati." To je pisala lepa in bogata ameriSka vdova nekemu poro6enemu gospodu. Ta jo je tozil. AmeriSki zakon pa kaznuje „odtujenje ljubezni zakonskega druga", in lepa zaljub-ljonka je bila obsojena na 50.000 dolarjev. Lepa vsotica, ki znaSa petnajst milijonov kron.
Ueenka
poStena in prid-na, se takoj sprej-me pri g. Jul. PetroviC, Sivilja V Ptuju, Vseh svetnikova ulica 9.
samec,   zeli   dobiti    v
kaki    privatni    hiSi   v
iy mestu Ptuju samem ali
v najbliznji okolici stanovanje in   hrano, za-
htevajoS le najpotrebnejSe. Natanfineji naslov
se izve pri upravniStvu tega lista.
P VII 28/15—106
RAZGLAS.
Na predlog varustva nedl. Cafuta otrok. se bo dne
v Velavseku prodalo na javni drazbi okoli 90 hi belega vina, Ietnik 1918 in 1919 za izklicno ceno 1/16 K.
Cena se razume od kleti. Z domlkom gre vsa nevarnost na kupca.
Polovica kupnine je poloziti takoj v roke sodnega odposlanca, druga polovica pri prevzetju.
Vino se mora tekom 14 dni po drazbi prevzeti.
Prodajalci si pridrzijo pravico, tekom treh dni najvisji ponudek odkloniti.
Okrajno sodisce PTUJ, odd. VII., dne 9. aprila 1920.
—    4    —
Jugosi inzenirsko podjetje
---------druzba z o. 3. -
inzenirska pisarna it] stavbno podjetje Xjubljana, Sodna ul 2.    H   JVfaribor,  Vitringhofova ul. 34
Oddelck I.
Projek.fi, prorocuni. Jfasvetovanje
in   zastop.   Presoja  in   stavbno
nadzorstvo.
Oddelek II.
Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedclska melioracija
Oddelek HI.
Tjeion,      zelozobelon,      Jie/ezne
konstrukcije.
Oddelek IV. Le/eznice, ccsie, predori, mostovi
Oddelek V.
Jndusirijska in gospodarsfa posiopja
Oddelek VI.
Xomercijaino razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih tvarin
z dvema sobama in kuhinjo za krojaSki obrt.
Najditelj dobi 100   K nagrade.    —    Naslov
pove uprava lista.
postenih stariSev, z dobrimi Bolskimi spri-cevali, sprejme takoj
Fr. Schosteritsch
ti'govina   z rneSanim
blagom,   Sv.   Vid pri
Ptuju.
tevi f   ff
». *
Za  vinogradnike!
HH  Naj si jih ogleda prej pri  kleparju  g^|
A. Majcen, Ptuj
Tarn se dobivajo brlzgalke najnovej-§e   oblike, katere   so   jako   trpezne ter ne potrebujejo del] casa nobene-ga popravila.  Cene bodo  po dnev- *"lSfj nih    cenah    za   potroseni   materjal. "^^
Tudi popravila starih brizgalk se izdelujejo so-lidno in po ceni.
lie in hi
l Mn
I                       v VURBERGU.
Podpisani   daie   cenj.   obcinstvu   na-
Mk  znanje,  da je otvoril gontilno in trgovino.
Prizadeval si bom, kar najbolje zadovo-
Ijiti vsg cenj. goste in odjomnike z dobro
pijafco in z raznim blagom. Za obilen obisk se
pripoooea
Franc Simonic, jOStlllat ill hpnt.
Univerzalno cistilo krvi
(prah)   se   dobiva   v   iekarni   „pri   Zamorcu"
Ph. Mr. RUDOLF MOLITOR v Ptuju.
e*
at
at
=«R\
Prod
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini ielodca in Creves. kronicnemu katarju zelodca in Creves, zolcnemu kamenu, hemoroidem in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljSe sred-stvo naravno zdraviina voda „Rogaska Slatina."
najveLje in najmodernej5e zdraviliSCe v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrothe-rapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenjc, kopeiji z otihikovo kislino, solne, smrecne, parne, zraCne, solnc"ne kopeli in kopeii z vroclm zrakom. — VojaSka godba (42 moz raed istimi absolvirani koservatoristi.) — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v najvecjlh svetovnih zdravili5Lih. (Umet-nigki koncerti, tombole, plesni venCki, gle-daliSke predstave, kino, izleti i. t. d.
Sezija od 1. majado 15. oktobra.
Raunafeljsfoo.
Misi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolie preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 8'—, za podgane in miSi K 8"—, za SLurke 10 K; posebno moLna tinktura za stenice 7 K; uniLevalec moljev praSek proti uLem v obleki in perilu, proti miavljam, proti uSem pri perutnini 6 K; pra§ek proti mrcesom 6 K; mazilo proti u§em pri ljudeh 4 in 8 K; maziio za u§i pri Zivini 4 in 8 K; tinktura proii mrCesu na sadju in zelenjadi (uniCevalec rast'dn) K 6"—, PoSilja po   povzetju    Zavod   za eksport
M. Junker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3.
tetofii (Ell swk
potreb85ine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razliCni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoCi predmeti, dobe se .'.   vedno po primerni ceni v trgovini
J. N. Peterstf v Ptuju.
Svetla vrhnja suknja in

salonska obleka
skoraj nova, fino sukno, se proda. Kje, pove uprava lista.
Pohistvo
za spalno sobo,   za eno   osebo   iz orehovega lesa, politirano, se proda. Naslov pove uprava „Ptujskega lista.'*
cenjenemu obcinstvu, da sem otvoril
manufakturno trgovino
v Ptuju, Vseh svetnikov ul. 3 (blizil yostilni! MaSiOrit]
Za obilen obisk se priporoca
I^Udolf  Hibifi, trgovec v Ruju.
Vinicar
z ve6 delavskimi mocmi se sprejme za ZavrSe. Vprasa se pri g. HUTTER v Ptuju.
Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak.
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.