ŠTAJERSKI TEDNIK TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE b5 let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo naj
Ptuj, petek, - 4. oktobra 2013
Lgraíío poklaryaja
-.nih ^it'jiK'i?.
^ letnik LXVI • št. 78
(M
"■£)
Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Danes, j priloga
aktivna starost
PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
V torek priloga
Štajerski tednik
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.radio-ptuj.si
Aktualno Haloze • Takšni vladni ukrepi ogrožajo prihodnost celotne države
O Stran 2
Kronika Sp. Podravje •
V enem samem mesecu 326 novih brezposelnih
O Stran 24
Štajerski TEBIflK
Podravje • Sezona trgatev na vrhuncu
Naj se iz vinogradov sliši veselo petje
Poletje se je prevesilo v jesen, ko je čas za spravilo grozdja. Sezona trgatev je na vrhuncu, v teh dneh domala po vseh vinorodnih krajih potekajo trgatve.
Gre za svečano opravilo, plod dela in skrbi vinogradnika v celem letu. Ob dobrih vinskih letinah ustvarja veselo, ob slabih pa malce manj veselo vzdušje. Letošnja letina bo po pričakovanjih poznavalcev nekoliko slabša zaradi suše in visokih temperatur, sicer pa je, kot pravijo vinarji, vsaka sezona posebna in specifična. Trgatev pa ni le opravilo, pač pa je v vinorodnih krajih povezana z različnimi ljudskimi običaji. Skorajda ni trgatve brez harmonike in veselega petja. Na žalost veliko vinogradnikom ni do petja, predvsem tistim, ki se s prodajo grozdja ali vina preživljajo. Odkupne cene pri nas so precej nižje kot čez mejo, na izplačilo pa je treba čakati tudi po celo leto. Neustrezna kmetijska politika in uvedbe dodatnih davkov počasi, a vztrajno uničujejo slovensko vinogradništvo. A naj to v teh dneh ne pokvari veselega druženja v vinogradih.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Tednikov objektiv:
Zahtevno in humano, a tudi drago poslanstvo
Sp. Podravie • V občinah Sp. Podravje deluje 82 prostovoljnih gasilskih društev, ki so jim občine za delovanje v letošnjem letu namenile več kot 1,3 milijona evrov, ob tem pa so za naložbe v gasilstvo od leta 2010 dodale 4,5 milijona evrov. Občudovanja vreden pa je tudi gasilski vozni park.
O Stran 4-6
Kam gre denar iz opravljanja javne lekarniške dejavnosti?
Sp. Podravje • Na Ptuju dobiček ostaja lekarniškemu zavodu, v Sl. Bistrici, Mariboru in Ormožu si ga po odloku delijo občine soustanoviteljice. Vsi štirje zavodi letno ustvarijo preko milijona evrov dobička.
O Stran 3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 11. oktobra 2013
Slovenija, Haloze • Zmanjšanje sredstev za investicije občin
Takšni ukrepi ogrožajo prihodnost celotne države
Potem ko je Vlada oznanila svojo namero, da za leti 2014 in 2015 zmanjša in odpravi delež za sofinanciranje investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin, je Združenje občin Slovenije predsednici Bratuškovi poslalo odprto pismo, v katerem so izrazili ostro nasprotovanje vladni nameri. Prepričani so, da bo omenjen ukrep najbolj prizadel najšibkejša območja Slovenije.
Mednje spadajo tudi halo-ške občine, ki jim bo napovedan ukrep vzel skoraj 10 % letnega proračuna, posledica tega pa bo manj investicij in nazadovanje razvoja. Župane haloških občin smo vprašali o tem, kaj menijo o nameri vlade, kako so porabili omenjena sredstva v preteklih letih in kaj bo tovrsten ukrep zanje pomenil v prihodnosti.
Anton Butolen, župan občine Žetale: Država ubira napačno pot
Kot je povedal, so sredstva iz 21. člena ZFO že zadnja tri leta manjša od planiranih. »Zadnja tri leta so se ta sredstva za našo občino gibala v višini približno 125.000 evrov. Večinoma smo ta sredstva porabili za modernizacijo cest. Za drugo leto smo ta sredstva želeli uporabiti za lastni delež pri črpanju sredstev RRP za izgradnjo kulturne dvorane. Novi zakon o financiranju občin, ki je v obravnavi, nam po približni oceni jemlje 130.000 evrov. Če nam vzamejo še to, smo praktično brez lastnih sredstev za investicije. To pa pomeni, da se moramo odpovedati vsaj dvema že odobrenima evropskima projektoma. Verjetno se bo isto dogajalo tudi drugim občinam. Škoda bo ogromna, ne samo za občine in gospodarstvo, temveč tudi za državo, ker bo denar ostal v Bruslju. To je prav gotovo napačna pot in vodi državo v še večjo krizo. Če misli država na ta način prisiliti občine v združevanje, se ne zaveda, da ogroža prihodnost države kot celote.«
Marko Maučič, župan občine Podlehnik: Država bo izčrpala občine, da bodo ugasnile
»Sredstva 21. člena predstavljajo 10 % našega proračuna, ki ga dobimo od države kot vir financiranja. Odobrena sredstva smo namenili za izgradnjo poslovilnega objekta na pokopališču, izgradnjo vrtca, sanacijo plazov ter modernizacijo številnih cestnih odsekov in javnih poti. S temi sredstvi je v letošnjem letu predvidena sanacija petih od šestindvajsetih evidentiranih plazov.« Kot je še dejal, se največ investicij, ki so nujno potrebne za ohranitev in napredek gospodarstva, izvaja v občinah, zato je povsem zgrešeno investicijska sredstva občinam jemati. »Ravno obratno, povečevati bi morali sredstva za investicije lokalnim skupnostim, ki predvsem v majhnih občinah, ki jim žugajo z ukinitvijo, porabijo ta sredstva povsem tran-sparentno, kar v Sloveniji ni ravno navada. Vzeli so nam že finančno izravnavo, sedaj je na spisku 21. člen, zmanjšan je delež dohodnine, ki pripada občinam ... Iz tega je jasno razvidno, da bodo majhne občine finančno izčrpali do te mere, da bodo ugasnile in jih na prefinjen in eleganten način ukinili. Seveda pa bodo s tem ukinili tudi razvoj v lokalnih okoljih, ki smo ga komaj dobro začeli pod okriljem lastnih občin. Le veliko število lokalno združenih interesnih skupin posameznega
Občina	Znesek po ZFO	Delež proračuna
Cirkulane	148.181	8,24 %
Majšperk	234.445	7,79 %
Podlehnik	146.814	9,48 %
Videm	279.952	7,04 %
Zavrč	85.620	7,26 %
Žetale	124.797	10,40 %
področja zagotavlja skladen regionalen razvoj, vsaka drugačna oblika organiziranosti pomeni centralizacijo na regionalni in državni ravni, kar je povsem jasno razvidno iz lokacij investicij v prejšnji lokalni organiziranosti.«
Darinka Fakin, županja občine Majšperk: Ta sredstva so izrednega pomena
»V preteklih treh letih smo sredstva porabili za vodovod, oskrbo s pitno vodo na območju Haloz, investicijo za pločnik Breg v Majšperku, za izgradnjo kulturno-po-slovnega centra v celoti, za večnamensko zgradbo rekreacijskega centra ter za nekatere lokalne ceste. Omenjena sredstva so za občino izjemnega pomena, saj omogočajo dodatno črpanje sredstev po različnih razpisih, z njimi pa zagotavljamo sofinancer-ske deleže, predvsem pa smo na osnovi teh sredstev lažje gradili cestno infrastrukturo. Prav gotovo ne bomo imeli več vira za modernizacijo oziroma novogradnje cestne infrastrukture, kar pa predstavlja veliko oviro, saj imamo glede na velikost občine še veliko potreb na tem področju, gotovo pa se bo poznalo
tudi pri možnostih črpanja dodatnih sredstev po različnih razpisih.«
Občina Videm: Upočasnitev razvoja na področju javne infrastrukture
V videmski občini so v zadnjih treh letih iz naslova omenjenih sredstev uredili vežico ter vaško jedro, poleg tega pa modernizirali še nekatere odseke cest, v letošnjem letu pa pričeli še izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo. Kot so nam v kratki izjavi sporočili, je omenjen predlog slaba rešitev, ki bo povzročila upočasnitev razvoja na področju javne infrastrukture.
Občina Zavrč: Vladni predlog je v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti
Iz sredstev 21. člena so v Zavrču modernizirali številne javne poti in ceste, s katerimi niso uspeli na razpisih. Sredstva so namenili tudi za ureditev pokopališča in izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Nameri vlade o zmanjšanju oziroma ukinitvi ostro nasprotujejo, saj bo takšen ukrep močno prizadel
Ptuj • Franc Pukšič se vrača v Mestno hišo
Sicer je Franc Pukšič že pred leti imel poslansko pisarno na Ptuju. Odprtja so se udeležili predsednik MO SLS Ptuj podpredsednik regijskega odbora SLS Branko Brumen, ki ga veseli, da bo po skoraj letu in pol od podane pobude ta tudi uresničena, ptujski župan Štefan Čelan ter član izvršnega odbora SLS Slavko Visenjak, ki je vesel novega približevanja stranke oziroma poslanca občanom.
„Ni prvič, da bo del moje poslanske pisarne ponovno na Ptuju, to je že bilo nekoč.
Ponovno smo se odločili, da bom imel vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu od 8. do 10. ure poslansko pisarno odprto tudi v Mestni hiši na Ptuju. Moja poslanska pisarna je sicer v Destrniku nad gasilskim domom. Mojo telefonsko številko in elektronski naslov poznajo številni na Ptujskem in širše. Kot poslanec s tega območja sem volivcem vedno na voljo za kakršnokoli pobudo, predlog in vprašanje, nasvet," je povedal. Kar pa zadeva podpore občinskim projektom v Državnem zboru oz.
večje podpore projektom MO Ptuj v parlamentu, pa je dejal, da to tako ne gre, ker mora vsaka občina najprej narediti svoje, se prijaviti na razpis in izpolnjevati pogoje, šele nato se lahko projekt realizira. Naloga poslancev pa je, da v proračunu RS zagotovijo sredstva in postavke, ki so namenjene za razvoj podeželja in občin v takšni ali drugačni obliki. V razvojni perspektivi 2007/2014 je bilo na postavki regionalni razvoj na voljo 600 milijonov evrov. Kar zadeva proračuna za leti 2014/2015, ju po po-
Vir: Združenje občin Slovenije
manjše občine, kar pa je v nasprotju z ustavnim načelom sorazmernosti in je za zavr-ško občino nesprejemljivo,
saj po besedah odgovornih na občini pomeni večanje razlik.
Občina Cirkulane: Predlog je slaba rešitev
V Cirkulanah so v preteklih letih obnovili številne ceste, z njimi pa so zagotavljali lastno udeležbo pri evropskih sredstvih, sredstva so namenili tudi izgradnji večnamenske turistično-prireditvene dvorane. Menijo, da je predlog slaba rešitev, ki bo zanje in ostale manjše občine povzročila manj investicij in pomanjkanje lastnih sredstev pri večjih investicijah, ki so sofinancirane iz evropskih sredstev.
Patricija Kovačec
Za sodelovanje v korist širšega okolja
V ponedeljek je bila v Mestni hiši priložnostna slovesnost ob odprtju poslanske pisarne Franca Pukšiča, kjer bo vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu na voljo tudi za ptujske pobude in predloge. Njegov volilni okraj se pokriva tudi z območjem MO Ptuj.
slančevi oceni ne bi sestavili tudi v krajevni skupnosti, kaj šele občini, zato o tem ne želi izgubljati besed.
V MO Ptuj so zadovoljni, da se je „vrnil" še en poslanec. Nacionalno politiko je po besedah ptujskega župana Štefana Čelana treba voditi tako, da država obstane, ob tem pa morajo obstati tudi vsi ostali podsistemi lokalne samouprave. Na tvorno sodelovanje, takšno kot je bilo doslej, v korist širšega okolja, pa računa tudi v bodoče.
MG
Foto: Patricija Kovačec
Uvodnik
Spodbujanje, ki je hkrati uničevanje
Bruselj že ocenjuje naše ukrepe, ki že na oko niso tisto, kar bi morali biti, ker se nič ne dogaja na odhodkovni strani. Na medijski sceni je vse več zapisov o državah, v katere je že vstopila trojka. Pomenljivo. Tudi vlada oziromafinanč-ni minister govorita o možnem zaprosilu za finančno pomoč, a ta trenutek le za banke. To je novi slepilni manever, kot je bil o navidezni nedotakljivosti minimalne plače. Verjetno se ne bo višala, temveč nižala. Gospodarstvo pa diha že na škrge, obljubljenega kisika ni od nikoder. Ko so se odločali za povišanje prispevka za zdravstvo pri malih, tistih, ki si izplačujejo minimalne plače, verjetno niso imeli na mizi vsega, kar ti že plačujejo. V to statusno obliko jih s svojimi ukrepi „sili" tudi oblast, ki izdatno pospešuje samozaposlitev, sicer bi se spisek na zavodu še podaljšal. Samostojni podjetniki so tiste fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost in za poslovanje svojega podjetja odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, na koncu poslovnega leta pa je njihov dobiček obdavčen z dohodnino v višini od 16 do 50 odstotkov, na drugi strani pa je dobiček pri pravnih osebah obdavčen po enotni 17-odstotni stopnji. Samostojni podjetniki nimajo delovnega razmerja, so brez plače, regresa za letni dopust in drugih bonitet, ki jih imajo drugi zaposleni. Njihov dobiček je lahko hkrati tudi njihova plača, ki pa je ne morejo uveljavljati kot strošek, kot na primer družbenik v gospodarskih družbah. Ker pa niso zavarovani na podlagi delovnega razmerja, po odjavi s. p.-japristanejo na cesti brez vsega. Država, ki na eni strani podpira samozaposlitev, jo na drugi strani tudi uničuje. Malim po prihodu med samostojne podjetnike ne da dihati, izločuje pa jih tudi pri nekaterih razpisih za subvencije, nepovratna sredstva, ugodne kredite ... Bog ne daj, da pa bi zamujali s plačili prispevkov in davkov, že v nekaj dneh pride grožnja z izvršbo. Malih je v Sloveniji 77.043 ali 40,4 odstotka vseh poslovnih subjektov. Bo nespametna politika uničila še to, kar dela in najbolj pridno plačuje davke in prispevke? Du-šebrižnikovpa od nikoder.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 4. oktobra 2013
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Kam gre denar iz opravljanja javne lekarniške dejavnosti
Samo na Ptuju dobiček ostaja zavodu, drugod si ga lahko občine razdelijo
Na območju Podravja delujejo štirje javni lekarniški zavodi: Mariborske lekarne Maribor, Lekarne Ptuj, Lekarna Slovenska Bistrica in Lekarna Ormož. Ustanoviteljice javnih zavodov so občine, vsi štirje zavodi letno ustvarijo dobrih 65 milijonov evrov prihodkov in nekaj več ko milijon evrov dobička.
Največji prihodek med izbranimi zavodi beležijo Mariborske lekarne Maribor, ki so lani ustvarile za 44 milijonov prihodkov in dobiček v višini dobrih 750.000 evrov. V okviru Lekarn Maribor deluje 20 lekarniških enot, pod njihovim okriljem sta tudi družbi Famadent in Marifarm.
Na Ormoškem vroče okrog delitve dobička
Ustanoviteljice javnega zavoda Lekarna Ormož so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Lekarna posluje na treh lokacijah. Matična enota je na Ptujski cesti 25, v neposredni bližini Zdravstvenega doma in Centra za starejše občane. V Ormožu je
Poslovanje javnih lekarniških zavodov na območju Podravja v letu 2012
	PRIHODKI (€)	ODHODKI (€)	DOBIČEK (€)
Lekarne Ptuj	10.716.545	10.606.798	116.311
Lekarna Ormož	4.134.111	4.043.319	86.723
Lekarna Slovenska Bistrica	5.583.312	5.498.772	136.053
Mariborske lekarne Maribor	44.839.656	44.348.459	715.510
Vir: Ajpes / poslovna poročila
Dobiček je prikazan kot neto vrednost po plačilu davka od dohodka pravnih oseb.
lekarniška enota še v centru Holermuos, v Središču ob Dravi imajo podružnično enoto. Z odlokom, objavljenim 15. januarja 2008, so se ustanoviteljske pravice med občinami razdelile po ključu števila prebivalcev (Ormož 74,3 %, Središče ob Dravi 13 % in Sv. Tomaž 12,7 %). V tem istem odloku je definirana tudi razporeditev presežka prihodkov nad od-
i un
Enoto Lekarne Ormož na Ptujski cesti bodo obnavljali. Občina Ormož se je v dobrobit obnovi svojemu delu dobička odrekla, občini Sv. Tomaž in Središče ob Dravi pa zahtevata, da se jima dobiček iz poslovanja javnega zavoda izplača.
hodki (dobička), ki določa, da se dobiček iz poslovnega leta po zgoraj navedenem ključu deli med občine ustanoviteljice.
Direktorica Lekarn Ormož Ksenija Senčar pojasnjuje, da jim je Občina Ormož kot ustanoviteljica dobiček iz poslovanja in dotedanje prihranke v višini nekaj manj kot 600.000 evrov »pobrala« že v letu 2007, še preden je bil navedeni odlok sprejet. Od leta 2007 do danes je dobiček ostajal zavodu. V skladu z odločitvijo vodstva ga želijo nameniti za obnovo lekarne na Ptujski cesti. Medtem ko se občina Ormož z odločitvijo, da se dobiček vloži v investicijska vlaganja, strinja, pa temu nasprotujeta občini Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. »Obnova lekarne je po moji oceni brezpredmetna. Oprema še ni dotrajana, uradno dovoljenje ima lekarna do leta 2016. Menim, da gre za metanje denarja skozi okno,« je do predloga o obnovi oster župan občine Središče ob Dra-
Stroški dela v javnih lekarniških zavodih na območju Podravja v letu 2012
	ŠT. ZAPOSLENIH	STROŠKI DELA (€)
Lekarne Ptuj	42	1.325.054
Lekarna Ormož	10	357.339
Lekarna Slovenska Bistrica	23	748.935
Mariborske lekarne Maribor	171	5.119.571
vi Jurij Borko, ki tako kot to-maževski župan Mirko Cvetko zahteva delitev dobička med ustanovitelje. »Pri Sv. Tomažu smo uredili vso potrebno infrastrukturo, da zagotavljamo splošno zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo. Dogovorjeno je bilo, da ko bomo to uredili, bomo deležni tudi priročne lekarne. Vendar je zdaj na mizi pobuda, da se iz ustvarjenega dobička obnovi lekarna v Ormožu, kar pomeni, da bo ureditev lekarne pri Sv. Tomažu obvisela v zraku. S tem se ne strinjamo in zahtevamo, da se naš del dobička iz lekarniške dejavnosti vlaga na območju naše občine. Z obnovo lekarne v Ormožu ne soglašamo in zato pričakujemo nakazilo dobička, ki ga bomo porabili za investicije v našem zdravstvenem domu,« je odločitev pojasnil prvi mož občine Sv. Tomaž.
Lekarne in njihovi dobički
Farmacija je ena najmočnejših, če ne celo najmočnejša gospodarska panoga na svetu, ki ustvarja milijardne profite. Tudi pri lekarniški dejavnosti, ki je v Sloveniji po večini urejena kot javna služba, se ustvarjajo visoki dobički, čeprav ... »V javnem sektorju poslovna uspešnost ni maksimiziranje dobička, temveč ob razpoložljivih sredstvih zagotavljati čim večjo kakovost in s plačnikom dogovorjen obseg storitev,« v svojem poslovnem poročilu navaja vodstvo javnega zavoda Lekarne Ptuj.
Pred leti je generalno veljalo, da se dobiček, ustvarjen iz javne lekarniške dejavnosti, vlaga v razvoj dejavnosti zavoda. Torej občine kot ustanoviteljice pri dobičku niso bile udeležene, ampak je z njim razpolagal javni zavod.
Prva, ki ji je zadišal lekarniški dobiček, je bila Mestna občina Ljubljana. V ustanovitveni odlok lekarniškega zavoda je vnesla člen, ki narekuje delitev dobička med ustanovitelje (torej občine). »Ormož je takšen odlok sprejel drugi v državi, takoj za Ljubljano,« je povedala direktorica Lekarne Ormož Ksenja Senčar.
Danes se dobiček, ki ga ustvarjajo javni lekarniški zavodi, med ustanovitelje (občine) lahko deli na celotnem območju Podravja, razen na Ptujskem. Člen, ki dopušča razdelitev dobička med ustanovitelje, imajo v svojih ustanovitvenih aktih zavedene Mariborske lekarne Maribor, Lekarna Slovenska Bistrica in Lekarna Ormož. Lekarne Ptuj dobička med občine ustanoviteljice (MO Ptuj, Videm, Žetale, Destrnik, Kidričevo in Majšperk) v skladu z odlokom ne delijo. »Ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda,« je zapisano v ustanovitvenem aktu.
Zakaj je obnova potrebna?
Obnovo lekarne na Ptujski cesti na podlagi opravljenega strokovnega nadzora narekuje
Vir: Ajpes / poslovna poročila
Foto: Črtomir Goznik
Vse lekarne v Podravju poslujejo z dobičkom.
Dobiček naj gre v širitev dejavnosti
Na vprašanje, zakaj se občine ustanoviteljice ptujskih lekarn niso odločile za podobno delitev dobička, župan občine Žetale Anton Butolen odgovarja, da je osnovno vprašanje, zakaj javni zavod sploh ustvarja dobiček. »Odgovora bi bila verjetno dva, ali so storitve precenjene ali pa je delo zaposlenih podcenjeno. Vendar verjetno ta dva odgovora nista točna. Vsaj po informacijah, ki jih dobivamo, ustvarjajo dobiček s svojo tržno dejavnostjo. Potem je seveda vprašanje, ali je pošteno, da jim dobiček poberemo občine, ker do sedaj naša občina v Lekarne Ptuj tudi še ni nič vlagala. Res pa je, da država v podjetjih, kjer je sama večinski lastnik, tako dela oziroma je delala, dokler je še katero izmed podjetij dobiček ustvarjalo. Moje osebno mnenje je, da bi bilo bolj smiselno kot delitev presežka občinam ustanoviteljicam presežke vlagati v širitev dejavnosti v občine, kjer te dejavnosti še ni, oziroma v izboljšanje storitev za občane.«
Patricija Kovačec
Lekarniška zbornica Slovenije. Po njihovih priporočilih je treba povečati prostor za sprejem zdravil in blaga, pridobiti dodaten prostor in opremo za shranjevanje zdravil in ostalega blaga, zagotoviti, da ni križanja čistih in nečistih poti, povečati prostor za izdajo zdravil za zdravila, ki se izdajajo na recept in brez recepta ter oskrbo z izdelki za samoz-dravljenje. Obnova lekarne, velikosti 104 kvadratne metre, je ocenjena na nekaj manj kot 200.000 evrov, pri čemer je oceno podal arhitekt.
Direktorica Ksenja Senčar sicer priznava, da imajo do leta 2016 res verificirano lekarniško dejavnost. »Vendar pa verifikacija pomeni minimalni pogoj za opravljanje dejavnosti. Mi pa želimo in moramo vse to nadgraditi, saj je pohištvo dotrajano. Leta 1996 smo se selili v vlažne prostore. Vse pregradne stene so iz lesa, zato predvidevamo, da so prepojene z vlago. Da smo zadostili kriterijem za shranjevanje zdravil, smo nekaj časa prostore izsuševali z električnimi napravami. Lekarna je potrebna obnove, saj nam zares primanjkuje prostora. O tem ni dvoma.«
Mojca Zemljarič
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Foto: MZ
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 4. oktobra 2013
Spodnje Podravje • Oktober - mesec požarne varnosti
Zahtevno in humano, a tudi drago poslanstvo
V občinah Spodnjega Podravja deluje 82 prostovoljnih gasilskih društev, ki so povezana v 14 občinskih Gasilskih zvez, na Ptuju pa je tudi sedež Območne gasilske zveze. Brez dvoma gre za najštevilčnejše društveno gibanje, ki ima tudi izjemno dolgo tradicijo. Gasilci so tisti, ki rešujejo številna življenja in premoženje, pri tem nosijo veliko odgovornost, potrebujejo pa tudi primerno opremo.
Ta pa seveda stane nemalo denarja, za gasilske avtomobile, osebno zaščitno opremo, za prenove in gradnje gasilskih domov ... Virov financiranja gasilske dejavnosti je več: državni proračun (letos je bilo po razpisu razdeljenih 900.000 evrov) in občinski proračuni, zavarovalnice, donatorji, lastni prihodki itd.
Koliko denarja so občine namenile za delo gasilcev v letošnjem letu in koliko v naložbe na gasilskem področju v zadnjem mandatu (od leta 2010 do danes), smo povprašali vodstva občin in posameznih gasilskih zvez. Številke so, po pričakovanju, precej osupljive. Samo v letošnjem letu bodo občine za požarno varnost na svojih območjih namenile preko 1,2 milijona evrov. Za sofinanciranje naložb na področju gasilstva (domovi in avtomobili) pa so od leta 2010 do danes porabile dobre 4,5 milijona evrov.
Še dodaten zanimiv podatek pa se nanaša na približno ocenjeno vrednost gasilskega voznega parka v društvih Spodnjega Podravja; pristojni so namreč na oko ocenili, da so vsa gasilska vozila danes vredna krepkih 12 milijonov evrov .
Občina Majšperk: za požarno varnost 123.900 evrov, za naložbe 185.953 evrov
Na območju občine deluje pet PGD. Od leta 2010 so jim za sofinanciranje nakupov vozil namenili 56.769,57 evra ter še 64.434,00 evra za opremo vozil, pri tem dodajajo, da je ob upoštevanju še razpoložlji-
Gasilska oprema veliko stane
Gasilska vozila GVC16/25 z vso potrebno nadgradnjo in pripomočki veljajo od 220.000 do 250.000 evrov; cene za delovne gasilske obleke se gibljejo okoli 200 evrov, zaščitne gasilske obleke, ki jih v Sloveniji kakovostno izdeluje le podjetje Bas iz Lovrenca na Dravskem polju, veljajo od 900 do 1500 evrov; za specialne kemične zaščitne obleke pa je treba odšteti tudi do 5000 evrov. Gasilske čelade stanejo okoli 300 evrov, gasilske cevi, dolge 15 metrov, veljajo od 40 do 100 evrov, ventilatorski izpihovalniki dima od 3.000 do 5.000 evrov, univerzalna gasilska lestev pa okoli 3.000 evrov.
vih sredstev na postavkah do konca leta 2013 znesek nekoliko višji, in sicer 75.934 evrov. Za gradnje in prenove so v istem časovnem obdobju namenili 53.250 evrov, od tega so jih do sedaj porabili 46.152. V letošnjem letu je za celotno delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč, ki zajema programe gasilskih društev in zveze, izobraževanje gasilcev, zdravniške preglede, nakup
Gasilska zveza Videm
V GZ Videm imajo po društvih včlanjenih 512 gasilcev in gasilk, od tega je 227 operativnih gasilcev. Skupno premorejo 17 vozil, katerih skupna vrednost znaša skoraj dva milijona ali natančneje 1.920.000 evrov.
PGD	Vozilo
Tržec	GVC 16/25 GVC 16/24 GVM
Leskovec	GVC 24/50 GVGP GVM
Sela	GVC 16/24 GV1
Videm	GVC 16/25 AC 16/50 GVM
Podlehnik	GVC 16/24 GVGP GVM
Žetale	GVC 24/50 GVV 2 GVM
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	1.920,000
gasilske opreme in avtomobila, ureditve gasilskih domov ter porabe sredstev požarne takse, rezerviranih 123.900,00 evra.
Občina Žetale: 14.700 evrov za požarno varnost, za naložbe 25.000 evrov
V Žetalah deluje eno gasilsko društvo. Od leta 2010 so za namen dogradnje, prenove oziroma novogradnje gasilskega doma namenili 25.000 evrov, medtem ko za gasilska vozila niso namenjali denarja.
V letošnjem letu so za požarno varnost občine namenili 11.900 evrov za PGD Žetale ter 2.800 evrov za GZ Videm.
Občina Podlehnik: 42.000 evrov za požarno varnost, za naložbe 62.500 evrov
V Podlehniku prav tako deluje eno društvo. V zadnjem mandatu je občina za delovanje društva in za prenovo gasilskega doma namenila 62.500 evrov, za nakup gasilskih vozil pa ni bilo potreb po sofinanciranju. V letošnjem
Gasilska zveza Majšperk
GZ združuje gasilska društva Majšperk, Ptujska Gora, Stoper-ce, Medvedce in Majšperk-Breg, ki imajo več kot 560 članov, od tega 153 operativnih članov. Ocena voznega parka, ki šteje skupno 12 vozil, znaša 948.000 evrov.
letu so za delovanje in nakup gasilske opreme PGD Podleh-nik namenili 38.500 evrov, za delovanje GZ Videm pa 3.500 evrov.
Občina Zavrč: 28.400 evrov za požarno varnost, za naložbe 83.800 evrov
V občini deluje le eno gasilsko društvo. V zadnjem mandatu, ki se je pričel konec leta 2010, pa do danes je občina za nakup oziroma nadgradnjo gasilskih avtomobilov namenila 36.855,70 evra, za prenovo in ureditev gasilskega doma pa 47.000 evrov. Občina je za delovanje, opremo in požarno takso PGD v letu 2013 rezer-
virala sredstva v skupni višini 26.100 evrov, za delovanje GZ pa 2.300 evrov.
Občina Videm: 44.000 evrov za požarno varnost, za naložbe 299.000 evrov
V	videmski občini delujejo štiri društva, in sicer Leskovec, Tržec, Sela in Videm. Leta 2011 so 86.117,34 evra namenili za gasilske avtomobile in opremo ter 8.000 evrov za vzdrževanje gasilskih domov. V lanskem letu so za gasilske avte in opremo odšteli 67.032,36 evra ter 5.250 evrov za vzdrževanje gasilskih domov. Letos je za gasilske avtomobile in opremo namenjenih 108.298 evrov, za vzdrževanje gasilskih domov 24.355 evrov, za redno delovanje PGD ter GZ pa 44.252 evrov.
Občina Cirkulane: 33.300 za požarno varnost, za naložbe 155.000 evrov
Na območju občine deluje le PGD Cirkulane. Občina je za sofinanciranje nakupov gasilskih avtomobilov v zadnjem mandatu namenila 154.754 evrov, za prenovo gasilskega doma pa 10.000 evrov. V letošnjem letu so za požarno varnost občine v proračunu rezervirali 33.300 evrov.
Občina Markovci: 94.500 evrov za požarno varnost, za naložbe 1,158.000 evrov
V	letošnjem letu so za požarno varnost v tej občini rezervirali 78.577 evrov, od tega za delovanje osmih PGD 62.577 evrov in za delovanje GZ s sedežem v Ptuju 16.000 evrov. Vseh osmih PGD imajo gasilske ali gasilsko vaške domove, razpolagajo pa s 15 gasilskimi vozili. Od leta 2010 do danes je občina za sofinanciranje na-
PGD	Vozilo
Majšperk	GVM (2 vozili) GVC 15/16 GVC 25/50
Ptujska Gora	GVM GVV 1 GVC 16/15
Stoperce	GVV 2 GVC 16/50
Medvedce	GVM GVV 1
Majšperk-Breg	GVV 1
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	948.000
Gasilska zveza Trnovska vas
GZ Trnovska vas sestavljata dve društvi, in sicer PGD Biš in PGD Vitomarci, vodi pa jo predsednik Manfred Jakop. V obeh društvih delujeta operativni enoti. V Vitomarcih je število operativcev preko 25, v Bišu pa je 42 aktivnih operativcev.
PGD	Vozilo
Vitomarci	GVV 1 iveco daily, letnik 2000 AC TAM, letnik 1980
Biš	GVM 1 peugeot boxer, letnik 2012 GVC 16/25, MAN 4x4, letnik 2011
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	310.000
petek • 4. oktobra 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	5
kupov gasilskih vozil v svojih društvih namenila 340.000 evrov, za dograditve,prenove in novogradnje gasilskih domov pa 185.000 evrov. V letu 2013 je namenjenih tudi 633.000 evrov za izgradnjo Večnamenskega centra Sobe-tinci, v katerem bo svoje prostore imelo tudi PGD Sobetin-ci. V letu 2013 je PGD Nova vas pri Markovcih prejelo še dodatnih 7.295,00 evrov za sanacijo poplav iz novembra 2012, ki so prizadele vaško gasilski dom v Novi vasi pri Markovcih. V letu 2013 je država odobrila še dodatnih 20.000 evrvov za sanacijo poplav vaško gasilskega doma v Novi vasi pri Markovcih, ki bodo izplačana preko občinskega proračuna.
Občina Kidričevo: 61.500 evrov za požarno varnost
Na občini Kidričevo naj bi po pojasnilih direktorja občinske uprave v letošnjem letu za redno dejavnost gasilskih društev in občinske gasilske zveze namenili 61.500 evrov. Iz naslova požarne takse pričakujejo 15.000 evrov, sredstva požarne takse se v skladu z zakonodajo lahko uporabijo izključno za nabavo opreme za zagotavljanje požarne varnosti, višina sredstev pa je odvisna od pridobljenih sredstev požarnega sklada. V letu 2013 pa bodo v okviru načrtovanih sredstev za investicije na področju požarne varnosti namenili 3.000 evrov tudi za sofinanciranje nakupa motorne brizgalne v PGD Jablane.
Občina Juršinci: 23.000 evrov za požarno varnost, za naložbe 22.250 evrov
Občina Juršinci je v letu 2013 v svojem proračunu za požarno varnost občine rezervirala 23.000 evrov. Od tega za delovanje obeh PGD 13.000 evrov za dejavnost in 4.000 evrov za požarno takso. Zraven tega so za investicijske transferje za PGD Grabšinski breg namenili še 3.000 evrov in natanko toliko za Gasilsko zvezo občine Juršinci. Na območju občine Juršinci delujeta dve prostovoljni gasilski društvi, in sicer PGD Gabr-
nik in PGD Grabšinski breg. V času od leta 2010 do danes občina ni sofinancirala nakupov gasilskih avtomobilov, saj jih v tem času niso nabavljali. So pa za dozidavo, prenovo, novogradnjo gasilskih domov v zadnjih treh letih namenili 22.250 evrov. Od tega v letu 2010 za PGD Gabrnik sredstva v višini 6.000 evrov (obnova fasade), v letu 2010 PGD Grab-šinski breg sredstva v višini 5.000 evrov (zamenjava stavbnega pohištva), v letu 2011 PGD Gabrnik 5.000 evrov za dvižna vrata na domu in lani za PGD Grabšinski breg 6.250 evrov za adaptacijo doma.
Občina Destrnik: 16.700 za požarno varnost, za naložbe nič
Občina Destrnik ima v letošnjem proračunu za delovanje GZ in gasilskih društev planirana sredstva v višini 16.700 evrov, ta sredstva pa nakazujejo društvom in zvezi na podlagi pogodbe o izvajanju javne gasilske službe. Od tega je 4.200 evrov planiranih za plačilo požarne takse, za društva pa torej 13.500 evrov. Občina financira direktno društva, na območju Destrnika pa delujeta dve gasilski društvi, združeni v zvezo: PGD Destrnik in PGD Desenci. Tudi destrniška občina v času od leta 2010 naprej ni sofinancirala nakupa gasilskih avtomobilov, ker jih v tem času niso nabavljali. Prav tako z dozidavo ali prenovo gasilskih domov v tem času niso imeli stroškov.
Občina Trnovska vas: 9.800 evrov za požarno varnost, za naložbe 133.000 evrov
Občina Trnovska vas je za leto 2013 za požarno varnost občine za delovanje PGD in GZ planirala sredstva v višini 9.825 evrov. Sicer pa na območju občine Trnovska vas deluje eno društvo, in sicer PGD Biš. Kar se tiče sofinanciranja gasilskih vozil, je občina v obdobju od leta 2010 do 2013 za ta namenila 132.683 evrov, medtem ko za prenovo gasilskega doma v Bišu v tem času niso namenjali posebnih sredstev.
Gasilska zveza Juršinci
GZ Juršinci, ki jo vodi Daniel Mlinaric, sestavljata dve društvi, in sicer PGD Gabrnik in PGD Grabšinski breg, skupaj je v obeh okrog 60 aktivnih operativnih članov.
PGD	Vozilo
Gabrnik	GVV 1 iveco daily, letnik 2010 GVM peugeot boxer, letnik 1997 GVC 8/50, letnik 1976
Grabšinski breg	Cisterna TAM, letnik 1992 GV 1 mercedes, letnik 2003
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	75.000 *
Občina Sv. Andraž: 8.700 evrov za požarno varnost, za naložbe 3.900 evrov
Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je v letošnjem letu za požarno varnost občine za PGD namenila 7.418 evrov in 1.325 evrov za delovanje gasilske zveze. Na območju njihove občine deluje PGD Vitomarci, ki deluje v sklopu GZ Trnovska vas-Vito-marci. Nabave vozil domačega prostovoljnega gasilskega društva po letu 2010 niso sofinancirali, so pa v letu 2011 za vozilo PGD Biš namenili sredstva v višini 200 evrov. Za investicijsko vzdrževanje stavbe gasilskega doma so v tem letu porabili okrog 3.700 evrov.
Občina Hajdina: 134.000 za požarno varnost, za investicije 239.000 evrov
V	letu 2013 je občina Hajdina, kjer je aktivnih pet gasilskih društev, najstarejše (PGD Hajdina je staro že več kot so let), za požarno varnost namenila 134.052 evrov, od tega za redno delovanje prostovoljnih gasilskih društev 26.316 evrov, za delovanje zveze pa 11.421 evrov. Za sofinanciranje nakupov gasilskih avtomobilov so od leta 2010 do danes namenili 99.916 evrov. Za dograditve, prenove in novogradnje gasilskih domov so v tem času skupaj namenili 139.335 evrov. Vseh operativnih članov imajo društva skupaj 185, od tega jih ima PGD Hajdina 45, PGD Ge-rečja vas 55, PGD Hajdoše 36, PGD Slovenja vas 30 in PGD Draženci 19.
Občina Dornava: 23.000 evrov za požarno varnost, za naložbe 690.000 evrov
V	občini Dornava za zagotavljanje požarne varnosti v tem letu namenjajo 43.000 evrov - 23.000 za požarno varnost (PGD, GZ, CZ) in 20.000 evrov za postavko »gasilski domovi«. Od leta 2010 do danes so za gasilstvo zagotovili 780.108,31 evrov (slabih 91.000 za delovanje društev in zveze, dobrih 53.000 za gasilska vozila in 634.000 za novogradnje, dozidave in obnove gasilskih domov).
MO Ptuj: 369.000 evrov za požarno varnost, za naložbe 641.000 evrov
V proračunu MO Ptuj za letos je za požarno varnost namenjenih 368.923 evrov, od tega za delovanje gasilske zveze 20.212 evrov, ostalo pa za delovanje devetih prostovoljnih gasilskih društev, osem teritorialnih in eno podjetniško (Ptuj, Grajena, Kicar, Podvinci, Spuhlja, Spodnje Velovlek, Pa-cinje, Turnišče in Železničar). V zadnjih štirih letih je bilo za nakupe gasilskih vozil porabljenih skupaj porabljenih 87.615 evrov. Za dograditev, prenove in novogradnje gasilskih domov je bilo v zadnjih štirih letih porabljenih skupaj porabljenih skupaj 553.630 evrov, od tega za obnovo in dograditev gasilskega doma Ptuj 525.428 evrov.
Občina Ormož:
118.400	evrov za požarno varnost, za naložbe 663.550 evrov
Občina Ormož je v proračunih v obdobju 2010-2013 za delovanje gasilskih društev namenila 299.388 evrov, za delovanje Gasilske zveze pa
140.401	evro. Za letošnje leto je v proračunu za gasilska društva rezerviranih 81.670, za zvezo pa 36.730 evrov. V zadnjem mandatu občinskega sveta (od 2010 do danes) je občina nakup gasilskih vozil sofinancirala v višini 391.784 evrov, za nakup gasilske opreme je prispevala 125.886 evrov, za vlaganja v gasilske domove pa je zagotovila 145.880 evrov. Gasilsko
Gasilska zveza Destrnik
GZ Destrnik, ki ji predseduje Marjan Zelenik, sestavljata dve društvi, in sicer PGD Destrnik in PGD Desenci. Število operativnih članov v obeh društvih skupaj je 80.
PGD	Vozilo
Desenci	Avtocisterna 16/50, letnik 1980 GMV kombi, letnik 1999
Destrnik	GVC 16/25, letnik 2002 Avtocisterna 16/40, letnik 1992 GVM, letnik 2011
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	230.000 *
dejavnost je občina v štirih letih glede na navedene podatke sofinancirala v višini 1,1 milijona evrov.
Občina Središče ob Dravi: 82.800 za požarno varnost, za naložbe 27.700 evrov
Občina Središče ob Dravi je v letošnjem letu za delovanje obeh društev in zveze namenila 82.800 evrov (delovanje društev 13.100, izobraževanje 4.200, zavarovanje 3.600, po razpisu za gasilsko opremo 6.900 in za nakup gasilskega avtomobila za PGD Obrež 55.000 evrov). Nakup vozila zaenkrat še ni realiziran. V zadnjem mandatu od leta 2010 do danes gasilskih vozil niso nabavljali, za obnove gasilskih domov so v tem obdobju namenili 27.740 evrov (leta 2011).
Občina Sv. Tomaž: za požarno varnost 30.000 evrov, za naložbe 173.000 evrov
Občina Sv. Tomaž v letu 2013 za delovanje GZ namenja 7.000 evrov, dejavnost gasilskih društev bodo sofinancirali v višini 22.800 evrov, za sofinanciranje investicijskih vlaganj v gasilstvo pa imajo v proračunu zagotovljenih 31.000 evrov. V mandatu od leta 2010 do danes so za sofinanciranje nakupov gasilskih avtomobilov namenili 90.000 evrov, za prenove gasilskih domov pa 83.374 evrov (leta 2010 16.000, leta 2011 17.374, leta 2012 23.000 in letos 27.000 evrov).
DK, PK, MG, OM, MZ
Gasilska zveza Ormož
V okviru Gasilske zveze Ormož deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev. »V skladu s kategorizacijo moramo imeti 304 operativne gasilce, vendar je v naši zvezi trenutno evidentiranih in zavarovanih 417 operativnih gasilcev,« je pojasnil predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in dodal, da na območju zveze razpolagajo z 28 gasilskimi vozili, njihova skupna vrednost se ocenjuje na okrog 1,9 milijona evrov; vozni park PGD Ormož je vreden okrog pol milijona.
*vsa vozila niso ocenjena
PGD	Vozilo
Ormož	GVC 24/50, letnik 2011 GVM 1, letnik 2013 PV 1, letnik 2002 GVC 16/25, letnik 2007 HTV, letnik 2005
Hardek	GVM 1, letnik 2012 GVC 16/25, letnik 2007
Ivanjkovci	GVM 1, letnik 2008 GVC 16/25, letnik 1988 GV 1, letnik 1985
Miklavž pri Ormožu	GVC 16/25, letnik 2011 GVM 1, letnik 2008
Velika Nedelja	GVC 16/25, letnik 2007 GVM 1, letnik 1998
Cvetkovci	GVV 2, letnik 2004 GVM 1, letnik 2006
Senešci	GVV 1, letnik 2008 GV 1, letnik 1991
Trgovišče	GVV 1, letnik 1984 GVV 1, letnik 2013
Hermanci	GVC 16/25, letnik 1996 GVV 1, letnik 1993
Vitan-Kog	GVC 16/25, letnik 1972
Bresnica	GV 1, letnik 2005
Ključarovci	GVV 1, letnik 2009
Loperšice	GV 1, letnik 1999
Podgorci	GVV 1, letnik 2008
Žerovinci	GV 2, letnik 1967
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	1.900.000
*vsa vozila niso ocenjena
6 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 4. oktobra 2013
Gasilska zveza Središče ob Dravi
Pod okriljem Gasilske zveze Središče ob Dravi delujeta dve društvi. Kot je povedal predsednik zveze Radovan Aleksič, imajo na območju zveze pet gasilskih vozil in 90 usposobljenih operativcev. Vrednost gasilskih vozil je predsednik GZ ocenil na okrog 140.000
Gasilka zveza Sveti Tomaž
V Gasilsko zvezo Sv. Tomaž so vključena štiri gasilska društva. Predsednik zveze Janez Obran je pojasnil, da razpolagajo s šestimi gasilskimi vozili, operativnih članov je 157. Vrednost voznega parka GZ Sv. Tomaž se ocenjuje na okrog 347.000 evrov.
Gasilska zveza Dornava
V Gasilsko zvezo Dornava so vključena štiri gasilska društva, operativnih članov je 90. Društva na območju občine Dornava imajo sedem gasilskih vozil - pet vozil za prevoz moštva in dve vozili z vgrajenima gasilskima cisternama. Predsednik zveze Franc Šuen vrednost vozil skupno ocenjuje na okrog 285.000 evrov.
evrov.
PGD	Vozilo
Središče ob Dravi	GVC 16/25, letnik 2006 GVC 16/80, letnik 1985 GVM, letnik 2002
Obrež	GVC 24/35, letnik 1997 GVP, letnik 1999
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	140.000
PGD	Vozilo
Koračice	GVC 16/45, letnik 1995 GVM, letnik 2002
Pršetinci	GVC 16/25, letnik 2010 GVM, letnik 1989
Savci	GVC 16/25, letnik 1986
Trnovci	GVV 1, letnik 2006
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	347.000
PGD	Vozilo
Dornava	GVM 1 GVC 16/25
Polenšak	GVM 1 GVC 16/25
Mezgovci	GVM
Žamenci	GVM (2 vozili)
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	285.000
Območna gasilska zveza Ptuj
V okviru OGZ Ptuj deluje 24 prostovoljnih gasilskih društev (PGD), ki so združena v treh občinskih gasilskih zvezah, v MO Ptuj ter v občinah Markovci in Hajdina. V vseh 24 društvih deluje 854 operativnih gasilcev, 44 rezervnih operativnih gasilcev in 425 pripravnikov.
V	okviru omenjene zveze deluje v MO Ptuj devet PGD, in sicer Grajena, Kicar, Pod-vinci, Ptuj, Pacinje, Spuhlja, Velovlek, Turnišče in Železničar.
V	občini Markovci deluje osem PGD, in sicer Borovci, Bukovci, Nova vas, Markovci, Prvenci-Strelci, Sobetin-ci, Stojnci in Zabovci, sicer združena v GZ Markovci.
V	občini Hajdina deluje pet PGD, in sicer Draženci, Gerečja vas, Hajdina, Hajdo-še in Slovenja vas, ki so povezana v GZ Hajdina.
V	območno gasilsko zvezo sta vključeni še dve PGD, in sicer PGD Cirkulane in PGD Zavrč.
Vsako PGD ima svoj dom ali orodišče, na območju OGZ Ptuj je tako 23 gasilskih domov, PGD Železničar pa ima v posesti orodišče. V vseh 24 društvih pa pre-
Gasilska zveza Gorišnica
V Gasilsko zvezo Gorišnica je vključenih osem prostovoljnih gasilskih društev, ki imajo 250 operativnih članov. Kot je povedal predsednik zveze Jože Bratuša, imajo na območju zveze 13 gasilskih vozil. Vozila GVC 16/25 nima nobeno društvo v občini Gorišnica, vse avtocisterne so starejše od 20 let. Okvirna ocena vrednosti vseh vozil v GZ Gorišnica znaša okrog 280.000 evrov.
PGD	Vozilo
Gorišnica	Iveco GV-V1, letnik 2003 TAM 125, letnik 1980
Moškanjci	Orodno vozilo Iveco, letnik 1995 TAM 130T, letnik 1993
Formin	Orodno vozilo Volkwagen, letnik 1996 TAM 130T, letnik 1989
Zagojiči	Fiat ducato GVM, letnik 2008 TAM 130T, letnik 1988
Zamušani	Iveco GV-V1, letnik 2004 TAM 125T letnik 1981
Gajevci-Placerovci	Orodno vozilo Renault, letnik 2000
Mala vas	Mercedes GV-V1, letnik 1999
Muretinci	Iveco GV-V1, letnik 2009
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	280.000
morejo kar 53 različnih gasilskih vozil, od tega devet vozil GVM, osem vozil GV1, šest vozil GVC 16/25, dve vozili GVC 16/24, dve vozili GVC 16/40, dve vozili GVS-V, dve vozili TRV-1 ter po eno vozilo GVC 16/25, GVC 16/3 in GV-V2. Ob tem poudarjajo, da so trenutno vsa društva opremljena v skladu z zahtevanimi normativi.
Kot je pojasnil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, naj bi od lokalnih skupnosti, oziroma občin, za delovanje Območne gasilske zveze Ptuj
letos prejeli skupaj 118.190 evrov. Od tega iz MO Ptuj 20.212 evrov za delo zveze ter 88.070 evrov za delo občinskega poveljstva Ptuj in delno za PGD v občini.
Iz Občine Markovci naj bi prejeli okoli 16.000 evrov za delo zveze in okoli 2.700 evrov za delo občinskega poveljstva občine Markov-ci, iz Občine Hajdina okoli 10.180 evrov za delo zveze in 1.240 evrov za delo občinskega poveljstva občine Haj-dina, iz občine Cirkulane za delo zveze 2.239 evrov in iz Občine Zavrč za delo zveze 2.239 evrov.
Območna gasilska zveza Ptuj bo torej za svoje delovanje (kvartalno) do konca leta od občin prejela 40.691 evrov, sredstva pa so namenjena za delovanje organov zveze, materialne stroške zveze, zaposlenega delavca in vzdrževanje objekta, tudi nerazdeljenega premoženja bivše Zveze gasilskih društev. Za delovanje občinskih poveljstev Markovci in Haj-
Gasilska zveza Kidričevo
V okviru gasilske zveze Kidričevo deluje osem prostovoljnih gasilskih društev. Kot je pojasnil predsednik GZ Kidričevo Franc Frangež, so za delovanje društev in zveze do zdaj prejeli osem dvanajstin sredstev. V vseh osmih društvih premorejo 14 gasilskih vozil, in sicer dve vozili GVC 16/25, štiri vozila GVC 16/40, tri vozila GVV 1 in pet vozil GVM.
PGD	Vozila
Talum	GVC 16/25 (2 vozili) GVC 16/40 GVM 1
Apače	GVC 16/40 GV V1
Lovrenc na Dravskem polju	GVM 1 GVC 16/25
Mihovce	GVM 1 GVC 16/40
Pleterje	GV V1
Jablane	GVM 1 GVC 16/25
Starošince	GV V1 GVC 16/40
Šikole	GVM 1 GVC 16/40
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	1.650.000
dina pa bodo do konca leta (kvartalno) prejeli 3.940 evrov, ta sredstva pa so na-
menjena za najnujnejšo opremo vodij intervencij po občinah.
Območna gasilska zveza (OGZ)Ptuj
Opomba: ocene vrednosti gasilskih vozil so nam posredovala vodstva gasilskih zvez. Pri novejših vozilih, starih nekaj let, tržne vrednosti vozila ni bilo težko določiti. Večja težava pri oceni vrednosti se je pojavila pri vozilih, ki so stara 15, 20 ali še več let. Gre za vozila, ki še imajo operativno vrednost, njihovo tržno vrednost pa je težko določiti oziroma je le-ta minimalna.
PGD	Vozilo
Grajena	GVC 16/40 GVM 1 GVC 16/25
Kicar	GV V1 GVM 1
Podvinci	GVM 1 GVC 16/24
Ptuj	TRV 1 (dve vozili) GVSV GVC 16/25 AC 22/33 GVM 16/25 (dve vozili)
Pacinje	GV V1
Spuhlja	GVC 16/30 GVM 1
Velovlek	GV V1 GVM 1
Turnišče	GVC 16/25 GV 1
Železničar	GV 1
Borovci	GV 1
Bukovci	GVC 16/30 GVC 16/25 GVM 1
Nova vas	GV 1
Markovci	GVC 16/25 GVM 1
Prvenci-Strelci	GVC 16/25 GVM 1
Sobetinci	GV 1
Stojnci	GVC 16/25 GV V1
Zabovci	GV V1
Draženci	GV V1 GVM 1
Gerečja vas	GVC16/24 GVM 1
Hajdina	
Hajdoše	GVC 16/30 GVM 1 GVC 24/50
Slovenja vas	GV V1
Cirkulane	GVC 24/50 GV V1
Zavrč	GVC 16/25 GVM 1
Skupna ocenjena vrednost vseh vozil (€)	3.770.000
petek • 4. oktobra 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	7
Ptuj • Nezadovoljni sindikati napovedujejo nov protestni shod
Ne bodo dopustili vračanja v suznjelastniske odnose
Ker so z reSevanjem krize vse bolj nezadovoljni in ker smo priSli v situacijo, da je krSitev delovnopravne zakonodaje nekaj vsakdanjega, so v zvezi svobodnih sindikatov za november napovedali nov, vseslovenski protestni shod.
V zvezi svobodnih sindikatov z reševanjem krize niso zadovoljni, saj so prepričani, da nas ukrepi, ki jih sprejemajo v vladni politiki, ne bodo pripeljali iz nje. Kot je v Ptuju poudaril predsednik Dušan Semolič, se (namesto odpiranja novih delovnih mest) kriza in nezadovoljstvo le še poglabljata: „Žal se v Sloveniji nadaljuje politika ekstremne-ga varčevanja, ki je podrejena proračunskemu cilju zagotoviti 3-odstotni proračunski primanjkljaj, ne glede na ceno in na to, kaj se dogaja z ljudmi, ki večinoma životarijo na robu preživetja. Zaradi tega smo upravičeno nezadovoljni. Trenutna prioriteta vladajočih je, kako rešiti banke, kako reševati tiste, ki so to krizo povzročili, ceno pa naj plačujejo upokojenci, delavci in socialna država. Zato je čas, da ukrepom, ki jih nameravajo realizirati, rečemo NE, zaustavite se, to ni prava pot!"
Prste proč od minimalne plače!
Tudi predlog, da bi lahko v podjetjih prišlo do znižanja minimalne plače, je po besedah Semoliča v nasprotju s temeljno idejo minimalne plače: „Predlagatelji izhajajo iz
napačne predpostavke, da naj bi bila minimalna plača previsoka, da je v mnogih podjetjih vir vsega zla in da zato propadajo podjetja. Naš odgovor je seveda NE, kajti minimalna plača je v Sloveniji dogovorjen standard, saj gre za 8 ur trdega dela, tudi nočnega, zato delavci ne smejo prejeti nižjega plačila!«
Ob tem je opozoril, da delodajalci vse pogosteje odpovedujejo tudi kolektivne pogodbe dejavnosti, kar je nedopustno: „Gre za enostranski poseg, brez kakršnih koli pogajanj ali dogovarjanj. V nasprotju z našimi pričakovanji
Foto: M. Ozmec
Nov protestni shod slovenskih sindikatov in delavcev so na Ptuju napovedali (z leve) Boris Frajnkovič, Dušan Semolič, Goran Lukič in Gregor Cerar.
je tudi razprodaja slovenskih podjetij! Temu nasprotujemo! V nekaterih državah se je dogajalo, da se je po tem, ko so lastništvo določenega podjetja prevzeli tujci, okoli 50 %
zaposlenih enostavno odpustilo, dobički, ki so se povečevali, pa so se selili v tujino, na sedež lastnikov."
Zaradi vseh teh nakopičenih nepravilnosti in napačnih od-
Foto: M. Ozmec
Dušan Semolič: „Pravna država funkcionira v prid menedžerjev in lastnikov kapitala, zakonodaja pa ščiti le močnejšega, ne šibkejšega!"
Na povečanje nezadovoljstva delavcev je opozoril tudi Gregor Cerar, sekretar OO ZSS za Podravje in Koroško, ki je poudaril, da je kriza posebej očitna na območju Podravja: „Od leta 2009 do 2012 se je število stečajev v Podravju povečalo za 400 % in se še ni ustavilo, zato so ljudje vse bolj prestrašeni, nekateri tako, da v bojazni za svoje delovno mesto še po pravno pomoč ne upajo. Tako smo v mnogih primerih sindikati tisti, ki moramo dati prijavo na inšpektorat za delo, ta pa zaradi izrednega porasta števila kršitev ne zmore vsega reševati dovolj hitro. Žal nekaterih delodajalcev globe sploh ne ganejo. To pa enostavno pomeni, da se vračamo v nek sužnjelastniški odnos. In temu je treba reči odločen, množičen ne!«
ločitev so se sindikati odločili, da v novembru organizirajo nove, velike delavske demonstracije, datum pa bodo uskladili z vsemi ostalimi sindikati naknadno.
Socialna drŽava le za delodajalce, delavcem le obremenitve
Na že skoraj nesmiselna neskladja v sistemu je opozoril tudi izvršni sekretar ZSS Goran Lukič, ki se je osredotočil na olajšave, ki so jih deležni le delodajalci: „Nerazumno je, da imamo razne subvencije, olajšave in nižje prispevke le za delodajalce; delavce pa le še bolj obremenjujemo. Kaj se dogaja z več milijardami olajšav, ki veljajo le za delodajalce, ki žal niso ustvarili novih delovnih mest, ampak le še večjo revščino in socialno izključenost?! Kje je denar od neplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje? Njihovo število se je zadnje leto kar podvojilo; s 170 milijonov v letu 2008 je lani naraslo na 380 milijonov. Vse kaže, da imamo v Sloveniji res dva svetova. Socialna država je le za delodajalce, vse ostalo, z revščino vred, pa je za delav-
ce. V zadnjih petih letih se je število revnih oseb povečalo za več kot 50.000, zaskrbljujoč je tudi podatek, da je neto pokojnina zgolj 9 evrov večja od praga tvegane revščine."
Zakon o delovnih razmerjih spoštujejo le Se delavci
Sekretar sindikata Kmetijstva in živilske industrije Slovenije Boris Frajnkovič pa
je opozoril, da žal naraščajo tudi primeri, ko delodajalci enostransko odpovedujejo kolektivne pogodbe: „Jasno je, da želi delodajalska stran popolnoma ignorirati zakon o delovnih razmerjih. To pomeni resno namero po zniževanju delavskih pravic, žal pa v podjetjih nimamo profesionalcev, ki bi se s to problematiko ubadali. Nekateri želijo krizo reševati samo na plečih delavcev, zgovoren je podatek, da so se menedžer-ske plače lani v poprečju povišale za 3,7 %, delavske plače pa dejansko že lep čas stojijo ali celo padajo. Bojim se, da bodo naša pogajanja izredno težka, zato je protestni shod nujen!«
M. Ozmec
Ptuj • Mestna trgatev
Kljub vsemu bo letnik 2013 dober
Letošnja mestna trgatev je potekala v dnevu, obsijanim s soncem, in kot vsa leta doslej kot veselo druženje vseh pozitivnih ljudi, ki se medsebojno dobro razumejo in spoštujejo. Ogledalo si jo je tudi veliko turistov, ki so se ob tej priložnosti lahko sami prepričali o slovenski gostoljubnosti.
V mestnem in proštijskem vinogradu je renski rizling dobro obrodil kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu. Mestno vino bodo iztisnili iz 600 kg renskega rizlinga oziroma z njim napolnili 400 buteljk.
Za dober vinski pridelek na grajskem hribu so si tudi letos delili zasluge mestni
Med drugim so lahko poku-sili orehovo in makovo potico ter ju poplaknili s ptujskim vinom iz mestnega vinograda. Med gosti so bili tudi vinski vitezi Evropskega reda vitezov vina, ki jih je vodil pro-konzul Tomislav Kovačič iz Združenja slovenskega reda vitezov vina - omizja Ptuj-Or-mož s konzulom Vladimirjem Korošcem, ki je poudaril, da je mesto Ptuj že od nekdaj duhovno, kulturno in gospodarsko povezano z vinom, največ pa je seveda častilcev dobre vinske kapljice, ki bo kot kaže kljub vsemu letos dobra. Seveda pa je želja vseh, ki so se letos udeležili mestne trgatve, da bi kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ponovno postali ekonomsko donosni, kot so nekoč že bili, da Slovenija ne bi postala zgolj surovinska baza za tuje vinarje in vinogradnike. Vladimir Korošec pa je spomnil tudi na nujnost obnove slovenskih vinogradov in nove zasaditve vinske trte.
Foto: Črtomir Goznik
Mestna trgatev se je začela na grajskem dvorišču, kjer so nabrali dobrih 20 kg modre kavčine, potomke najstarejše vinske trte na svetu. Trgali so jo že sedemnajstič.
viničar tretji ptujski viničar, pred njim sta imela to čast Ivan Skočir in Franc Emeršič, Andrej Rebernišek oziroma Društvo vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, Biotehniška šola Ptuj, Javne službe Ptuj. Prve grozde modre kavčine, skupaj so ga nabrali za več kot 20 kg, kar bo zadostovalo za 12 litrov kakovostne vinske kapljice, so odrezali ptujski župan Štefan Čelan, Andrej Reberni-šek in ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki bo ob letošnjem martinovanju sklenila svoj dveletni mandat kot četrta ptujska vinska kraljica. Letošnji vinski letnik je specifičen, vsega vajeni slovenski vinogradniki in vinarji pa so se tudi letos kot že večkrat doslej uspeli prebiti skozi vse vremenske ekstreme, ki so bili daleč od ugodnih. Ne glede na vse to je modra kavčina v dobri kondiciji, dobra pa je tudi kakovost renskega rizlinga, to naj bi se ob dobrem kletarjenju, nad katerim bodo bdeli člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice pod vodstvom Andreja Reberniška, skupaj z Biotehniško šolo, odrazilo tudi na samem vinu.
Za dobrote so tudi letos poskrbeli v Biotehniški šoli Ptuj, za kulturne utrinke pa Stari prijatelji iz Kicarja.
MG
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 4. oktobra 2013
Ptuj • Svetovno prvenstvo haložana v mehurčkanju
Sarajevski kiseljak najboljša druga polovica spricarja
V torek je v Vinskem hramu na Ptuju potekalo svetovno prvenstvo haložana v mehurčkanju z mineralnimi vodami, ki je letos potekalo že drugič zapovrstjo in kjer so izbrali najboljšo drugo polovico špricarja.
Mednarodna strokovna komisija je poskušala in ocenila kar 18 kombinacij mineralnih vod iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije in Francije. Zmagovalna kombinacija haložana letnika 2012 je bila z mineralno vodo Sarajevski kiseljak, ki so mu sledile mineralne vode Tempel, Jamnica in Knjaz Miloš, obe z enakim izkupičkom na tretjem mestu.
»Preizkušali smo špricarje, mešane izključno z mineralnimi vodami iz steklenic, saj je to namreč najbolj neoporečna embalaža, ki ne vpliva na atribute pijače,« je takoj po ocenjevanju razložil Bojan Kobal, mednarodno priznani enolog, sicer pa glavni enolog Ptujske
kleti in predsednik strokovne komisije. Ocenjevanje mineralnih vod z eno izmed najpri-ljubljenejših polnitev Ptujske kleti je ocenjevala 11-članska mednarodna komisija, ki je imela zahtevno delo. »Odločitev je bila tesna, saj je bilo treba ocenjevati več faktorjev sinteze okusa,« je po ocenjevanju povedal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in dodal, da z ocenjevanjem mineralnih vod s haložanom postavljajo na zemljevid Ptuj in Slovenijo kot nosilca ene najpriljubljenejših nizkoalko-holnih pijač na svetu - špricarja. »S podporo celotne tradicije najstarejše vinske kleti v Sloveniji smo določili stan-
Foto: Črtomir Goznik
Člani mednarodne strokovne komisije so poskusili kar 18 špricarjev.
dard kakovosti za naslednje leto. Vino Haložan je stalnica, vsako leto pa preizkušamo, katera mineralna voda se mu najbolj poda,« je še poudaril Glaser. Mednarodna strokovna komisija je tako ocenjevala bistrost, barvo, vonj, okus, harmonijo, intenzivnost in kakovost ogljikovega dioksida oziroma mehurčkov ter moč okusa. »Naša želja je, da bi lahko v najboljšem špricarju uživali po vsej Sloveniji in tudi širše. Vsakoletno izbiranje najboljše kombinacije je zato tudi posebne vrste smernica tako potrošnikom kot tudi ponudnikom,« je po razglasitvi povedal Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti.
Patricija Kovačec
Majšperk • Obnova vrtca pri koncu
Malčki kmalu nazaj v prostore vrtca
V teh dneh v majšperškem vrtcu potekajo obnovitvena dela. Iz tega razloga so malčki trenutno nastanjeni na začasni lokaciji v prostorih bivše trgovine Mercator, iz katere pa se nazaj v vrtec, po besedah županje Darinke Fakin, selijo že čez dva tedna.
Zaradi zahtevka za revizijo razpisa se je pričetek obnovitvenih del v vrtcu v Majšperku zamaknil v čas po poletnih počitnicah, zato so morali otroke seliti zadnji teden v avgustu v stavbo čez cesto, na pomoč pri opremi prostorov pa jim je priskočila občina Miklavž na Dravskem polju. Kot je dejala županja Darinka Fakin, bi dela morala biti končana že do začetka septembra, zamuda pa je posledica pritožbe enega od neizbranih podjetij na javnem razpisu. Državna revizijska komisija je ugotovila, da nepravilnosti ni bilo, vendar je to začetek del zamaknilo kar za dva meseca. Izvedbo projekta razširitve vrtca Majšperk je tako šele avgusta prevzelo podjetje GP Project ing s Ptuja. V sklopu del bo izvedena razširitev, ureditev mansarde in energetska prenova objekta ter postavitev igral za potrebe zunanjega igrišča. Z dozidavo in ureditvijo mansar-
de objekta bo zmogljivost vrtca povečana za dve novi igralnici z možnostjo ureditve še tretje v primeru povečanih potreb, prostori pa bodo usklajeni z novimi prostorskimi normativi v vrtcih. V sklopu energetske sanacije objekta bo obnovljen ovoj stavbe s povečano izola-tivno fasado, izolirano bo podstrešje in zamenjan energent
ogrevanja. S projektom bodo zadostili prostorskim normativom za vrtce in energetskim normativom za nizkoenergij-ske stavbe. Vrednost projekta po pogodbi z izvajalcem znaša 769.560,85 evra, od tega je 481.659,98 evra evropskih sredstev. »Naši otroci so začasno preseljeni v prostore Smo-Teatra oziroma bivše trgovine
Mercator, kjer smo uspeli zagotoviti primerne prostore za tri skupine. Lahko bi rekli, da
smo imeli tudi srečo, saj nam je občina Miklavž oziroma njen zavod posodil opremo, tako
da imajo otroci tudi manjkajočo opremo, ki jo je bilo težko seliti iz obstoječega vrtca. Tam bodo otroci še približno dva tedna.« Dela bodo namreč končana le do planirane vrednosti za to leto oziroma do te mere, da se lahko vrtec spet preseli nazaj v spodnje prostore, kjer so zbrusili parket, menjali okna in luči.
Patricija Kovačec
Majšperk • 25. redna seja
Zahtevek za revizijo zavrnjen
Državna revizijska komisija je konec junija na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov Nival Invest, d. o. o., in MarkoMark, d. o. o., obeh registriranih na istem naslovu v Vidmu pri Ptuju, zavrnila revizijski zahtevek kot neutemeljen, prav tako so zavrnili njuno zahtevo po povrnitvi stroškov pravnega varstva.
Marca je občina Majšperk izdala sklep, s katerim je vlagateljevo ponudbo izločila kot nepopolno. V obrazložitvi sklepa pa pojasnila, da sta oba partnerja obrtno dovoljenje pridobila 12. 3. 2013, kar naj bi pomenilo, da na dan, ko je potekel rok za predložitev ponudb, nista imela ustreznih dovoljenj za opravljanje dejavnosti. V obrazložitvi obvestila o oddaji naročila je naročnik pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno, ker partnerja na dan predložitve ponudbe nista imela obrtnega dovoljenja.
Vse nared za tržnico
Pred dobrim tednom dni so se na redni seji sestali svetniki občine Majšperk, ki so v slabi uri med drugim sprejeli odlok o občinskem prostorskem načrtu, sklep o znižanju najemnine pošte v Stopercah, potrdili zaprto listo kandidatov za člane Razvojnega sveta regije Podravje in območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje ter odlok o tržnem redu tržnice, ki naj bi v kratkem zaživela na Bregu.
Zaradi obnove vrteške stavbe so malčki začasno nastanjeni v prostorih bivše trgovine Mercator.
Svetniki so med drugim sprejeli odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Majšperk po skrajšanem postopku, skupni strošek priprave OPN pa je bil po besedah županje 120.533 evrov. Potrdili so tudi zaprto listo kandidatov za člane Razvojnega sveta regije Podravje in območnega razvojnega sveta Spodnje Po-dravje, na katerih so predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij ter predstavniki območnega razvojnega partnerstva.
Tržnica naj bi kmalu zaživela
Projekt uvedbe enotne blagovne znamke, ki ga občina Majšperk uvaja skupaj z občinama Makole in Poljčane, je svetnikom na kratko predstavila županja Darinka Fakin. Po njenih besedah se je med ljudmi pojavil interes, da bi svoje izdelke lahko prodajali na tržnici v Majšperku, v lastnem okolju. Tržnica naj bi tako postala prostor, kjer bodo lahko
posamezniki, ki proizvedejo viške, prodajali svoje izdelke. V ta namen je občina že naročila štiri nove stojnice in pripravila odlok, ki je pravna podlaga za delovanje tržnice. Ta naj bi bila vsako soboto na Bregu, pred objektom banke. Kot je predvideno, prodajalci prvo leto ne bodo plačevali uporabe tržnice, občinski svet pa naj bi v prihodnosti odločal o tem, ali se bo uvedla pristojbina. Med svetniki je vladalo enotno mnenje o uvedbi tržnice, med razpravo pa so sklenili, da je ob tem treba obvestiti vse občane, da se lahko aktivno vključijo v njeno delovanje. Hkrati so oblikovali še stališče, da odlok začne veljati naslednji dan po objavi, da lahko tržnica čim prej zaživi.
Nižja najemnina za prostore pošte v Stopercah
Pošta Slovenije, d. d,. je na občino naslovila prošnjo za znižanje najemnine za poslovni prostor pošte v Stopercah. V
vlogi so navedli, da poskušajo nenehno optimizirati stroške, med temi tudi stroške najemnin za objekte. Do sedaj je bil strošek najemnine za poslovni prostor v Stopercah 5,56 evra za kvadratni meter, v to ceno je vštet tudi strošek ogrevanja in vzdrževanja okolice. Na osnovi analize so predlagali, da se najemnina zniža na 3 evre, svetniki pa so sprejeli sklep in s tem znižali najemnino na 4,50 evra za kvadratni meter za obdobje enega leta.
Kmalu tudi rezervacije v vrtcu?
Med pobudami svetnikov je Janez Vedlin zastavil vprašanje v zvezi z rezervacijami mesta za otroke v vrtcu. Županja Darinka Fakin je pojasnila, da občina trenutno tega še ne financira, če pa se bo občinski svet odločil za to, bo treba sprejeti sklep o tem in zagotoviti finančna sredstva v proračunu.
Patricija Kovačec
Foto: PK
petek • 4. oktobra 2013
Kmetijstvo
Štajerski	9
Spodnje Podravje • Obetajo se nizke odkupne cene koruze
Odkupna cena koruze do 160 evrov za tono
Po spomladanskem zakasnelem obdobju setve koruze zaradi pretirane moče in zastoja vode je pridelovalce prizadela še suša. Ta je nastopila v sredini julija in se stopnjevala do te mere, da je koruza utrpela nepopravljivo škodo. Pridelek je ponekod popolnoma uničen, drugod je škoda na posevkih med 10 in 90 odstotkov. Kmete zanima, kakšna bo letos odkupna cena koruze. Ta zaenkrat še ni znana, na njeno oblikovanje pa bo vplivalo dejstvo, da je tržna cena v okolju dokaj nizka.
Suša, ki je bila v poletnih mesecih neizprosna, je prizadela večino pridelka pri nas ter v bližnji Avstriji, vendar pa je bil pridelek širše gledano, v Evropi in po svetu, letos precej dober, kar posledično prinaša nizke odkupne cene koruze. To je sicer razveseljiv podatek za živinorejce, ki jo bodo kupovali, niti najmanj pa to ni dobro za pridelovalce, saj že tako malo pridelka, kolikor ga je ostalo, ni vredno prav dosti. Uradnih cen še ni, vendar se bodo cene po neuradnih podatkih gibale od 110 do 130 evrov za tono sveže koruze ter do 160 evrov za tono suhe koruze, kar je skoraj 30 odstotkov manj kot lani.
Le tri tone pridelka na hektar, rešitev je namakanje
Kot nam je dejal Ivan Bro-dnjak iz Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda Ptuj, so rezultati na terenu naravnost katastrofal-
ni. Letošnji pridelek koruze v povprečju znaša od ene pa do treh ton na hektar, medtem ko meja ekonomike znaša preko 8 ton na hektar obdelovalne površine. Ker se to letos dogaja že drugo leto zapored, to za poljedelce pomeni pravi polom, marsikje je bil strošek žetve višji od vrednosti pridelka. Izpad pridelka so letos zabeležili na več 100 hektarih obdelovalnih površin. Po besedah našega sogovornika se bodo na srednji in dolgi rok morali začeti projekti namakalnih sistemov, ki se jih mnogi še otepajo, a kot pravi Brodnjak, primeri dobrih praks v Formi-nu in Mihovcih že kažejo, da je namakanje prava rešitev. Letos so namreč tisti, ki se poslužujejo tega sistema, kljub suši dosegli med 10 in 12 ton pridelka na hektar. Strošek namakanja je na teh območjih letos znašal med 150 in 200 evrov na hektar, kar je nekje dobra tona koruze. »Reka Drava je neomejen vir vode, ki ga lahko izkoristimo v tej smeri. Iz Dra-
ve je namreč dovoljen odvzem 8 m3 vode na sekundo, kar bi zadostovalo za namakanje celotnega Dravskega in Ptujskega polja. Pri tem Ivan Brodnjak še opozarja, da je sistem namakanja predvsem dolgoročna rešitev, sicer naslednje generacije ne bodo imele prihodnosti v
kmetijstvu. »Projekti izgradnje tovrstnih sistemov namakanja, od začetka postopka pa do končne izgradnje, naj bi v povprečju trajali 4 leta, zato je nujno začeti delati v tej smeri že danes, saj bo od tega odvisen obstoj kmetijstva na našem območju.«
Ormož • Okrogla miza o slovenskem vinogradništvu
Vladni predlogi hujša katastrofa kot sta trsna uš in rumenica
V prvi vrsti so poudarili, da odločno nasprotujejo predlogu davčnega zakona, predlagajo ustanovitev nove strokovne in interdisciplinarne komisije za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, prav tako med drugim menijo, da je treba ustanoviti institucijo, ki bo povezala vse vinogradnike in oblikovala skupno promocijo na tujih trgih.
Vinogradniki so že večkrat opozorili na pogubne posledice implementacije nove davčne zakonodaje, tokrat so svojo problematiko želeli pokazati na okrogli mizi s pomenljivim podnaslovom »Kmetje želijo prisluhniti ministru za kmetijstvo in okolje, ali želi minister prisluhniti kmetom?«. A minister Dejan Židan kmetom tokrat ni prisluhnil, so pa zato sami s številnimi strokovnjaki govorili o slovenskem vinogradništvu, ki se nahaja pred težko preizkušnjo globalizacije, vedno težjo ekonomsko krizo v Sloveniji in pred grožnjo uvedbe nove davčne zakonodaje. Na okrogli mizi so sodelovali direktor Javne razvojne agencije Ormož, Zlatko Zadravec,
Roman Štabuc, predsednik Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije VINIS, in Roman Žveglič, predsednik sindikata kmetov Slovenije.
Padec prodaje vina, insolventne kleti ...
Po njihovih predstavitvah so se v razpravo vključili številni ostali prisotni gostje. Vsi so se strinjali, da se ekonomska situacija v vinogradniško-vi-narski branži Slovenije iz leta v leto poslabšuje. Številne velike kleti so insolventne in ne mo-
rejo redno poravnavati svojih obveznosti do vinogradnikov, ki z njimi poslovno sodelujejo. Padec registrirane prodaje vina na domačem trgu, nezadosten izvoz vina, strokovni problemi branže, neustrezna kmetijska politika, visok delež sive ekonomije in že uvedeno zvišanje davka na dodano vrednost so branžo pripeljali na rob propada. Predlog zakona o obdavčenju nepremičnin in enormno povišanega katastrskega dohodka v vinogradništvu bi zaradi že do sedaj izredno zaostrenih ekonomskih razmer v branži zagotovo pov-
Prodaja slovenskega vina
-Slo vina DT -izvoz Sloviria prodaja skupaj
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2010 2011 2012
Poleg suše pridelek oklestila še plesen
Poleg suše se je letos pojavila še dodatna težava, ki je oklestila pridelek, in sicer so se na že tako majhnih koruznih storžih pričele pojavljati
plesni, ki lahko tvorijo živalim nevarne mikotoksine. Mikoto-ksini so strupeni sekundarni presnovki plesni. Najpogostejši toksin, ki ga najdemo v koruzni silaži, je deoksinivale-nol (DON), ki pri kravah molznicah povzroča zmanjšanje zauživanja krme in zmanjšanje mlečnosti. Najbolj problematičen mikotoksin fuzarija v koruzni silaži je zearalenon, ki ima estrogeno delovanje in se pri kravah kaže v slabši plodnosti in vaginalnih izcedkih, pri telicah se simptomi kažejo tudi v predčasnem povečanju vimena. Sicer pa lahko kmetje na KGZ Ptuj prinesejo vzorce krme, kjer jim preverijo vsebnost mikotoksinov. Za preprečevanje posledic z mikotoksi-ni onesnažene krme se lahko v obroke vključi tudi vezalce mikotoksinov, kar pa prinaša dodatne stroške, ki pa so v primerjavi s posledicami, ki bi jih povzročila oporečna krma, še zmeraj veliko nižji.
Patricija Kovačec
V petek je na ormoškem gradu potekala okrogla miza z naslovom Quo vadis slovensko vinogradništvo, na kateri so prikazali ekonomske razmere v vinogradniški branži, finančne posledice implementacije nove davčne zakonodaje za vinogradnike in oblikovali sklepe, ki naj bi jih posredovali vladi.
zročil naglo krčenje vinogradniških površin v Sloveniji in ekonomski propad številnih vinogradniških kmetij, še zlasti pri tistih, ki nimajo lastnega trženja in so odvisni od odkupa večjih vinskih kleti. Kot so dejali, sta predlog zakona o obdavčenju nepremičnin in že sprejet katastrski dohodek v vinogradništvu narejena brez ekonomske analize te branže in sta po trsni uši in rumenici največja katastrofa za vinogradništvo Slovenije. Prepričani so, da vlada z novo davčno zakonodajo na vseh področjih ukinja delovna mesta.
Zahtevano znižanje KD in povečanje trženja domače blagovne znamke
Sodelujoči so med razpravo pripravili tudi štiri sklepe, ki naj bi jih posredovali vladi, in sicer sporočajo, da odločno nasprotujejo predlogu Zakona o obdavčenju nepremičnin in zahtevajo takojšnjo znižanje katastrskega dohodka za vinograde v letu 2014, ki so bili narejeni brez upoštevanja ekonomskih razmer v vinogradništvu. Če se njihov predlog ne bo osvojil, bodo izkoristili vsa razpoložljiva sredstva, da preprečijo dolgoročnost take škodljive davčne politike. Ob tem predlagajo ustanovitev nove strokovne in interdisciplinarne Komisi-
je za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki bo naredila sistemsko analizo stanja in pripravila strategijo izhoda, vključno z izvedbenim programom. V komisijo naj bi bili vključeni ljudje, ki živijo od vinogradništva, predstavniki institucij znanja ter vladnih in nevladnih institucij. Prav tako menijo, da je treba ustanoviti institucijo, ki bi povezala vse vinogradnike in oblikovala skupno promocijo na tujih trgih ter zahtevajo spremembo Uredbe o ureditvi trga z vinom, in sicer povečanje zneska za promocijo na tujih trgih, podpora se mora po mnenju mnogih razširiti tudi na manjše, turistične sejme, na katerih nastopajo vinogradniki.
Patricija Kovačec
Vinska klet	Leto		
	2010	2011	2012
1.	792.508	859.365	1.065.346
2.	-1.235.628	18.713	-1.709.017
3.	-109.725	76.922	84.896
4.	6.421	6.883	-141.314
5.	151.377	-201.956	-161.263
6.	-2.076.960	-1.952.337	-2.612.848
7.	-368.729	-254.119	-236.764
8.	-669.307	-1.087.948	-1.664.332
9.	3.951	7.549	-198.542
10.	-214.464	270	-262.724
skupaj	-3.720.556	-2.526.658	-5.836.562
Registrirana prodaja slovenskih vin.
Vir: Vinska družba Slovenije, AKTRP.
Vir: Bonitete.si.
Čisti poslovni izid vinskih kleti v evrih
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 4. oktobra 2013
Cerklje • S slovesne razglasitve naj kulturnih šol Slovenije
OS Gorisnica z največ priznanji
V petek, 20. septembra 2013, je v Cerkljah na Gorenjskem pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekala slovesna razglasitev najbolj kulturne Sole letoSnjega leta. Med 53 osnovnimi Šolami, ki so si prislužile naziv kulturna šola, je bila tudi OS Gorišnica. OS Gorišnica je bila med vsemi šolami največkrat nominirana šola in hkrati dobila tudi največ nazivov.
Eden izmed njih je priznanje za izjemne dosežke na področju filma in videa. Na šoli deluje zelo uspešen filmski klub pod mentorstvom Boštjana Rihtarja, ki je zrežiral ogromno filmov, s katerimi so se predstavili doma in v širši okolici. Njihova srečanja imajo tudi mednarodni prizvok, saj se tekmovanj udeležujejo filmarji iz sosednjih držav. Na srečanjih najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije in mednarodnem filmskem festivalu Zlati klas pa posegajo po najboljših in najvidnejših priznanjih.
Naslednje priznanje je OŠ Gorišnica prejela za dolgoletno uspešno delo in izjemne dosežke na področju zborovske in glasbene dejavnosti. Zborovsko petje ima na osnovni šoli najdaljši čas delovanja. Učenci v mladinskem in otroškem pevskem zboru pod vodstvom Slavice Cvita-nič prepevajo že 28 let. Njihova pevska zbora že leta in leta nizata uspeh za uspehom. Redno se uvrščajo na regional-
OŠ Gorišr
NAJ KULTURNA ŠOi kategon 'ednje ve
Foto: arhiv šole
Ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak je nadvse ponosen na visoka priznanja, ki jih je prejela šola.
na, državna in mednarodna tekmovanja, domov pa prinašajo sama žlahtna priznanja. Z regijskih tekmovanj imata zbora šest zlatih priznanj, eno zlato priznanje z odliko, z državnih pa kar šest zlatih in eno bronasto priznanje. Na mednarodnih tekmovanjih so
osvojili eno zlato, štiri srebrne in eno bronasto medaljo.
Kot zadnje, najvišje priznanje, pa si je OŠ Gorišnica pridobila naziv Kulturna šola leta v kategoriji srednje velikih šol. To priznanje šola v celoti upravičuje, saj je izjemno uspešna v celi paleti kulturno-
umetniških dejavnostih. Poleg njihovega celovito usmerjenega kulturnega koncepta Popestrimo šolo, ki združuje novinarstvo, foto ustvarjanje in multimedijo, so v zadnjih letih še posebej razširili in okrepili tudi gledališko in plesno dejavnost. Povezali so se z okoliškimi društvi, oziroma njihovimi sekcijami. Na šoli je tudi zelo živo spoznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. V zvezi s tem potekajo raziskave na temo šege in navade ter ljudska in sodobna glasba v domačem kraju. So ena izmed redkih šol, ki ima pod delnim okriljem Prosvetnega društva Ruda Severja Gorišnica tudi mlajšo tamburaško skupino.
Vseh dosežkov, uspehov in volje za delo na kulturnem področju pa ne bi bilo brez podpore vodstva šole, celotnega kolektiva, ki aktivno sodelujejo pri načrtovanju, organizaciji in izvedbi prireditev in seveda lokalne skupnosti z županom Jožetom Kokotom.
Klementina Lindič
Ptuj • Mednarodno usposabljanje Media Sapiens
Mladi Evropejci o uporabi medijev
19 mladih iz 10 evropskih držav je v tem tednu v Centru interesnih dejavnosti Ptuj na mednarodnem usposabljanju. Tema je uporaba medijev in osnovnih komunikacijskih tehnik v mladinskem delu, obenem pa je namen projekta spodbujanje aktivne participacije mladih v ustvarjanju lastne prihodnosti. Udeleženci so si med drugim ogledali tudi nove prostore naše družbe in se seznanili s tem, kako nastajajo časopisne in radijske vsebine, ki jih ustvarjamo na Radiu-Tedniku Ptuj.
CID Ptuj je od minulega petka do nedelje, torej 10 dni, gostitelj mednarodnega usposabljanja Media Sapiens. Gre za projekt, ki povezuje mlade iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Estonije, Moldavije, Romunije, Slovaške, Srbije, Ukrajine, Združenega kraljestva in
Slovenije. Vsaka država ima po dva predstavnika, skupaj pa z njimi delajo trije mentorji: po en iz Romunije, Estonije in Slovenije.
„Cilj usposabljanja je povečati ozaveščenost mladinskih delavcev o uporabi medijev in osnovnih komunikacijskih
tehnik v mladinskem delu, pa tudi spodbujanje aktivne participacije mladih v ustvarjanju lastne prihodnosti, mreženju, mednarodnem sodelovanju, neformalnem izobraževanju in učenju v multikulturnem okolju. Projekt Media Sapiens finančno podpira Evropska
19 mladih iz 10 evropskih držav je te dni na usposabljanju na Ptuju.
komisija preko programa Mladi v akciji in Mestna občina Ptuj," pojasnjuje koordinator mladinskih programov v Centru interesnih dejavnosti Ptuj Jurij Šarman.
Gre za tretji projekt, ki so ga izpeljali v sklopu programa Mladi v akciji, po dveh mednarodnih izmenjavah pa je to prvo usposabljanje.
Kot je pojasnil Šarman, je projekt vreden okrog 18 tisoč evrov, za udeležence je skorajda v celoti brezplačen, saj sami krijejo le 30 odstotkov vrednosti potnih stroškov.
Vsak dan, vse do nedelje, izvajajo različne delavnice; obiskali so mlade v Žetalah, turistično kmetijo v Halozah in si ogledali, kako poteka delo na Pe TV in v naši družbi, kjer ustvarjamo radijske in časopisne vsebine.
V ponedeljek so pripravili še zanimiv medkulturni večer, na katerem so se izmenjevale izkušnje, sklepala nova prijateljstva in tkale nove ideje za skupne mednarodne projekte.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
En sam bralni užitek!
Z naslovnim vzklikom o bralnem užitku začenjamo Knjigarnico v tednu, ki je ves posejan s prazničnimi dnevi, in to svetovnimi: bil je dan srca, dan starejših, pa vegetarijanstva, dan stomi-stov, dan otrok, dan varstva živali je na današnji dan, jutri, v soboto, 5. oktobra, bo svetovni dan učiteljev. Čestitamo!
Vsakemu od teh svetovnih dni bi lahko bila namenjena rubrika o knjigah in branju, ki ji ravnokar posvečate pozornost. Na tem mestu bi lahko brali »kaj na temo srca«, saj je s ključno besedo srce najti 744 knjižnih naslovov v vzajemni knjižnični bazi Slovenije. Recimo: Ti, srce moje!, Njeno srce, Mavrično srce ... S ključno besedo starejši je takih naslovov 284, na primer Starost za vse, vse za starost in tako naprej. V taki »praznični gneči« se je najbolje izogniti tematski skušnjavi in tudi kot bralka, ko je knjig preveč, rada sežem po dobrem žanrskem pisanju. Pravzaprav je kar nekaj avtorjev, domačih in tujih, katerih knjig se, v zgoraj navedenem smislu, neizmerno veselim. Takšen je npr. Arto Paasilinna, ki vedno obeta izvrstno zgodbo z aktualno tematiko in neverjetnim humorjem (Prikupna struparka, Srečni človek, Dedu za petami, Zajčje leto ...). Med slovenskimi literarnimi ustvarjalci je tak osebni bralski favorit z ravno pravim avtorskim tempom (približno knjiga na leto): Avgust Demšar, ki ima precej skupnega s finskim pisateljem uspešnic. Tudi Demšar izda praviloma en knjižni naslov letno, tudi Demšarjev literarni prostor je resničen, čas realen, sedanji, pripoveduje iskrivo in zanimivo, zgodbe zapleta in odpleta tako, da zraven osnovnega dogajanja bralec začuti avtorjevo kritično, analitično, celostno držo, pa vendar ostaja trdno v okvirih žanra. In bralcu je prijetno zaznavati Demšarjev kulturni razgled, ko v tipični kriminalki z neverjetno lahkoto vpleta odlične knjižne in filmske naslove in glej ga zlomka, ima en tak poseben čut za lokalni kolorit, pa naj bo to opis pokrajine ali nizanje karakternih lastnosti literarnih junakov. Demšar premore tisto literarno zvitost, živahnost in razgledanost ter literarni zamah, da je branje slastno, kot so slastne na primer nordijske kriminalke. Navdušenje nad Demšarjevim pisanjem nekako primerjam z navdušenjem ob vsaki novi knjigi, ki jo ilustrira (tudi piše, oblikuje ...) Damijan Stepančič. Pri obeh je izviren avtorski pristop vreden vse hvale in bralsko-gledalske ter strokovne pozornosti.
Doslej je Demšar izdal naslednje knjige (in jih zelo priporočam) v zbirki Primeri inšpektorja Vrenka: Olje na balkonu (2008), Retrospektiva (2009), Tanek led (2009), Evropa (2010), Hotel Abbrazija (2011), Obsedenosti v času krize (2012) v založbi Sanje in zanje je bil med no-miniranci za nagrado kresnik. Najnovejše Demšarjevo delo pa je izšlo v založbi, ki izhaja iz Demšarjevega osebnega in literarnega prostora: pri študentski založbi Litera iz Maribora. Izdajo skoraj 500 (natančneje 447) strani obsežnega romana sta podprli Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Maribor, kar je razveseljiv podatek. Založnik (Uredila Petra Vidali. Jezikovno pregledala Nana Strnad, Tehnično uredil Primož Zerdin. Za založbo Jana Skaza. Tisk Demont, d. o. o. Naklada 500 izvodov.) je nov Demšarjev kriminalni roman vabljivo opremil s krožnim napisom: znano detektivsko pero - neznani detektivski junak. In priznam bralni dvom, kajti ko sem v vzajemni knjižnični bazi opazila zapis o noviteti Avgusta Demšarja (to je preden je knjiga fizično prisotna na knjižnem trgu) in uzrla kratek, jedrnat, enobesedni knjižni naslov, ki je moško ime in spominja na nekega visokoraslega, širokoplečega, po malem te-mnogledega moškega, rojenega vsaj pred petdesetimi leti in vsaj s koreninami južneje od Kolpe. Pomislila sem: »A to pa ne bo kriminalka? Saj ne more biti Demšarjeva kriminalka enostavno naslovljena Miloš?«
Knjiga stane 17,90 evra (mehka vezava) in morda vas privabi naslednji odlomek s strani 12, kjer začenja Prolog 2:
SlovenskegoriceZdaj pa si predstavljajte jesen, mir, spokoj in idilo. Vroč zrak, nabit z vonji slastnega kostanja, in dehtenje sladkega zrelega grozdja. Roji mušic se igrajo v gostem zraku, čmrlji zadovoljno brenčijo, ptički pojejo. Plašna srnica se pase
na n
Prijetno branje želi Liljana Klemenčič
Foto: CG
Rokomet
V naslednji krog le Ormožani in Ptujčani
Stran 12
Nogomet
Kdo bo zamenjal Anteja Šimundžo?
Stran 12
Padalstvo
Slovenski padalci ponovno na vrhu
Stran 13
Strelstvo
Venta pred začetkom sezone v dobri formi
Stran 13
Kolesarstvo
Sanjski konec tedna za kolesarje Perutnine
Stran 14
Tenis
Po klavrnem začetku odličen konec
Stran 15
íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Še četrtič proti Francozu
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Najbolj razveseljivo je, da sem po treh letih stalnih bolečin in poškodb tokrat povsem brez teh nadlog in treniram 'na polno'. Včasih se moram prav uščipniti, da se zavem, da to ni nič narobe.«
Čeprav je že dolgo napovedani boksarski večer 19. oktobra v Leipzigu že tik pred durmi, pa je Dejan Zavec šele v torek izvedel ime tekmeca, s katerim se bo tam meril. To bo 32-letni Francoz Sebastien Allais, ki ima v dosedanji karieri za sabo 26 borb, od tega je 15-krat zmagal (5 s K. O.), doživel je 7 porazov (1. s K. O.), 4 borbe pa je končal neodločeno. Če to primerjamo z Dejanovo statistiko (32 zmag, 3 porazi, 1 brez odločitve), potem je vloga favorita jasna ...
»Temu seveda ne oporekam, v tem dvoboju bom favorit. A tudi tokrat se zavedam, da borba niti slučajno ne bo lahka, saj se lahko v boksu vsako podcenjevanje hitro kaznuje s predčasnim porazom. Tudi tokrat se moram v ringu znova dokazati. Allais ni najbolj zveneče boksarsko ime, a sem že
večkrat ponovil, da sem včasih pripravljen stopiti korak nazaj, da lahko potem dva naprej,« je Dejan ponovil svoja znana stališča, ki so ga enkrat že pripeljala na vrh, zato se jih še vedno drži.
Trenutno je na pripravah v Nemčiji, ob koncu tedna pa se za tri dni vrača v Slovenijo. »Konec tedna bom preživel doma, hči ima namreč rojstni dan in tega ne želim zamuditi za nič na svetu. Priprave pa potekajo zelo tekoče, vsi testi kažejo na dobro pripravljenost. Startam z izhodišča, da bom v ringu ostal vseh 10 rund, kolikor je predvidenih. Za mano sta že dva tedna sparingov, doslej sem se na treningih meril z boksarji iz Armenije, Turčije in Nemčije. Najbolj razveseljivo je, da sem po treh letih stalnih bolečin in poškodb tokrat povsem brez teh nadlog in treniram 'na polno'. Včasih
Francoski borci, s katerimi se je doslej meril Dejan Zavec:
-	5. 6. 2004 (Dejanova 12. borba): Boubacar Sidi-
be (v Magdeburgu, 8 rund, po točkah);
-	29. 10. 2005 (19. borba): Serge Vigne (v Oranienburgs 8 rund, TKO v 5. rundi);
-	17. 2. 2007 (22. borba): Nicolas Guisset (v Magdeburgu, 12. rund, po točkah);
-	19. 10. 2013 (37. borba): Sebastien Allais
Sebastien Allais (Francija) -čez dva tedna bo naslednji tekmec Dejana Zavca
se moram prav uščipniti, da se zavem, da to ni nič narobe,« v smehu pove Dejan.
Francoz ima veliko srce in je nepopustljiv
V njegovi ekipi se počasi obračajo k tekmecu, ki prihaja iz bližine Nantesa, na jugozahodu Francije, med profesionalci pa nastopa pet let in pol. Zadnji dvoboj je imel februarja, ko je bil njegov tekmec najboljši Francoz v tej kategoriji Frank Haroche Horta. Allais je borbo za naslov francoskega prvaka izgubil po točkah. »Pregledali smo nekaj posnetkov in videli, da gre za neugodnega tekmeca, ki sicer nima najboljšega tehničnega znanja, a ima veliko srce in je nepopustljiv. Prava francoska šola boksa torej, ki slovi po dobrih borcih,« je ocenil Dejan, ki ima že kar nekaj izkušenj s francoskimi borci. V svoji dosedanji karieri se je doslej z njimi boril trikrat, vedno je konec dočakal kot zmagovalec.
Z Dejanom bo tudi tokrat številčna skupina njegovih zvestih navijačev. »Vesel sem tega, zame je to dodatna motivacija. Obljubljam jim dobro predstavo,« je povedal, v smehu pa dodal, da je vsaj nekaj dobrega v tem, da borba ne šteje za kakšen naslov. »Ne bom dolgo čakal na doping kontrolo, ampak se jim bom lahko hitro pridružil.«
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL, 1S. krog
Sproščeno v tekmo z Gorico
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Kurbus (Zavrč, beli dres) je odslužil kazen štirih rumenih kartonov, obenem pa je pristal na širšem spisku selektorja mlade reprezentance Tomaža Kavčiča.
V soboto bodo Zavrčani ob 18. uri gostovali v Novi Gorici. Gorica je edina ekipa, ki je letos Zavrč res nadigrala, strateg belih Viktor Trenevski pa se na to ne ozira: »Po težki tekmi s Triglavom smo si privoščili sprostitev s savnami in bazeni, nato pa smo se že pričeli pripravljati na naslednjega težkega tekmeca. To za nas ekipa Gorice vsekakor je, saj vsi vemo, kako se je končalo srečanje v Zavrču. Kljub temu bomo v srečanje šli sproščeno.«
Je sproščenost torej recept, kako naj Zavrč v Novi Gorici pride v soboto do treh točk? Prav gotovo, saj kakovost Zavrč nedvomno ima, toda občasno še pride kakšna tekma, ko gre vse narobe. Če bodo beli tokrat sproščeni, pa se na srečanju z »italijansko« ekipo lahko izci-mi marsikaj. V prvi vrsti bi bili Zavrčani seveda zadovoljni z remijem, toda zmaga prinaša še več. Glede na to, da je Maribor edini favorit prvenstva, v rezul-tatski krizi in ga čaka večni der-bi z Olimpijo, bi Zavrč nemara lahko ob zmagi z Gorico celo prevzel vodstvo na lestvici.
Beli se bodo na skrajni zahod Slovenije odpravili kompletni, saj poškodovanih igralcev ni, Dejan Kurbus pa je kazen štirih rumenih kartonov odslužil na tekmi s Triglavom. Tako
Zavrč okrepil še Rene Mihelič
Nogometaši Zavrča, ki so trenutno na izjemnem 2. mestu prvoligaške druščine, bodo nadaljevanje prvenstva dočakali v okrepljeni zasedbi. Moštvu se je namreč pridružil Rene Mihelič, ki na obronke Haloz prihaja kot prosti igralec. Pred tem je 25-letni zvezni nogometaš od leta 2010 nosil dres portugalskega Nacionala, ki pa ga je v spomladanskem delu pretekle sezone posodil v bolgarski Levski. Mihelič je sicer »otrok« Maribora, kjer je kot najmlajši igralec v zgodovini nosil kapetanski trak vijoličastih. Trikrat je novopečeni igralec Zavrča oblekel tudi reprezentančni dres, poleg tega pa je redno igral za nacionalno vrsto U-21, za katero je pred leti na 20 tekmah dosegel spodobnih sedem zadetkov.
bo imel završki trener sladke skrbi glede sestave ekipe, prav gotovo pa lahko pričakujemo kakšno spremembo v postavi, ki bi za stratega Gorice Apollo-nija pomenila taktično zanko. Primorcem zaenkrat ne gre tako, kot so si zamislili pred prvenstvom, toda kljub njihovim igram po sistemu toplo-hladno je zaostanek za vrhom le štiri točke. Ekipa, ki jo mnogi imenujejo »združeni narodi« in je pod pokroviteljstvom slovite Parme,
lahko premaga vsakega tekmeca, a lahko z vsakim tudi izgubi.
Strelec odločujočega zadetka proti Triglavu Josip Fuček pred srečanjem z modrimi verjame v pozitiven razplet zgodbe: »Do sedaj je - kar sem uspel videti - Gorica name napravila najboljši vtis. Zagotovo bo tekma za nas izjemno težka, na njo se bomo dobro pripravili in gremo igrat na zmago, čeprav bi bili zadovoljni že s točko.«
tp
1. SNL, 13. krog: Gorica - Zavrč,
sobota, 5. oktobra, ob 18.00 v Novi Gorici
Dejan Kurbus na pragu reprezentance U-21
Selektor mlade nogometne reprezentance Slovenije (U-21) Tomaž Kavčič je v ponedeljek objavil spisek kandidatov za oktobrska obračuna v okviru kvalifikacij za nastop na EP v Izraelu leta 2015. Na njem je nekaj novincev, razveseljiva najpomembnejša pa je novica, da je na širšem seznamu tudi član Zavrča Dejan Kurbus. Bočni nogometaš, ki igra iz tekme v tekmo bolje, je zaenkrat le na seznamu čakajočih, toda v primeru kakšne poškodbe se bodo v Zavrču lahko pohvalili z novim reprezentantom.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 4. oktobra 2013
Rokomet • 1/16 finala Pokala Slovenije
V naslednji krog le Ormožani in Ptujčani
■ V-	■
1/16 finala Pokala Slovenije
REZULTATI: Velika Nedelja Carrera Optyl - Istrabenz plini Izola 23:29, Damahaus Cerklje - Jeruzalem Ormož 25:26, Loka Kava 2012 - Moškanjci Gorišnica 30:24, Drava Ptuj - Radeče MIK Celje 27:20, Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Krško 35:43, Slovenj Gradec - Gorenje Velenje 21:32, Pomurje - Celje Pivovarna Laško 11:44, Maribor Branik - Trimo Trebnje 25:28, Slovan - Sevnica 35:29, Črnomelj - Škofljica 29:23, Dobova - Sviš 24:25, Grča Kočevje - Krim Olimpija 27:42, Arcont Radgona -Koper 2013 27:31, Ajdovščina - Krka 26:27, Radovljica - Šmartno 23:36
Foto: Črtomir Goznik
Zan Pukšič (Drava Ptuj) je bil najučinkovitejši igralec domače ekipe na tekmi z Radečami.
Maribor in Ribnica že izpadla, Ormoža-ni so se rešili
Tradicija pokalnih tekem je obveljala tudi tokrat in že v 1/16 finala sta se poslovila dva člana 1. SRL: Maribor Branik in Ribnica Riko hiše. Jasno je, da trebanjski rokometaši že vrsto let gojijo določeno zamero do bivšega trenerja Marka Šibile in zato tudi na tekmah proti Mariboru igrajo preko svojih sposobnosti. Tako je bilo tudi tokrat in Trimo je sredi Tabora izločil vodilno ekipo elitne lige. Ribnica je klonila pri Dolu Hrastniku. V Ajdovščini je bila tik pred izpadom tudi novomeška Krka, ki jo je namučil dru-goligaš.
Na robu prepada so plesali tudi Ormožani v Cerkljah (25:26). Minuto in pol pred koncem so domačini še vodili 25:23 in imeli minuto odmora za pripravo zmagovitega napada. Izkušeni Ormožani so v 90 sekundah dosegli tri zadetke, zmagovitega je dosegel krožni napadalec Danijel Mesaric.
ku
Drava Ptuj -Radeče MIK Celje 27:20 (12:9)
RK DRAVA PTUJ: Čeh 1, Ver-denik 1, Požar, Bedenik, Bezjak
5, Maroh 2, Jerenec 1, Šulek (5 obramb), Sabo, Pukšič 7, Lesjak, Lukežič 1, Janžekovič 3, Fridrih 2, Gerčar (10 obramb), Silovšek 4. Trener: Uroš Šerbec.
Rokometaši Drave so z zelo zavzeto igro preskočili v osmino finala Pokala Slovenije, potem ko so za sedem zadetkov ugnali Radečane (1. B-liga). Ti so predvsem po zaslugi vratarja Sikoška držali rezultatski priključek dobršen del prvega polčasa. V prvem delu se je nekajkrat izkazal domači vratar Gerčer, medtem ko sta bila v napadu najučinkovitejša Bez-jak in Silovšek. Slednji je uspešno končal tudi polprotinapad za najvišjo prednost 11:7, polčas se je končal 12:9.
V nadaljevanju je domači trener Uroš Šerbec, ki je celotno tekmo spremljal na nogah, ponovno postavil obrambno postavitev 5 - 1. Izpostavljeni igralec Maroh - in tudi ostali - so z večjo agresivnostjo v obrambi ukradli nekaj žog, ki so jih nato preko hitrih protinapadov pretvorili v lahke zadetke. Tako je prednost Drave začela rasti in po uspešnih zaključnih strelih Janžekoviča, Maroha in Pukšiča je bil izid že 20:13. Rokometaši Radeč so deset minut pred koncem tekme prišli na zaostanek minus pet zadetkov. V zadnji četrtini tekme je vstopil pri domačinih šele 17-letni vratar Šulek, ki je že v prvem polčasu obranil sedemmetrovko. Do
konca tekme je nanizal nekaj uspešnih obramb, iz enega od nasprotnih napadov pa je Pukšič zadel tudi za najvišje vodstvo na tekmi 24:16. Drava si je zmago priigrala predvsem s čvrsto igro v obrambi. Ptuj-čani bodo v soboto v 2. krogu poskušali doseči prvo letošnjo prvenstveno zmago proti ekipi Grosuplja.
David Breznik
Loka 2012 - Moškanjci Gorišnica 30:24 (17:11)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA:
Škorc. Kramar, Mendaš, Firbas 6, Valenko 7, Likaček 1, M. Bedrač 3, Balas 1, Kovač 2, Marušič 4, Zorli, T. Bedrač, Bezjak, Tement, Sok. Trener: Sebastjan Oblak.
Že v prvem srečanju pokalnega tekmovanja se je končala pot rokometašev iz Gorišnice. Gostovali so pri novem 1. B-li-gašu in srečanje izgubili. Do petnajste minute so še držali priključek in zaostajali samo za zadetek (6:5). Nato je natopila 'delna blokada' pri gostih in domačini so povedli 11:6. Drugi polčas je bil za goste boljši, vendar je razlika iz prvega polčasa ostala, saj je gostje kljub veliki želji nikakor niso mogli zmanjšati. Gostujoči trener je namenil kar precej priložnosti mlajšim rokometašem. Vse misli Gorišničanov se sedaj lahko osredotočijo na prvenstvo: že v
soboto gostijo enega izmed velikih favoritov - Šmartno.
Velika Nedela Carrera Optyl -Istrabenz Plini Izola 23:29 (8:12)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Kaučič 3, Han-želič 4, Bezjak, Veselko 5, Prapo-tnik, Štefičar 9, Preac, Špindler, Dokša, Lorenčič, Cimerman, Mo-ravec, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
Domači so se proti prvoliga-šu iz Izole dobro zoperstavili, čeprav niso nastopili v popolni postavi (manjkali so Tomaž Špindler, Mitja Horvat in Matej Bračič). Igra je bila dobra in borbena, saj se domačini niso predali že vnaprej, ampak so igrali dobro v obrambi in strpno v napadu. Plod tega je bilo tudi gibanje rezultata, ki je bil do 23. minute izenačen. Šele v samem zaključku prvega polčasa so Izolčani prišli do rahle prednosti.
Kot se je prvi končal, se je drugi začel in je praktično prinesel končno odločitev o zmagovalcu. Gostje so namreč po-vedli z desetimi zadetki pred-nosti(10:20), ki so jih znali ohraniti do konca. V končnici so domačini uspeli le nekoliko znižati vodstvo gostov, kljub temu pa so končali tekmovanje v pokalu.
Danilo Klajnšek
Kidričevo • V društvu upokojencev ne mirujejo
Pridni in delovni so tudi v kegljaški sekciji
V	Društvu upokojencev Kidričevo, ki uspešno deluje od leta 1973, je zadnja leta posebej aktivna keglja-ška sekcija, ki dosega v visečem kegljanju vse boljše rezultate, zato so ob obstoječem zgradili še eno pokrito kegljišče.
V	sekciji kegljačev DU Kidričevo aktivno deluje okoli 20 upokojenk in upokojencev, ki poleti in pozimi pridno trenirajo na svojem kegljišču ob domu upokojencev v Kidričevem. Uspešno tekmujejo v zahodni ligi pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Po-dravja, kjer je njihova ženska ekipa lani dosegla odlično dru-
Foto: M. Ozmec
Čeprav jim vreme čez vikend ni bilo najbolj naklonjeno so kidriče-vski kegljači uspešno prekrili tudi svoje drugo pokrito kegljišče.
go, moška ekipa pa tretje mesto. Sicer pa tudi v letošnjem letu v tej upokojenski ligi dosegajo zelo dobre tekmovalne rezultate. Ker pa jim eno kegljišče ni več zadostovalo, so na pobudo predsednika športne sekcije Antona Kokola sredi letošnjega poletja pričeli graditi še drugo. Sredstva za nakup lesa, tlakov-cev in kritine so zbrali s pomočjo sponzorjev in donatorjev, vso fizično delo pa so opravili sami. Čeprav jim je vreme malo ponagajalo, so minuli vikend novo kegljišče s pomočjo krovca tudi uspešno prekrili, tako da se sedaj lahko pripravljajo že na obeh kegljiščih.
-OM
Nogomet • NK Aluminij
Kdo po Šimundžu?
Foto: Črtomir Goznik
Po odhodu Anteja Šimundža k Mariboru treninge Aluminija vodi Kliton Bozgo, ki bo na klopi najverjetneje tudi na nedeljski domači tekmi proti Veržeju.
Ante Šimundža je trenersko palico Aluminija prevzel v poletnem premoru, ko na NZS še niso sprejeli odločitve o tem, kdo bo po odpovedi dodatnih kvalifikacij med Roltekom Do-bom in Muro 05 (prvi ni želel v 1. ligo, druga ni dobila licence) dobil priložnost za igranje v 1. ligi. Zveza je kolebala med Aluminijem in Krko, v Kidričevem so športno upali, da bodo to oni in so iz tega razloga angažirali ambicioznega trenerja. Šimundža je kljub kasnejši uvrstitvi Krke v 1. ligo ostal v Kidričevem in napovedal delo na najvišjem nivoju.
Tega je tudi izvajal, čeprav je imel predvsem na začetku težave s (pre)zgodnjim začetkom priprav (druga liga starta bistveno pozneje kot prva). Prav ta težava je ključno zaznamovala igro Aluminija na začetku prvenstva. Na pripravljalnih tekmah so Kidričani igrali poletno, učinkovito, kombinator-no, v prvenstvu pa je ta nivo že nekoliko padel. Ker so bili Kidričani označeni za izrazitega favorita 2. lige, so tekmeci proti njim igrali zvečine klasični »bunker«. Tega so Kidričani težko prebijali in zato je njihova sedanja uvrstitev skromna, 5. mesto.
Po nedeljskem obračunu s Šmartnim (0:0) so v klubu prejeli prošnjo Maribora, da začnejo pogovore s trenerjem Šimundžem o prestopu k vijo-
ličastim. »Odgovorili smo pritrdilno, saj je bilo vse izpeljano profesionalno, tudi Ante je bil do nas vedno korekten. Zanj je to življenjska priložnost in pri tem ga seveda nismo želeli ovirati,« je povedal Zvonko Jevšovar, predsednik NK Aluminij. Ante Šimundža je tako zamenjal Anteja Čačiča na klopi Maribora, trenerska klop Aluminija pa je ostala prazna - treninge začasno vodi Kli-ton Bozgo. Iz kluba so obenem sporočili, da z imenovanjem novega trenerja ne bodo hiteli in da bo nedeljsko tekmo proti ekipi Veržeja najverjetneje še vodil Kliton Bozgo.
Trener Šimundža je v Kidričevem kljub kratkemu delovanju pustil močan pečat. Večina igralcev je trdila, da tako organiziranih in zahtevnih treningov še niso imeli v vsej svoji karieri. Prav zaradi tega je jasno, da nasledniku ne bo treba med sezono dvigovati nivoja priprave. Treba bo le opraviti malenkostne spremembe v postavitvi in predvsem sprostiti igralce, da bodo ti lahko brez zadržkov pokazali znanje, ki ga nedvomno premorejo.
Jože Mohorič
2. SNL, 9. krog: Aluminij - Farmtech Veržej, nedelja, 6. 10., ob 16.00 v Kidričevem
Rokomet • 1. A SRL (m)
Ormožani v soboto v osjem gnezdu
Rokometaši Jeruzalema so preživeli dve težki preizkušnji, proti Slovanu v prvenstvu (30:27) in v pokalu v Cerkljah (26:25). Posledice težke in do maksimuma borbene tekme proti Slovanu so bile še posebej vidne na torkovem pokalnem srečanju, kjer je bila ekipa trenerja Saša Prapotnika povsem fizično in psihično izčrpana. Še sreča, da so se rokome-taši Cerkelj »ustrašili« zmage in tako je Ormožanom uspelo napredovanje med šestnajst najboljših ekip v pokalnem tekmovanju.
Zdaj sta pred Ormožani dve tekmi v petih dneh: v soboto, 5. oktobra, ob 19.00 je na vrsti gostovanje v Velenju pri državnih prvakih, že v sredo, 9. oktobra, ob 19.00 pa na Hardek
prihaja še drugi udeleženec Lige prvakov, Celje Pivovarna Laško. To sta - roko na srce -najlažji tekmi sezone, saj sta v vlogi popolnih favoritov ekipi iz Velenja in Celja. To sta tekmi, kjer bo trener Prapotnik imel čas vsaj rahlo spočiti že načete igralce, ob tem bodo priložnost za nabiranje izkušenj proti najboljšim slovenskim igralcem dobili mladi nadarjeni Ormožani. Kakšna je razlika med tremi najboljšimi ekipami (Gorenje, Celje PL, Maribor) in drugim delom lige, smo se imeli priložnost prepričati v 2. krogu, ko je Maribor z 31:18 ugnal Jeruzalem sredi Harde-ka. Tudi proti Velenju in Celju zgodbi ne bosta imeli drugačnega konca ...
ku
petek • 4. oktobra 2013 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
Štajerski	1
aktivna starost
PRILOGASLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV
DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas tednik primorske novice štajerski TEDNIK VESTNIK
Starost naj bo kot osnovnošolske počitnice
Da se prebivalstvo v sodobni družbi vse bolj stara, je pojav, ki ga ne zajemajo samo statistke, ampak o tem govorijo in to jemljejo kot dejstvo tudi tisti, ki se ukvarjajo z gerontološkim področjem. Pomembno pa je, da ta pojav ne gre razumeti kot težavo ali družbeno breme. To je posledica razvoja, nekateri bodo rekli predvsem zdravstvene stroke, drugi pa, da gre za kombinacijo vseh drugih področij in znanosti. In ker na razvoj večina gleda pozitivno, mora biti tudi vse daljše človeško življenje sprejeto kot nujna posledica tega. Zato je to in staranje družbe treba jemati kot priložnost za mlajše generacije, ki svoje poslanstvo lahko najdejo v ukvarjanju s starejšo populacijo.
Vse več se govori o medgeneracijskem sodelovanju in vse več je tudi oblik tega sodelovanja bodisi v okviru javnih
institucij in tudi nevladnega sektorja. Kot pravijo v nekaterih od teh, se vzgaja generacija, ki jo čut do starejših spremlja že od vrtca. Če se bo ta pri teh ohranil, potem omenjeni pojav starejše družbe ni težava, ampak izziv. Pomembno pa je, da to zaznajo tudi tisti, ki razpolagajo s sredstvi. Prostovoljstvo je namreč le podporni sistem v času tranzicije.
Večkrat je bilo že rečeno, da je skrb za starejše pri nas dobro urejena, to so predvsem domovi za starejše. Ker je v njih tudi veliko negibnih in bolnih ljudi, predvsem je v porastu demenca, se ti danes vse bolj prilagajajo različnim potrebam starostnikov in njihovim boleznim. Še posebej naj omenimo različne aktivnosti, ki niso le del delovne terapije, ampak ponudba za kratkočasenje, izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju ter izpolnjevanje različnih interesov in veščin.
Tudi doma pa starejšim ni več treba samo sedeti in čakati na smrt. Različna upokojenska društva in druge nevladne organizacije pripravljajo aktivnosti, ki jih lahko izberejo. Le volja je potrebna.
Kot nam je povedal eden izmed sogovornikov, je s starostjo tako kot z osnovnošolskimi počitnicami: »Nekateri otroci mislijo, da so počitnice čas za počitek, in ne počnejo popolnoma nič. Drugi vedo, da je to priložnost za številne aktivnosti, dogodke in pustolovščine, za katere je bilo med šolskim letom premalo časa. Takrat je bilo treba misliti na domače naloge, teste, seminarje in predvsem ocene. Enako je s starostjo oz. časom upokojitve. Ko je bil človek zaposlen, je bilo treba misliti na delo in službo, skratka zaslužek. V starosti in pokoju pa je čas za tisto, za kar ga v 'prejšnjem življenju' skoraj nikoli ni bilo.«
2 &ajm&TEDNIK
Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 4. oktobra 2013
Slovenija še brez pravih odgovorov pri potrebah starejših
V Sloveniji trenutno živi več kot 15 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, v državah EU znaša ta delež 17 odstotkov. Njihovo število se nenehno povečuje. Do leta 2025 naj bi se njihov delež podvojil, število naj bi naraslo s 300 tisoč na 600 tisoč, kar predstavlja že 30 odstotkov celotne slovenske populacije.
Predvsem se bo spremenil delež starih ljudi, starejših od 80 let. Danes je povprečna starost, ki jo doživijo ženske v Sloveniji, 81 let, moških pa 77 let. Medtem ko je bilo še leta 1983 v Sloveniji le 27 ljudi, starih nad 100, jih je danes že 224, med njimi prevladujejo ženske. Podatki statističnega urada kažejo, da je več kot sto let starih 186 žensk in 38 moških.
Starejše osebe po predlogu Svetovne zdravstvene organizacije delimo v tri skupine: skupino starejših v starosti od 65 do 74 let, skupino starih v starosti od 75 do 84 let in v skupino zelo starih v obdobju od 85. leta naprej. Že star slovenski pregovor pa pravi, da si star toliko, kot se počutiš. Starost se namreč ne meri zgolj v letih, pomembneje se kaže v zdravju in v zmožnostih samostojnega opravljanja vsakodnevnih življenjskih opravil.
Proces staranja prinaša številne biološke, psihološke in socialne spremembe posameznika kot tudi celotne družbe. Sam proces staranja pa se od posameznika do posameznika razlikuje, med starejšimi so opazne velike razlike. Starejše osebe najpogosteje obolevajo zaradi bolezni srčno-žilnega sistema (povišan krvni tlak, popuščanje srca ...), bolezni kostno-mišičnega sistema
(osteoporoza, osteoartroza ....), motenj
v delovanju žlez (povečana prostata), bolezni dihal, bolezni prebavil, bolezni kože in podkožja, bolezni vida in sluha, psihiatričnih motenj in podobno. Ob kroničnih boleznih se pri starejših pogosto pojavljajo t. i. gerontološki sindromi. To pa so zmanjšana sposobnost spomina, koncentracije, mišljenja, računanja, govora, orientacije, odločanja, slabša prehranjenost, hidracija telesa (oskrba telesa s hrano in tekočino), preležanine, uhajanje urina in blata ter drugo. Dodatno uvedbo zdravil zahtevajo tudi akutne bolezni, kot so virusna in bakterijska vnetja, zaradi katerih je potrebna tudi sprememba v zdravljenju z že uvedenimi zdravili ali celo bolnišnično zdravljenje starejše osebe.
Največ zdravil za zdravljenje srčno-žilnih bolezni
Statistični podatki kažejo, da ima pri 65 letih okrog 30 odstotkov starostnikov ugotovljeno eno bolezen, 45 odstotkov že dve kronični bolezni, pri starejših pa se ta odstotek le še povečuje. Po podatkih, zajetih v knjižici Zdravila in staro-
stniki, se starejšim od 65 let v Sloveniji predpiše več zdravil na recepte kot vsem ostalim starostnim skupinam skupaj. Leta 2008, ko je bilo predpisanih 15,8 milijona vseh receptov, je polovica odpadla na starejše od 60 let. Največ zdravil je bilo predpisanih za zdravljenje srca in ožilja. Osem ali več zdravil hkrati je bilo po podatkih leta 2009 predpisanih več kot 53 tisoč osebam, starejšim od 65 let, več kot osem zdravil sočasno pa 2062 osebam.
Na zniževanju srčno-žilnih bolezni je bilo v zadnjih letih veliko narejenega, tako vsaj zagotavljajo v ministrstvu za zdravje. V ta namen je bila sprejeta tudi resolucija o nacionalnem programu prehranske politike, pozitivne učinke pa je pričakovati tudi od strategije na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja. Priporočljiva dnevna doza telesne aktivnosti je 30 minut. Eden od večjih projektov, ki Slovenijo še čakajo na področju celovitejše skrbi za ostarele, je tudi sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje ustreznih finančnih virov za njeno oskrbo. Ta naj bi temeljila na solidarnosti in vzajemnosti,
predvsem pa bo zagotavljanje integrirane zdravstvene in socialne obravnave učinkovitejše in prilagojeno predvsem potrebam posameznika. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji naj bi omogočila dostopnost do storitev in drugih oblik pomoči vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč druge osebe pri izvajanju dnevnih življenjskih opravil ne glede na mesto bivanja.
„Medtem ko smo še včeraj menili, da potrebujemo določeno število bolnišnic, zdravnikov in zdravniških posegov, se bomo že jutri zavedli, da vse bolj potrebujemo predvsem trajno oskrbo ljudi, ki bodo pri vsakodnevnih opravilih, negi in prehrani in vključevanju v družbo odvisni od tretje osebe, to pa so stvari, ki ne sodijo več v okvir medicinske pomoči. Zato moramo razmišljati o celoviti prenovi zdravstvenih, družinskih in social-
nih ukrepov, ki bodo ljudem zagotovili dostojno življenje tudi v visoki starosti," poudarja Martin Toth, ki tudi pove, da se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavedajo pritiska demografskih sprememb in spreminjajočih se potreb, vendar dolgoročne deset- in večletne strategije nimajo pripravljene.
Vse več ljudi potrebuje pomoč druge osebe
Po nekih ocenah je v državah EU tri do pet odstotkov starejših ljudi pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti (oblačenje, vzdrževanje osebne higiene, pomoč pri gibanju, prehranjevanju ...) že popolnoma odvisnih od pomoči druge osebe, delno odvisnih pa 15 odstotkov ljudi v starosti nad 65 let. S starostjo delež ljudi, ki niso več zmožni popolnoma skrbeti zase, le še narašča. Tako je pri starosti 70 let že 10 odstotkov ljudi popolnoma odvisnih od druge osebe pri izvajanju življenjskih aktivnosti.
V Sloveniji v tem trenutku še največ za dvig kakovosti življenja starejših naredijo prostovoljci, ki pri tem nimajo ne državne in ne lokalne podpore. Eno takšnih društev na Ptujskem je društvo Optimisti, ki je letos praznovalo 10-le-tnico uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je predsednica Anka Ostrman povedala, da jih doživljajo kot skupino ljudi, kot institucijo, kjer lahko dobijo neke informacije, po katerih povprašujejo. „Zelo pozitivno je, da smo v tem času postali del tega okolja, ne samo z dejavnostmi za starejše, s prostovoljci, ki obiskujejo starejše, k nam prihajajo skupine za samopomoč, imamo dnevni center, kjer ljudje ustvarjajo, telovadijo, pojejo, kjer lahko kakovostno preživljajo svoj prosti čas, ampak smo skupina, društvo, ki v okolje odseva skrb za ljudi in doživljajo nas tudi kot možnost zase. To je tisto bistveno. V programu Starejši za starejše smo v tem času imeli nekaj več kot šest tisoč obiskov na domovih.
Ta program se sicer izvaja v več kot 290 društvih upokojencev v Sloveniji. Kljub vsemu doseženemu pa perspektiva za razvoj nevladnih organizacij in naših programov ni dobra, ne na lokalni, ne na državni ravni. Zakonodaja na tem področju je nespametna, nima nobenega cilja. Kot da ne bi vedeli, kaj delajo, ko so pripravljali in sprejemali zakonodajo! Če bi delali z občutkom za to področje, v nobenem primeru ne bi obdavčili nagrade za nekoga, ki celo leto dela prostovoljno in ki bi ga društvo želelo nagraditi s sto evri nagrade. Človek je celo leto delal brezplačno v programih, ki bi jih morala izvajati in plačati država, ob izplačilu nagrade prostovoljcu pa je glede na zdajšnjo zakonodajo treba plačati še davek. To je nespoštovanje civilne družbe, nespoštovanje vsake iniciative ljudi, ki želi izboljšati kakovost življenja ljudi na vseh ravneh v tretjem življenjskem obdobju. Prostovoljstvo spodbuja pozitivno energijo v nekem okolju, daje oziroma predlaga nove rešitve, spodbuja ljudi, da iščejo rešitve zase in za druge. V teh prizadevanjih pa nima podpore niti države niti lokalnega okolja. Kljub temu delamo dalje ... Kaj sicer reči ljudem, ki vsak dan prihajajo v dnevni center, tistim, h katerim vsak dan prihajajo na obisk prostovoljci, da jim kaj prinesejo, delajo družbo, da niso tako osamljeni ... Nekdo drug pa na drugi strani ne razmišlja o tem, ali je vendarle dolžan storiti vse to," še pove Anka Ostrman.
Zdrav način življenja, zdravo prehranjevanje in dovolj telesne aktivnosti, naj bi že v mladosti postalo cilj vsakega posameznika, da bi lahko v tretje življenjsko obdobje vstopil čim bolj zdrav in z dovolj energije za vse radosti tega obdobja. Družba kot celota bi morala poskrbeti za kakovostno staranje, torej starostnike brez srčno-žilnih bolezni, demence, osteoporoze oziroma drugih značilnih starostnih bolezni. Žal pa je v Sloveniji še vedno preveč kurative namesto preventive.
petek • 4. oktobra 2013 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
Štajerski	3
rezplacen telefon za vse upokojence
Brez vezave na paketu SENIOR ZATE, samo do 15. 11. 2013! Brezplačno lahko prenesete tudi svojo telefonsko številko!
Ihti Si.mobil iiil
Nokia
C2-02
Brezplačno svetovanje pri prvi uporabi

Emporia
Essence
Akcija traja do 15. 11. 2013 oz. do razprodaje zalog in velja za vse nove in obstoječe Si.mobilove naročnike na paketu SENIOR ZATE. Vsak naročnik paketa SENIOR ZATE lahko v času trajanja akcije dobi največ en telefon, ki si ga lahko izbere izmed telefonov, ki jih določi Si.mobil. Izbranega telefona ni mogoče zamenjati za gotovino ali kakšno drugo stvar. Si.mobil bo novim naročnikom, ki bodo prenesli obstoječo telefonsko številko v Si.mobilovo omrežje, povrnil stroške prenosa v višini 5 €. Ponudba ni združljiva z ostalimi akcijami in ugodnostmi Si.mobila. Več informacij o pogojih ponudbe, pogojih paketa SENIOR ZATE in pogojih predčasnega nakupa telefona za obstoječe naročnike Si.mobila najdete na www.simobil.si, na št. 040 40 40 40 in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Vse cene vključujejo DDV. Simobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.
simobil.si
4 &ajm&TEDNIK	Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 4. oktobra 2013
Starejši potrebujejo pomoč, mlajši pa službe
V trenutnih razmerah so deficitarni poklici prej izjema kot pravilo. Eden teh pa še vedno ostaja socialna gerontologi-ja, ki nudi številne poslovne priložnosti. Naklonjeni so ji tudi demografski trendi, ki kažejo na vse večje število starostnikov v družbi. V naslednjih 15 letih naj bi se delež starejših celo podvojil.
Staranje prebivalstva je v zadnji letih povzročilo spremenjene potrebe starostnikov in njihovih življenjskih okolij.
Aktivno staranje in vključevanje starostnikov v družbo postaja trend, ki mu sledimo tudi v Sloveniji. Prav zato velja socialna gerontologija za enega izmed redkih deficitarnih poklicev ta hip.
Ker pa demografski trendi kažejo, da bo v prihodnosti delež starejših ljudi še večji, pa bo potreba po tem poklicu predvidoma še naraščala.
Študijski programi Socialna geronto-logija so interdisciplinarno naravnani in
zagotavljajo spoznavanje tega kompleksnega področja, hkrati pa omogočajo posamezniku, da se specializira na enem izmed področij skrbi za stare, glede na tipe institucij in drugih ciljnih skupin ter subjektov s področja dela in skrbi za stare. V Sloveniji se socialna gerontologija lahko študira na prvi, drugi (magistrski) in tretji (doktorski) stopnji.
v
Se več bo starejših
Problematiko staranja obravnavamo kot eno najaktualnejših tem sodobnega časa, saj je v Evropi skoraj štirikrat več starih, kot jih je bilo v času otroštva najstarejših Evropejcev.
V naslednjih petnajstih letih naj bi se ta delež celo podvojil, kar narekuje nov pristop k delu s starejšimi. Iz tega razloga je seveda potrebno ustrezno izobraževanje, zato so študijski programi
Zanimivost: problematiko staranja obravnavamo kot eno najaktualnejših tem sodobnega časa, saj je v Evropi skoraj štirikrat več starih, kot jih je bilo v času otroštva najstarejših Evropejcev. V naslednjih petnajstih letih pa naj bi se delež podvojil.
zasnovan tako, da študentom omogočijo pridobivanje ustreznih veščin: socialno zdravstvenih, komunikacijskih, organizacijskih in socialnih kompetenc.
Pri vsem tem pa je pomembna tudi uporabna narava, saj govoriti o tem, kako delati s starejšimi, ne da bi dejansko bili v njihovi bližini in spoznavali njihove potrebe, nima nobenega smisla.
Zato gresta pri socialni gerontologiji teorija in praksa z roko v roki. Študentje spoznavajo razna področja in pri praktičnem delu izkusijo veščine in spretnosti uveljavljenih strokovnjakov na področju skrbi za stare.
KAPLJA, a tega ne želim.
Človek spozna, da ima urinsko inkontinenco, ko na perilu preko celega dne ali občasno opaža vlažne madeže, ko pogosto hodi na stranišče in mu urin uhaja ob naporu, pri živčnosti, kašljanju, kihanju, hoji po stopnicah ali hribu. Inkontinentnih je desetina ljudi, po nekaterih podatkih 25 % ljudi starejših od 35 let.
Premagajmo tabu.
Bolezensko stanje močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Za zmanjšanje težav je potrebno dobro razumevanje povzročiteljev urinske inkontinence, predvsem pa razumevanje pomena izvajanja vaj za krepitev mišic medeničnega dna, trening sečnega mehurja in pomena zadostnega pitja vode. Pri ženskah se najpogosteje pojavi zaradi sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu, v menopavzi zaradi
hormonskih sprememb in po ginekoloških operacijah.
Vložki za inkontinenco -za brezskrbnost
Bolniki inkontinenco obvladujejo z nošenjem vložkov za lahko inkontinenco. Taki vložki prepuščajo zrak, preprečujejo neprijetne vonjave, imajo dobro vpojnost in so neprepustni za tekočino. Poleg vsega naj bodo dovolj tanki in mehki, za kar največ udobja in diskretnosti, kar zagotovi samozavest pri vsakdanjih opravilih in brezskrbnost pri aktivnostih. Tosama priporoča higienske vložke za zaščito ob lahki inkontinen-ci Vir special. Ti zagotavljajo popolno zaščito, ščitijo pred neprijetnimi vonjavami, so mehki, diskretni in koži prijazni.	pr
Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah
Namen oskrbovanih stanovanj je zagotoviti starejšim posameznikom, ki z redno organizirano pomočjo druge osebe in zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje ter samostojnost v bivalnem okolju, da jim ni treba v popolno institucionalno varstvo.
V	tretjem življenjskem obdobju je posameznik še posebej občutljiv, želi biti neodvisen in samostojen ter ob tem sprejet pri svojcih, drugih ljudeh in ustanovah. To ravnotežje se hitro zamaje, če star človek zboli, se poškoduje ... Zainteresiranim posameznikom želimo v oskrbovanih stanovanjih v Domu sv. Lenarta s pomočjo spremljajočega programa ponuditi možnost kakovostnega preživljanja starostnega obdobja v primerno urejenih prostorih in okolju, ki bo varno in prilagojeno njihovim spremenjenim potrebam.
V	sodobno zgrajenem in uporabniku prilagojenem kompleksu Doma sv. Lenarta je uporabnikom na voljo 36 oskrbovanih stanovanj različnih velikosti z balkonom ali brez njega.
Vsaka stanovanjska enota je opremljena s svojim števcem električne energije, števcem porabe vode in toplote ter 24-urnim sestrskim klicem. Možni so naslednji priključki: telefon, TV in internet. Stanovanje se v najem oddaja praviloma neopremljeno. Pohištvo in drugo opremo (posteljnina, posoda ipd.) posameznik prinese sam. Z enotnim pohištvom je opremljena le kuhinja. Oprema kopalnic je enotna in je v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za
izvajanje storitev institucionalnega varstva. V kopalnici je nameščena prha z naklonskim talnim odtokom. Za večjo varnost so nameščena držala.
Oskrbovana stanovanja imajo samostojen vhod in lastno zunanje dvigalo. Stanovalcem so na voljo manjši skupni prostori, namenjeni predvsem medsebojnemu druženju. Stanovalci se lahko udeležujejo domskih aktivnosti in prireditev. Oskrbovana stanovanja so v skladu s Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev namenjena posameznikom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	starost nad 65 let,
•	so zaradi starosti ali drugih razlogov, ki spremljajo starost, nesposobni za popolnoma samostojno življenje in potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči,
•	so sicer mlajši od 65 let, vendar zaradi psihofizičnih la-
stnosti niso v celoti sposobni za samostojno življenje brez pomoči druge osebe, • jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z redno organizirano pomočjo druge osebe in z zagotovljenim zdravstvenim varstvom ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in samostojnost, tako da jim ni potrebno popolno institucionalno varstvo.
Uporabniki v oskrbovanih stanovanj imajo poleg najema stanovanja možnost, da izberejo posamezne storitve ali pa pakete storitev, kar je odvisno od obsega pomoči, ki jo posameznik potrebuje glede na svoje zdravstveno stanje ali se zanje odloči glede na osebne želje.
Dokumente za sprejem v oskrbovana stanovanja najdete na naši spletni strani www.domlenart.si.
mag. Apolonija Sporin i
tO ■
a (0
E
(0 £
®
i
Aktivira it«» qp
in zgrabite zdravje
OBIŠČITE NAS V TRGOVINI TOP SHOP PTUJ (OLANDIA).
g080 24 50)
petek • 4. oktobra 2013 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
Štajerski	5

IVZ
INSTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE
V Sloveniji že peto leto poteka Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. K sodelovanju v njem so vsaki dve leti povabljeni moški in ženske, stari od 50 do 69 let. Sodelovanje v presejalnem Programu Svit je pravica, pridobljena z urejenim
osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, zato je sodelovanje za udeležence brezplačno. Program Svit je v marsičem spremenil dojemanje skrbi za lastno zdravje, pomagal odpraviti predsodke in strahove, dokazuje, da pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjega raka v resnici rešuje življenja.
V Sloveniji že peto leto poteka Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. K sodelovanju v njem so vsaki dve leti povabljeni moški in ženske, stari od 50 do 69 let. Sodelovanje v presejalnem Programu Svit je pravica, pridobljena z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, zato je sodelovanje za udeležence brezplačno. Program Svit je v marsičem spremenil dojemanje skrbi za lastno zdravje, pomagal odpraviti predsodke in strahove, dokazuje, da pravočasno odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnjega raka v resnici rešuje življenja.
»Zelo nas veseli, da se večina povabljenih vključi v Svit in da tudi izpeljejo vse postopke testiranja do konca, če je potrebno, tudi presejalno kolonoskopijo. V prvem polletju letošnjega leta se je v Svit vključilo 61 odstotkov povabljenih, testiranih pa je bilo 59 odstotkov ciljne skupine prebivalcev. Pri dobrih 6 odstotkih odkrijemo v blatu kri in v teh primerih napotimo udeležence Svita še na kolonoskopijo, podrobno preiskavo debelega črevesa. Z njo največkrat odkrijemo polipe, to je predrakave spremembe, ki jih zdravnik lahko večinoma odstrani že med preiskavo in s tem prepreči, da bi se rak sploh razvil. Na leto s presejalnim progra-
mom odkrijemo tudi več sto primerov raka, na srečo največkrat v zgodnji fazi, ko je bolezen še povsem ozdravljiva.« Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., spec., vodja Programa Svit, ocenjuje, da je odzivnost sicer razmeroma dobra, a da si vsekakor želijo še boljše sodelovanje ljudi.
»Rak na debelem črevesu ali danki je izjemno zahrbtna bolezen, ki se lahko razvija več let, ne da bi človek sploh pomislil, da je v njegovem telesu kaj narobe, saj bolniki večinoma nimajo nobenih težav. Redno in sistematično testiranje blata na vsaki dve leti in ugotavljanje, ali je v njem prikrita kri, je najboljši način, da to zahrbtno in nevarno bolezen odkrijemo, ko je še čas. Zelo pomembno je redno sodelovanje v programu Svit vsakokrat, ko po pošti pride vabilo. Polipi, ki jih skušamo odkriti s testom, namreč ne krvavijo zmeraj. Če pa test redno ponavljamo vsaki dve leti, je zelo velika verjetnost, da bomo polip, če se je v črevesu razvil, tudi pravočasno našli in odstranili, preden bi se iz njega razvilo kaj bolj zločestega. Izvajanje Programa Svit je pokazalo, da ta v resnici rešuje življenja - če se posamezniki vključijo vanj. Zavrženo vabilo je zamujena priložnost, da bi morda storili najpomembnejši korak v življenju in si rešili zdravje.«
HVALA SVITU IN VSEM, KI SKRBIJO ZA NAŠE ZDRAVJE!
Cilka Špindler, višja medicinska sestra v Zdravstvenem domu Ormož, se je s Svitom in tudi z rakom na debelem črevesu, s strahom in z dvomi kljub svoji medicinski izobrazbi srečala tako kot mnogi. Tako pripoveduje:
»Leta 2010 sem tudi jaz dobila povabilo za vključitev v Program Svit. Vprašalnik sem izpolnila, a poslala ga nisem, saj zdravstvenih težav, ki bi nakazovale potrebo po kakršnih koli preiskavah, nisem imela. Le tu in tam me je prevzemal občutek krivde, ko sem bila v službi postavljena v vlogo zagovornice Programa Svit. Po treh mesecih je prišlo ponovno vabilo in imela sem občutek, da je nekdo, ki ga skrbi zame, potrkal na mojo vest. Vključila sem se v Svit. Ni trajalo dolgo, ko me je v začetku aprila 2011 v nabiralniku pričakala kuverta z izvidom testa. Sledila je kolonoskopija, ki sploh ni tako boleča, kot nekateri pripovedujejo. Še vedno nisem imela znakov, ki bi nakazovali resno bolezen. Zato pa je bil rezultat preiskave toliko večji šok: rak! Saj ne more biti res! Tekle so solze
žalosti, nemoči, potrtosti.
In potem ... >Mami, babi, s teboj smo! Radi te imamo! Spopadli se bomo! Splača se živeti! <
Ne, ne bom se vdala! Spopadla se bom s tem, kar me je doletelo. Zahajala sem v planine, da bi laže premagovala strah in čakanje na operativni poseg. Sledila je operacija. Upanje se je vrnilo, ko sem izvedela, da nadaljevalne terapije ne bodo potrebne, ker je bil rak odkrit v zgodnjem obdobju, ko se njegova uničujoča pot še ni razširila v druge organe.
Od ozdravitve je minilo dobro leto. Cenim in živim za vsak dan, ki mi je podarjen. Uživam v naravi, zdravo se počutim v objemu gora ... Aktivno sodelujem pri promociji programa Svit v našem zdravstvenem domu. Moja izkušnja je mnogim pomagala premagati strah pred sodelovanjem v Svitu. Želim, da bi vabljeni v Svit brez strahu sprejeli darilo, ki nam ga daje država, in storili korak na poti k svojemu zdravju, kvalitetni in lepi jeseni življenja.«
Marijan Gospič, kleni Primorec, ambasador Programa Svit, pripoveduje takole:
»Ko sem dobil vabilo, sem ga odložil na mizo, kjer je ostal kar nekaj časa, saj gre za nekoliko nerodno stvar. A mi je žena rekla, naj opravim test, zato sem vabilo prebral še enkrat. Ugotovil sem,
da Svit od mene ne zahteva nič takega in še brezplačen pregled je. Kmalu sem dobil izvid, ki je bil pozitiven. V blatu so našli kri! Moje življenje je zastalo, vendar sem takoj zbral pogum in obiskal svojega zdravnika, s katerim sva se pogovorila o nadaljnjih korakih. Poklical sem v klicni center
Programa Svit in imenitno je bilo to, da sem lahko sam izbral, kam bom šel na preiskavo. Preiskava ni bila noben bavbav, Svitovi zdravniki pa poskrbijo tudi za ohranitev človekovega dostojanstva. Med preiskavo so mi odstranili zelo velik polip in rezultati so bili negativni. Svit mi je spremenil življenje. Imam dva otroka in če se ne bi odzval na vabilo programa Svit, bi bilo njuno življenje danes čisto drugačno. Zdaj vsaka tri leta hodim na preglede in hvaležen sem Svitu, da je nevarnost, o kateri nisem vedel nič, odstranjena. Ker sem zaposlen v pretežno moškem kolektivu, o nekaterih temah redko govorimo. Zaradi izkušnje spodbujam vse sodelavce in sovaščane, naj se le odzovejo vabilu Programa Svit, saj jim lahko reši življenje. Tudi če je test nekako neroden, je bistvenega pomena, da redno opravljaš testiranje, ker je drugače lahko prepozno.«
»Svit je močno izboljšal kakovost kolonoskopij v Sloveniji. Zaradi stalnega izobraževanja gastroenterologov, ki opravljajo kolonoskopije v Programu Svit, in strokovnega ter laičnega nadzora v programu se je kakovost vseh kolonoskopij v Sloveniji v zadnjih treh letih močno izboljšala,« meni prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik in predstojnik Oddelka za gastro-enterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »V Programu Svit dosegamo na svetovni ravni zavidljiv odstotek opravljenih popolnih kolonoskopij, odkritih predrakavih in rakavih sprememb in zelo majhno število zapletov pri preiskavi ali po njej. Glede na odziv bolnikov po opravljenih posegih vemo, da se je število bolečih kolonosko-pij močno zmanjšalo.«
Nihče, ki dobi vabilo v Program Svit, ga ne bi smel zavreči zaradi predsodkov ali strahu pred preiskavo. Bolezni, zaradi
katere vsako leto zboli več ljudi, se je s presejanjem mogoče zelo učinkovito postaviti po robu. Zato ne zavrzite vabila, k presejanju pa spodbudite tudi svoje bližnje, prijatelje in znance!
6 &ajm&TEDNIK
Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 4. oktobra 2013
Cs i v VsVoSSi^NXV vvcovO; j
Boreči n e
7
	
	
v ^	
1	

Voltaren
VESELJE DO GIBANJA
Zdravilo Voltaren® Emulgel® 23,2 mg/g gel z dvojno jakostjo:
✓	zagotavlja do 12-urno lajšanje bolečine
✓	zmanjšuje otekline in okorelost sklepov
✓	hitro in učinkovito blaži bolečine v sklepih
✓	izboljšuje gibljivost sklepov in posledično kakovost življenja
✓	s hladilnim in blažilnim učinkom
✓	zadostujeta le 2 nanosa dnevno (po enkrat zjutraj in zvečer)
lb NOVARTIS
www.medis.si
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
petek • 4. oktobra 2013 Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov
Štajerski	7
POTRJUJEJO JIH TAKO IZKUŠNJE LJUDI KOT RAZISKAVE
Vulkanski minerali
Vulkanski minerali pomagajo pri bolečini, izboljšajo počutje in vrnejo izgubljeno energijo.
Raziskave kažejo, da ima uživanje vulkanskih mineralov številne pozitivne učinke. Gre za vulkanski kamen, ki je zdrobljen v prah in ga lahko uživajo prav vsi. Odkrili so ga v Avstriji, in sicer dr. Robert Schindele po naključju ob gradnji ceste. Prah, ki se je ob tem dvigoval, se je usedal na okoliška drevesa in se nato z deževnico spiral v zemljo. Nekatere umirajoče jelke, ki so bile že določene za posek, so ozelenele. Dr. Schindele je pomislil: Če je stvar dobra za rastline, potem je lahko tudi za ljudi.
V prahu ali kapsuli
Številne raziskave so potrdile, da gre za kamnino vulkanskega izvora z edinstveno sestavo popolnoma naravnih mineralov. Surovino kopljejo in meljejo v skladu z luninim koledarjem, fino zmlete minerale pa nato brez dodajanja drugih sestavin polnijo v pločevinke ali vegetarijanske kapsule.
Številni pozitivni učinki uživanja
Schindeles vulkanski minerali so unikaten in povsem naraven izdelek, ki na podlagi raziskav in izkušenj uporabnikov pomagajo do lepše polti, las in nohtov, delujejo proti zakisanosti telesa, pri težavah z gibljivostjo sklepov, urejajo prebavo, delujejo pa tudi proti slabokrvnosti, saj vsebujejo veliko železa.
Tudi iz vidika komplementarne energijske medicine imajo vulkanski minerali ugoden vpliv na človeško telo. Po besedah radiestezista Franca Šturma, ki je z meritvami biopolja mineralov ta vpliv potrdil, njihovo uživanje v telo prinese več energije, izboljša splošno počutje in omili manjše zdravstvene težave. S tem pa se je približal izjavi dr. Schindeleja, ki pravi, da gre pri vulkanskih mineralih za magmatsko kamnino z ravno pravšnjo zmesjo mineralov, ki vplivajo na izboljšanje zdravja, vračajo življenjske moči ter pomlajujejo.
Učinkoviti tudi pri revmatičnih obolenjih
Prof. dr. Josef Beuth iz Univerze v Kolnu pa je preučeval njihovo učinkovitost pri revmatičnih obolenjih. Njegova raziskava je pokazala, da je uživanje vulkanskih mineralov bistveno izboljšalo kvaliteto življenja pacientov, ki so bolehali zaradi
simptomov spektra revmatičnih obolenj. Težave v sklepih in pri vnetju mehkega tkiva so se bistveno zmanjšale že po osmih tednih jemanja.
Uporabnost vulkanskih mineralov
Vulkanski minerali so dobri za uživanje, ker dobimo lepšo kožo, lase in nohte. Kosti, sklepi in zobje so bolj zdravi, ravno tako kri, uravnavajo krvni tlak, razstrupljajo telo, uravnavajo energijo, okrepijo imunski sistem ter izboljšajo presnovo ter prebavo. Njihovo najbolj razširjeno uživanje je kot prehransko dopolnilo, kjer je že ena žlička, ki je priložena prahu, na dan dovolj, da človek dobi vse ustrezne minerale, ki jih telo potrebuje za dnevno oskrbo. Vulkanski prah ima povsem nevtralen okus in njegovo zaužitje nima stranskih učinkov. Lahko ga raztopite v vodi ali čaju in spijete. Tudi dvakrat na dan po pol žličke. Za učinkovito kremo proti obraznim gubicam zmešajte vulkanske minerale s svojo negovalno kremo v razmerju ena proti ena. Za obrazno masko uporabite čajno žličko vulkanskih mineralov, malo vode, gline, med, avokado, banano ali jagode. Zmes mešate do mazljivosti, pred njenim nanosom pa mora biti koža čista in suha. Pustite, da deluje deset do dvajset minut, potem jo sperete z veliko hladne vode. Masko lahko uporabljate enkrat ali dvakrat tedensko, pomaga pa pri zelo zgubani koži.
Kopel z vulkanskim prahom pomaga pri izčrpanosti in revmatičnih obolenjih, regenerira telo ter izboljša počutje. Na kožo deluje kot lifting. 200 do 500 gramov vulkanskih mineralov raztopite v približno petih litrih vode, segrejte do največ 70 stopinj Celzija. Kopajte se trideset minut, vodo pa vmes večkrat premešajte. Vulkanske minerale lahko uporabljamo tudi pri peki tort, peciva, kruha. Na kilogram testa dodamo eno čajno žličko mineralov, ki izboljšajo okus jedi in telo oskrbijo z dodatnimi minerali. So pa minerali koristni tudi za živali in rastline. Pri živalih je priporočena dnevna vrednost zaužitja deset gramov mineralov na sedemdeset kilogramov njihove teže; pri rastlinah pa za boljšo rast in regeneracijo dvakrat na mesec potresite zvrhano čajno žličko po zemlji in zalijte z veliko vode.
O pozitivnih vplivih vulkanskih mineralov so spregovorili tudi nekateri posamezniki, ki so jih poizkusili.
Da ga le ne bi zmanjkalo
Jožica D. (80) iz Celja jih je najprej nabavila za svoji sestri: »Sprva za Angelino (80) in za njeno bolečo levo roko z ukrivljenimi prsti. Po treh kopelih so že ozdraveli in se poravnali. Ko je začela minerale še piti, so tudi težave z zastajanjem vode minile. Druga, starejša sestra Berta (93) pa je z oteklimi nogami komaj še hodila. Potrebovala je več kopeli in odločila seje, da bo pila dnevni odmerek.Vrnili sta seji moč in volja. Sedaj sama pospravlja hišo in skrbi za vrt. Sama pa sem imela pred dvema letoma operacijo obeh srčnih zaklopk in redno hodim na krvne kontrole (antiko-agulacijo), minerale pijem enkrat dnevno in se pri mojih 80 letih lahko pohvalim z zelo dobrim počutjem. Če se bo lahko pohvalil tudi brat, ki ima 76 let, ne vem, saj je šele začel piti minerale, priporočila pa sem jih številnim znankam in upam, da nas ne bo preveč - da tega čudežnega naravnega daru ne bi zmanjkalo.«
Kot bi mi žile počistili z omelom
Anki J. (69) iz Škofje Loke je hoja povzročala hude bolečine: »V zadnjem letu so me boleli vsi sklepi, kolena in kolki. Potem sem v Gorenjskem glasu prebrala oglas za vulkanske minerale. Ker mi prehranska dopolnila z glukozaminom niso pomagala, sem poskusila še to. Kupila sem jih v Ekološki trgovini v Škofji Loki. Redno jih jemljem že tri mesece in že po enem tednu sem začutila olajšanje v sklepih in v žilah. Občutek je bil tak, kot bi mi nekdo žile prečistil z omelom. Tudi shujšala sem in počutim se zelo dobro.«
Precej več energije
Zakonski par iz Ljubljane Boža (63) in Slavc (70) pa sta iskala način, kako bi vsak premagal svoje težave, ko sta naletela na vulkanske minerale. »Moža so bolele noge in je že težko hodil po ravnem, problem pa so bile stopnice. Pogosto pa ima tudi glavobole. Jaz pa sem ostala po vseh mojih boleznih in operacijah, posebno po operaciji maternice in diagnozi raka, brez energije. Začela sva jemati Schindele minerale po priloženih navodilih. Prvi dan po jemanju teh mineralov sem čutila toploto po sprednjem delu telesa, drugi dan pikanje po vsem telesu, posebno pa na mestih, kjer sem bila operirana, tretji dan pa sem bila čisto zanič, šele proti večeru se mi je stanje izboljšalo. Zdaj se počutim bolje, imam več energije in krči so izginili. Z minerali si masiram dlesni, uporabljam pa jih tudi za obrazno masko.«
ČUDODELNO IN HRANLJIVO MASLO
Karitejevo
maslo
Je enkraten, zdravilen, hranljiv in večnamenski izdelek za nego kože, ki ga afriške ženske uporabljajo že stoletja.
Narava je človeku dala vse, kar potrebuje za kvalitetno in kakovostno življenje. Če jo z ljubeznijo obdelujemo in upoštevamo njene zakonitosti, je lahko naše življenje na tem planetu zelo lepo. To je nekaj, v kar verjamemo z vsem srcem in to zavest širimo naprej.
Ekološka trgovina, Peter Babarovic s.p., Mestni trg 19, 4220 Škofja Loka T: 04 777 0 444, E: info@ekoloska-trgovina.si, www.ekoloska-trgovina.si
Ekološka,,
trgovina m
Karitejevo maslo ima izredno bogato sestavo in vsebuje večje število različnih maščobnih kislin, pomembne hranilne snovi, vitamina A in E ter alantoin, ki ima vlažilni in regene-racijski učinek na celice kože. Po vsem svetu ga uporabljajo za nego in zdravljenje kože. Vsebujejo ga vlažilne in regenerativne kreme, losjoni, geli in pripravki za nego las. Dom drevesa Karite, iz katerega plodov se maslo pridobiva, je v Zahodni Afriki. Tam beseda karite pomeni življenje. Afriški zdravil-ci plodove drevesa, ki čudodelno vplivajo na lepoto in zdravje, že stoletja uporabljajo za kuhanje, zaščitni vosek, za nego kože in las in za pripravo zdravilnih mazil. Uporabljajo ga tudi za zaščito pred soncem, saj naj bi imel naravni zaščitni faktor do številke šest.
Karitejevo maslo deluje:
protivnetno, pomirjajoče, vlaži kožo in dobro deluje tudi pri nekaterih dermatoloških težavah, kot so srbečica, ekcemi, kožni izpuščaji in luskavica. Uporaben je tudi pri preprečevanju strij, trdi koži na stopalih, pri razpokani koži, proti starostnim gubicam in pri celjenju brazgotin ali po britju. Dame ga uporabljajo kot podlago za ličenje, preizkušeno in pohvaljeno pa je tudi kot masažno olje.
X
SCHINDELES
Schindelejevi vulkanski minerali vsebujejo minerale in elemente v sledeh: kalcij: je pomemben za zdrave kosti, zobe in krepi vezivno tkivo železo je potrebno za tvorbo krvi in kri obogati s kisikom
MINERALIEN
kalij: skrbi za boljšo prekrvitev srca in drugih mišic, uravnava krvni tlak in deluje odvajalno
silicijeva kislina: spodbuja prebavo in celično dihanje; izboljša videz kože, las in nohtov
magnezij: podpira srce in arterije cink: krepi celice in spodbuja presnovo
Ekološka
trgovina (d
8 &ajm&TEDNIK
Aktivna starost - priloga slovenskih pokrajinskih časopisov petek • 4. oktobra 2013
SENIOR PAKET
Termin: 01.10.2013 - 23.12.2013
Namestitev	3x polpenzion	5x polpenzion	Dodatni dan 1
Zdraviliški dvor****	132 €	215 €	43 €
Rimski dvor****	150 €	245 €	49 €
Sofijin dvor****	141 €	230 €	46 €
PAKET VKLJUČUJE:
•	Namestitev v dvoposteljni sobi v izbranem hotelu 4*
•	Parkiranje v parkirni hiši
•	Brezplačne meritve (krvni tlak, tehtanje, EKG in izračun indeksa telesne teže)
•	Uporabo kopalnega plašča in copat
•	1x izposojo nordijskih palic ali kolesa
•	1x stop v Deželo savn Varinia
•	Neomejen dostop do spletnih vsebin žično ali brezžično
•	Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu
•	Neomejen vstop v Fitness center Spartakus
•	Pester animacijski program
•	Celodnevno kopanje na dan prihoda in odhoda
Klasična enoposteljna soba brez doplačila!
Informacije in rezervacije: booking@rimske-terme.si 03/ 574 20 11 | www.rimske-terme.si
Rimske terme, Toplice 10, 3272 Rimske Toplice
10
Popust se uveljavlja
za bivanje od nedelje do
petka ob predložitvi tega oglasa
Po
stopnicah grem kar peš.
kolagenflex
Za lahkotnost gibanja.
Patentirana oblika kolagena z vitaminom C, ki je prepričala že mnoge.
MODRA ŠTEVILKA (((• 0801210")
www.kolagenflex.si
meDex
od 1954
BIVALNA ENOTA ZA LJUDI Z DEMENCO
V	STROČJI VASI
V	Domu starejših občanov Ljutomer se pripravljamo na odprtje bivalne enote (BE) za ljudi z demenco v Stročji vasi, ki bo nared za sprejem prvih stanovalcev proti koncu leta. V mirnem vaškem okolju, le tri kilometre od matičnega doma, že stoji nova, skladno zasnovana zgradba. Prav zdaj urejajo še okolico dovolj velike parcele, ki zaokroža celovit življenjski prostor.
V	postopku sta dobava in montaža notranje opreme, ki bo hkrati sodobna in domača za stanovalce.
BE Stročja vas je namenjena bivanju dveh gospodinjskih skupin s po 12 stanovalci, ki zaradi napredovane demence potrebujejo stalno varstvo in oskrbo. Koncept gospodinjske skupine (GS) velja v razviti Evropi za najsodobnejšo in najkakovostnejšo obliko prebivanja oseb z demenco. Postopoma se uveljavlja tudi v Sloveniji. GS kot »dom četrte generacije« izstopa iz okvira institucionalnega varstva v smeri »normalizacije«. Prebivalcem omogoča življenje, ki je tako normalno, običajno in domače, kot je le mogoče.
V	Stročji vasi želimo v celoti in dosledno uresničiti koncept doma četrte generacije. !ato BE ne bo pomanjšana kopija ljutomerskega doma, ampak vsebinsko nekaj drugega. Čeprav se že arhitektura naslanja na posamezno gospodinjstvo in družinsko stanovanje, ne gre le za izboljšanje bivalnih razmer, ampak za drugačno izhodišče in način delovanja. Temeljno vodilo je življenje v družinski skupnosti. Opuščamo za institucionalno varstvo značilne centralne funkcije (kuhinja, skupna jedilnica, pralnica). Vse dogajanje poteka v majhni življenjski skupnosti. Dnevne aktivnosti so fleksibilne, prilagajajo se aktualnim potrebam stanovalcev. Ker je BE dovolj velik in zaokrožen
življenjski prostor, zaposleni niso nenehno obremenjeni s skrbjo za varnost stanovalcev. Tim zaposlenih v GS je stalen, v skupini je ves dan gospodinja kot referenčna oseba. V takšnih razmerah se odnos s svojci spreminja v trajno vključenost oz. partnerstvo. Nobene zamisli pa ni mogoče uresničiti, če ni ljudi, ki bi to znali, zmogli in hoteli narediti. Zavedajoč se tega dejstva, smo se strokovno in načrtno že v začetku leta lotili izbire in usposabljanja zaposlenih za delo v BE. Celovit program usposabljanja je zajemal temeljna znanja o demenci, o psihosocialnem konceptu ter o sodobnih metodah in tehnikah dela z ljudmi z demenco. Potekalo je izkustveno v majhni skupini, večinoma v delavnicah, s ciljem oblikovanja optimalnih timov za GS. Ni še končano. Nadaljevalo se bo z uvajanjem in spremljanjem v začetnem obdobju delovanja BE.
Kot specializirana oblika bivanja bo BE Stročja vas sprejemala ljudi z diagnozo demenca iz ožjega lokalnega okolja in širšega območja. Nekaj več informacij o našem domu in BE je na spletni strani
www:dso-ljutomer.si. Za pogovor o vseh podrobnostih smo na voljo ' prostorih DSO Ljutomer ali po telefonu (socialna delavka Nataša Šumak, tel. št. je 02 585 11 C ).
Boris Šunko, univ. dipl. psih., direktor
Več na
www.vzajemnost.si
revija,
ki jo imajo radi
upokojenci
Veliko zanimivega branja in ugodnosti za le 1,9 € mesečno.
Pokličite na 01 530 78 44 za brezplačni ogledni izvod.
BiresZssfarbfiA?
... irsah doMs!
Vir special vložki za lahko inkontinenco ščitijo pred neprijetnim vonjem, so izjemno prilagodljivi telesu, mehki, zračni, vpojni in prijazni občutljivi koži.
NOVO!
Tanki vložki za lahko inkontinenco s krilci za aktivne ter vlažni robčki za vsakodnevno higieno.
www.tosama.si I www.tosama-trgovina.si
Sinct 1923
petek • 4. oktobra 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Judo • Turnir v Oplotnici
Slambergerjeva sezono pričela z zmago
V Oplotnici je pred tednom potekal tradicionalni turnir za mlajše kategorije, na katerem je nastopilo 121 tekmovalcev iz 25 klubov iz Hrvaške in Slovenije.
Na tekmovanju je imel tri svoje predstavnike tudi Judo klub Drava, njegove barve so zastopali Nika Šlamberger v kategoriji nad 63 kg, Rene Kloar v kategoriji do 46 kg in Luka Šlamberger v kategoriji nad 66 kg - vsi trije so nasto-
pali v konkurenci starejših dečkov in deklic. Najbolj se je izkazala Nika Šlamberger, ki je osvojila zlato medaljo. Za njo se je mlada tekmovalka dvakrat pomerila z Andrejo Tomažič (JK Impol) in jo dvakrat premagala z ipponom. V številčnejši konkurenci sta tekmovala fanta: Luka Šlam-berger je bil na koncu v svoji kategoriji peti, medtem ko je bil Rene Kloar sedmi.
DB
S

Irl V
Člani JK Drava na tekmovanju v Oplotnici: Luka Šlamberger, Nika Šlamberger in Rene Kloar
Pokal Dupleka: Veselic in Laura druga v Dupleku
V soboto je potekalo tekmovanje za Pokal Dupleka, na katerem so tekmovali mlajši dečki/deklice, kadeti/kadetinje, mlajši kadeti/kadetinje in starejši dečki/deklice. Na tatamiju smo videli 163 tekmovalcev iz 30 klubov. Iz JK Gorišnica je v kategoriji do 55 kg Rok Veselič med starejšimi dečki osvojil drugo mesto. V finalu je izgubil z Benjaminom Kajta-zovičem (JK Golovec), pred tem pa je za vstop v finale premagal Jana Graha (JK Murska Sobota). V kategoriji mlajših dečkov je bil v kategoriji + 57 kg Filip Laura drugi.
Bovling • Podjetniška liga
Zahtevni pogoji »spustili« rezultate
Tretji krog je potekal v dveh »etapah«, v ponedeljek in sredo. V ponedeljek so imeli igralci izjemno zahtevne pogoje (močno naoljene proge), v katerih praktično ni bilo mogoče doseči rezultata preko 700 (uspelo je le dvema). Boljše je bilo v sredo, ko sta tekmo igrali ekipi Mestne občine Ptuj in Tamesa: najboljši trije posamezniki v tem krogu prihajajo iz tega dvoboja.
Najboljši »posel« kroga so dosegli Iršiči, ki so visoko ugnali Talum. Ta je tako zabeležil še tretjo ničlo, a tokrat prvič brez oznake b. b. ... Težave so imeli tudi prvaki (Saška bar), ki so jim dekleta iz Boxmarka nudila odličen odpor in jim odvzela kar tri točke. Pomembno zmago je zabeležil tudi MP Ptuj, ki je ekipi SKEI Ptuj zadal prvi poraz. Vrh je zasedla ekipa, ki je vedno blizu prvakov ...
Rezultati nepopolnega 3. kroga: Gostišče Iršič - Talum 8:0, SKEI Ptuj - MP Ptuj, d. o. o., 2:6, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor 2:6, Saška bar - Boxmark Team 5:3, Lekarne Ptuj - VGP Drava 1:7, Mestna občina Ptuj - Tames 3:5. Srečanje DaMoSS - Čisto mesto Ptuj bo odigrano kasneje.
1.	VGP DRAVA 3 2386 19 157,2
2.	SKEI PTUJ 3 2543 18 165,7
3.	ELEKTRO MARIBOR3 2375 18 155,4
4.	GOSTIŠČE IRŠIČ 3 2571 18 155,2
5.	TAMES	3 2731 16 164,7
6.	M. OBČINA PTUJ 3 2679 14 161,3
7.	MP PTUJ	3 2652 12 155,5
8.	SAŠKA BAR 3 2448 11 161,5
Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Igor Gaber (MO Ptuj) 768, 2. Robert Šegula (Tames) 744, 3. Igor Vldovlč (Tames) 730, 4. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 703, 5. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 700, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 690, 7. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) 686, 8. Tadej Vreže (MO Ptuj) 685, 9. Robert Kolarlč (MP Ptuj) 675, 10. Jože Javor-nlk (Gostišče Iršič) 671.
9.	DAMOSS	2	-	11	144,2
10.	RADIO-TEDNIK	3	2297	10	154,3
11.	BOXMARK TEAM	3	2279	7	138,3
12.	ČISTO M. PTUJ	2	-	3	134,7
13.	LEKARNE PTUJ	3	2146 3	127,4
14.	TALUM	3	2199	0	137,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj), povprečje 188,7, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 184,1, 3. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 182,1, 4. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) 180, 5. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 178,3,
6.	Branko Kelenc (VGP Drava) 175,
7.	Sašo Vidovič (Saška bar) 174,2,
8.	Robert Šegula (Tames) 174, 9. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 173,8, 10. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 173,8.
Pari 4. kroga (ponedeljek, 7. 10.): ob 17.30: Radio-Tednik Ptuj - MP Ptuj, d. o. o., Saška bar - Tames, Elektro Maribor - DaMoSS; ob 20.00: VGP Drava - Mestna občina Ptuj, Čisto mesto Ptuj - Boxmark Team, Gostišče Iršič - SKEI Ptuj, Talum - Lekarne Ptuj.
JM
Padalstvo • Svetovni pokal
Slovenski padalci ponovno na vrhu
S finalno, šesto tekmo v švicarskem Locarnu se je končala letošnja sezona tekmovanj za svetovni padalski pokal. Slovenske barve so bile tudi na vseh letošnjih tekmah zastopane več kot odlično. V skupnem seštevku je naša reprezentanca Elan Slovenia po pričakovanjih osvojila zlato medaljo. Enakega občudovanja je lahko deležna ekipa ljubiteljskih padalcev iz Ptuja, ki je med konkurenco samih profesionalnih reprezentanc osvojila odlično šesto mesto.
Organizatorjem je sklepno tekmovanje nekoliko okrnilo slabo vreme, zaradi česar je bilo izpeljanih le šest od predvidenih osmih serij. Kljub
Locarno, rezultati:
ekipno: 1. Sportfordergruppe (Nemčija), 2. France (Francija), 3. Dukla 2 (Češka), 4. Elan (Slovenija) ... 14. AK Ptuj ..;
moški: 1. Wiesner, 2. Lehner (oba Nemčija), 3. Tabor, Križ (oba Češka), 5. Vodišek (Slovenija) ... 8. Balta, Cestnik (oba Slovenija) ...
Končni skupni seštevek svetovnega pokala:
ekipno: 1. Elan (Slo), 2. Italy National Team (Italija), 3. Dukla 2 (Češka) ... 6. Ptuj (Slovenija) ...;
moški: 1. Wiesner (Nemčija), 2. Zitka (Češka), 3. Conga (Italija), ... 5. Salkič, 6. Balta, 7. Vodišek (vsi Slovenija) ...
Večina članov ptujske ekipe (fotografija je bila posneta na Bledu)
temu pa so bili končni rezultati dokaj podobni tistim iz prejšnjih tekem. Smetana padalstva je ostala na vrhu.
Tudi tokrat se je gorenjsko-štajerska naveza izkazala za odlično potezo. Kot že vso sezono, je za reprezentančno ekipo ob boku Romanu Karunu, Urošu Banu, Senadu Salkiču in Domnu Vodišku tekmoval Ptujčan Peter Balta, k stalni ekipi AK Ptuj (Boris Janžekovič, Matevž Cestnik in Aleksander Čuš) pa sta se tokrat pridružila Gorenjca Pristavec in Erjavec. Šesto tekmo so Ptujčani končali s 14. mestom in v skupnem seštevku pristali na odličnem šestem mestu.
Med posamezniki sta ponovno izstopala Peter Balta in
mladinec Matevž Cestnik. Da so člani AK Ptuj res povezana ekipa, zazna v odgovorih tekmovalcev že bežni opazovalec. Na prvem mestu sta pri vseh ekipni rezultat in misel na so-tekmovalca. Sicer so Ptujčani upali, da bo na zmagovalnih stopničkah med posamezniki v skupnem seštevku stal prav njihov Balta, a on na to odgovarja: »Ne, nisem razočaran. Sicer sem res pričakoval nekoliko boljši rezultat, a sem z izidom zadovoljen. Takoj se pozna pomanjkanje treninga v dneh pred tekmo. Me pa toliko bolj veselijo rezultati, ki smo jih dosegli kot reprezentanca, pa ptujska ekipa in med posamezniki Cestnik.«
Da gre varovanec Petra Bal-
te, Matevž Cestnik, več kot očitno po stopinjah svojega mentorja, pove njegov ponoven odličen rezultat. Po šestih serijah je nabral le pet kazenskih centimetrov - prav toliko kot njegov učitelj! Prislužil si je srebro v konkurenci mladincev, ki je letos res izjemna, in si skupaj z Balto delil osmo mesto med člani! A kot po navadi tudi na tokratni rezultat Cestnik skromno, vendar z nasmeškom pove: »Letos sem bil v formi vse leto. Na treningu smo imeli dokaj podobno vreme, tako da sem se kar znašel. Vesel sem, da nam je šlo vsem dobro.«
S finalno tekmo se je naporni niz borb za letošnjo sezono končal.
Vesna Osterc
Strelstvo • 1. Memorial Vinka Lavrinca
Venta pred začetkom sezone v dobri formi
Minuli konec tedna so strelci iz Spodnjega Podravja tekmovali v Laškem na 1. memo-rialni tekmi v spomin na lani preminulega Vinka Lavrinca, dolgoletnega predsednika SD Dušana Poženela Rečica pri Laškem. Domače društvo je v veliki kongresni dvorani hotela Thermana Laško pripravilo odlično strelsko kuliso na 26-steznem, elektronsko opremljenem strelišču Sius Ascor.
V streljanju z zračno pištolo je najboljši kvalifikacijski rezultat, s 570 krogi, dosegel ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in na koncu postal prvi zmagovalec memorialne tekme, saj je prepričljivo najboljše streljanje pokazal tudi v finalu, kjer je slavil s 198,3 kroga. V finale se je z osmim rezultatom dneva, s 561 krogi, uvrstil tudi Ptujčan Zlatko Kostanjevec, še boljše pa je bronastemu strelcu iz Cerknice 2013 šlo v finalu, ko je napredoval vse do tretjega mesta, premoč pa je moral priznati le državnemu prvaku Blažu Kunšku in Kevi-nu Venti. Brez posamičnega odličja sta tako ostala domača favorita Peter Tkalec in Andrej Brunšek, odlično pa se je odrezal 16-letni Jože Če-per, ki je v kvalifikacijah dosegel 566 krogov, dosegel 5. najboljši rezultat, na koncu pa osvojil 8. mesto. Ptujčana Matija Potočnik in Majda Rau-šl sta s 558 in 556 krogi osvojila 10. in 13. mesto, juršinski
Foto: Simeon Gönc
V Laškem sta se s pištolo izkazala tako Ormožan Kevin Venta kot tudi Ptujčan Zlatko Kostanjevec ter osvojila zlato in bronasto odličje, med njiju se je vrinil aktualni državni prvak Sevničan Blaž Kunšek.
strelci Ludvik Pšajd, Gregor Vesenjak in Rok Pučko so s
557, 541 in 540 krogi osvojili 12., 27. in 29. mesto, miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, brata Boštjan in Simon Simonič ter Miran Miholič, so s 554, 553 in 533 krogi osvojili 15., 19. in 34. mesto.
Zelo izenačeno je bilo v ekipni razvrstitvi, kjer so slavili sevniški strelci Maroka s 1679 krogi pred ekipo Prijatelji v postavi Kevin Venta, Cvetko Ljubič in Emerik Hodžic s 1677 krogi na drugem in domačo ekipo Dušana Poženela z enakim rezultatom na tretjem mestu. Blizu zmagi, vendar brez odličja, so tokrat na nehvaležnem 4. mestu ostali Ptujčani, ki so dosegli 1675 krogov. Miklavška ekipa je
s 1640 krogi osvojila 6. mesto, Juršinci 7. s 1638 krogi.
Do odličja tudi Horvat
Z zračno puško sta se v kvalifikacijah zelo dobro borila ormoška strelca Jan Šumak in
Tadej Horvat, ki sta s 585 in 584 krogi postavila 3. in 5. rezultat dneva, v popoldanskem finalu pa si je Tadej Horvat z rezultatom 198,8 kroga priboril srebrno odličje. Jan Šumak v finalu ni nastopal. Zmagala je strelka Olimpije in aktualna državna prvakinja med dekleti Nina Juvan, ki je dosegla drugi najboljši rezultat v kvalifikacijah s 587 krogi in bila prepričljivo najboljša v finalu z 203,9 kroga. Izven osmerice finalistov sta ostali ormoški strelki Petra Vernik in Urška Kuharič, ki sta s 578 krogi osvojili 14. mesto in 16. mesto. Med kidričevskimi strelci se je najvišje uvrstil Aleš Pernat, ki je s 574 krogi osvojil 20. mesto, Uroš Mohorko je s 569 krogi pristal na 26. mestu. V ekipni razvrstitvi je s krogom prednosti slavila ekipa Olimpije s 1748 krogi pred ormoško ekipo Kovinarja s 1747 krogi na 2. mestu in Trbovljami s 1740 krogi na 3. mestu.
Simeon Gonc
Strelski praznik v Laškem - EYL Final 2013
Od petka do nedelje bo v Thermani Laško še eno strelsko tekmovanje. Strelska zveza Slovenije bo v partnerstvu z Evropsko strelsko konfederacijo organizirala prestižno mednarodno mladinsko tekmovanje - Finale evropske lige mladih - EYL Final Laško 2013. V Laškem se obeta pravi strelski praznik, saj se bodo predstavile najboljše reprezentance iz Rusije, Ukrajine, Francije, Latvije, Danske, Madžarske, Italije, Češke, Švedske, Hrvaške, Poljske in Slovenije. V okviru slovenske reprezentance se predstavila tudi ptujska strelca z zračno pištolo Sašo Stojak in Tadej Širec. Reprezentanco bosta vodila trenerja Zlatko Kostanjevec in Damijan Kandare.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 4. oktobra 2013
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Športni napovednik
Sanjski konec tedna za kolesarje Perutnine
Predzadnji tekmovalni konec tedna je mladim kolesarjem Perutnine Ptuj prinesel obilico veselja, saj so dosegli nekaj izjemnih uvrstitev. Del ekipe dečkov je v soboto, 28. 9., nastopil na DP v kronometru na Dolenjskem, drugi kolesarji v kategorijah dečkov pa so - vključno s starejšimi in mlajšimi mladinci - skočili preko meje in nastopili na dirki na Hrvaškem. Toliko vrhunskih uvrstitev, kot so jih »pe-rutninarji« dosegli ta vikend, letos še ni bilo. To je dokaz, da so mladeniči kljub skorajšnjemu koncu sezone še vedno v vrhunski formi.
Na Otočcu je potekal krono-meter za dečke v kategorijah A, B in C. Pomerili so se na dokaj ravni progi od Otočca do Kro-novega in nazaj v dolžini 4,3 km. Ekipo Perutnine Ptuj so na Dolenjskem sestavljali: Tilen Krepek, Aljaž Ljubec (dečki C), Žan Ljubec, Marko Hoz-jan (dečki B), Luka Sagadin in Jernej Paj (dečki A). Sama priprava na dirko je bila otežena, saj sta hladno vreme ter rahel dež zahtevala še dodatno in intenzivnejše segrevanje. Pri dečkih C se je s solidno vožnjo izkazal Tilen Krepek, ki je dosegel 6. mesto, za 3. mestom je zaostal dobrih pet sekund. Aljaž Ljubec je bil 11. Predvsem pri Tilnu je še ogromno prostora za napredek, kar trenerje zelo veseli. Pri dečkih B se je največ pričakovalo od Marka Hozjana, saj je v zadnjih nastopih dosegel zelo vidne rezultate. Na žalost mu je do želenega 3. mesta
Foto: Marjan Keiner
Starejši mladinci so tekmovali v Predragi: Alen Plajnšek je zmagal, Matic Širec pa je osvojil tretje mesto.
zmanjkalo nekaj sekund. To je njegovo že drugo 4. mesto na DP, saj je bil prav tako 4. v cestnem DP na Ptuju. Kljub vsemu je Marko dosegel odličen izid, medtem ko je bil Žan Ljubec soliden 6., kar je glede na pretekle dirke dober rezultat. Največ so v ptujskem taboru seveda pričakovali od »šampiona« Luka Sagadina v kategoriji dečkov A. Ta tudi tokrat ni zatajil, čeprav kategorija velja za zelo izenačeno. V njej Luka res nekoliko izstopa, toda to je silen motiv za ostale, da ga premagajo, saj jim ostajajo le drobtinice. Nevaren je bil predvsem Novomeščan Jarc, ki je letos že pokazal, da je v kronometru zelo hiter. Napetost na cilju je bila zelo velika, saj je Luka štartal kot zadnji tekmovalec. Bil je zelo motiviran, kar se je na koncu videlo tudi
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 9. KROGA: Aluminij
-	Domžale 0:2, Šampion - NOGA Triglav 1:2, HIT Gorica - NŠ R. Koren Dravograd 7:0, Jadran Dekani
-	Ilirija 0:2, Bravo - Interblcok 2:0, Krka - Rudar Velenje 0:1
1.	MARIBOR BRANIK 8	6	0	2	29:8	18
2.	HIT GORICA	8	6	0	2	24:9	18
3.	KOPER	8	5	2	1	17:6	17
4.	OLIMPIJA	8	5	2	1	14:8	17
5.	ALUMINIJ	9	5	13	14:8	15
6.	DOMŽALE	7	5	0	2	14:8	15
7.	INTERBLOCK	8	4	2	2	11:9	14
8.	ILIRIJA	9	4	2	3	14:13	14
9.	RUDAR VELENJE	9	4	0	5	10:21	12
10.	NOGA TRIGLAV	7	3	1	3	20:11	10
11.	CELJE	8 3	1	4	11:19	10
12.	ŠAMPION	9	2	1	6	11:22	7
13.	NŠ R. KOREN	9	2	1	6	12:36	7
14.	KRKA	9	1 3	5	8:18	6
15.	BRAVO	9	2	0	7	7:26	6
16.	JADRAN DEKANI	9	1 2	6	11:25	5
ALUMINIJ - DOMŽALE 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Jurečič (56.), 0:2 Kumer (90.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Novak (Brence), Gerečnik, Ahec, Cafuta, Kozar, Planinšek (Knez), Poredoš (Dobaj), Vrbanec, Rogina (Grezda), Pobrežnik (Stopajnik). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 9. KROGA; Aluminij
-	Domžale 3:0, Šampion - NOGA Triglav 2:1, HIT Gorica - NŠ R. Koren Dravograd 8:1, Jadran Dekani
-	Ilirija 1:3, Bravo - Interblock 0:2, Krka - Rudar Velenje 6:1
1.	ALUMINIJ	9	7	1	1	23:6	22
2.	OLIMPIJA	8	6	2	0	20:1	20
3.	CELJE	8	6	1	1	20:6	19
4.	DOMŽALE	8	6	0	2	19:5	18
5.	HOT GORICA	8	5	1	2	22:15	16
6.	KOPER	8	4	3	1	16:6	15
7.	ILIRIJA	9	4	1	4	16:13	13
8.	RUDAR VELENJE 9	4	1	4	16:18	13
9.	KRKA	9 3 3 3 17:13 12
10.	NOGA TRIGLAV 7 3 2 2 10:6 11
11.	INTERBLOCK 9 3 2 4 13:14 11
12.	BRAV0 9 2 1 6 7:10 7
13.	MARIBOR BRAN. 8 1 3 4 8:11 6
14.	JADRAN DEKANI 9 1 2 6 6:25 5 15 ŠAMPION 9 1 0 8 10:31 3 16. NŠ R. KOREN 9 0 1 8 6:39 1
ALUMINIJ - DOMŽALE 3:0 (3:0) STRELCA 1:0 Elšnik (21.), 2:0 El-šnik (23.), 3:0 Brodnjak (27.)
ALUMINIJ: Pungartnik, Lonča-rič, Zorec, Petek, Šiljic, Petrovič, Bohak (Golob), Brodnjak (Kovač), Krivec (Gale), Ploj (Muharemi), Elšnik (Klanjšek). Trener: Tomislav Grbavac.
Liga U-15
REZULTATI 10. KROGA: Aluminij - Dravinja 11:0, NŠ Poli Drava - Farmtech Veržej 1:3, Žalec
-	Pobrežje 1:0, Celje - AHA EMMI Bistrica 2:0, Krško - Šampion 3:1, NŠ R. Koren Dravograd - Rudar Velenje 3:4, Nissan Ferk Jarenina
-	Kovinar Tezno 2:0, Korotan Pre-valje - Maribor Branik 0:0
1.	MARIBOR BRANIK 10	9	1	0	48:1	28
2.	ALUMINIJ	10	9	0	1	45:8	27
3.	KRŠKO	10	9	0	1	40:4	27
4.	NŠ R.KOREN	10	7	0	3	31:15	21
5.	FARMT. VERŽEJ	10	6 1	3	37:15	19
6.	ŠAMPION	10	6 1	3	24:13	19
7.	KOR. PREVALJE	10	4	2	4	21:18	14
8.	CELJE	10	4	1	5	21:21	13
9.	POBREŽJE	10	4	1	5	9:16	13
10.	RUDAR VELENJE 9 4 0 5 20:19 12
11.	DRAVINJA 9 2 2 5 11:29 8 12 FERK JARENINA 10 2 1 7 6:22 7
13.	ŽALEC 10 2	1	7	6:47	7
14.	KOVINAR TEZNO 10 2	0	8	12:34	6
15.	NŠ DRAVA PTUJ 10 1	2	7	8:37	5
16.	A. E. BISTRICA 10 1	1	8	6:49	1
NŠ POLI DRAVA PTUJ - FARMTECH VERŽEJ 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Nemec (29.), 0:2 Lebar (37.), 0:3 Harman (63.), 1:3 Zelenik (66.)
na rezultatu. Drugouvrščenega tekmovalca Čemažarja je premagal za 12 sekund, kar je na 4,3 km dolgi progi veliko. Tako je še enkrat dokazal, da se razvija v zelo dobrega vsestranskega kolesarja. Omeniti velja še vožnjo Jerneja Paja, dosegel je 8. mesto. Tudi za njega je bil to dokaz, da je lahko konkurenčen najboljšim.
Odlično tudi na Hrvaškem
Preostali del ekipe je v soboto nastopil v hrvaški Pregradi. Tudi tam so bili mladi Ptujčani v ospredju v prav vseh kategorijah. Dečki so morali prevoziti 15 krogov, posamezni krog je bil dolg 500 m, trasa proge pa dokaj razgibana. Pri dečkih C je
NŠ POLI DRAVA PTUJ: Mohorko, Cikl, Zagoršek, Brumen, Koren, Ze-lenik, Šalamun, Fric, Prelog, Rogi-na, Bezjak. Trener: Gregor Beranič. ALUMINIJ - DRAVINJA 11:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Pšajd (9.), 2:0 Milic (12.), 3:0 Milič (26.), 4:0 Pšajd (28.), 5:0 Perger (31.), 6:0 Pipen-baher (40.), 7:0 Habjanič (41.), 8:0 Habjanič (50.), 9:0 Mesarič (55.), 10:0 Milič (62. z 11 m)
ALUMINIJ: Pernat, Klinc (Vajda), Tomanič, Pšajd (Markež - Pišek), Kucic, Mesarič, Pipenbaher (Šegu-la), Ovčar, Habjanič, Perger, Milič. Trener: Borut Kolar.
Dekleta U-17
REZULTATI 5. KROGA: MSM Ptuj - Ajdovščina 5:0, Teleing Pomurje Beltinci - Radomlje 4:0, Krka -Velesovo 2:3, Jevnica - Krim 0:1, Rudar Škale - Maribor 3:0
1.	POM. BELTINCI	5	5	0	0	40:2	15
2.	RUDAR - ŠKALE	5	5	0	0	29:5	15
3.	MARIBOR	5	3	0	2	17:13	9
4.	RADOMLJE	5	3	0	2	12:9	9
5.	VELESOVO	5	3	0	2	15:17	9
6.	KRIM	5	3	0	2	7:10 9
7.	MSM PTUJ	5	1	0	4	6:10 3
8.	AJDOVŠČINA	5	1	0	4	7:24	3
9.	KRKA	5	0	1	4	4:20 1
10.	JEVNICA 5 0 1 4 2:29 1
MSM PTUJ - AJDOVŠČINA 5:0
(3:0)
STRELKE: 1:0 Ana Dobrikovič (27.), 2:0 Eva Pernek (32.), 3:0 Anja Ljubec (37.), 4:0 Petra Kristo-vič (52.), 5:0 Anja Fladung (61.)
MSM PTUJ: Lara Žiher. Eva Pernek, Iva Matjašič, Rika Herga, Saša Mlakar, Hana Simonič, Anja Ljubec, Vira Čančer, Špela Nahber-ger (Viktorija Vidovič), Petra Kristo-vič (Ana Kotnik), Ana Dobrikovič (Anja Flandung)
Dekleta U-13 vzhod
REZULTATI 2. TURNIRJA: Tele-
bil 3. Miha Muršec, 5. Gašper Polanec in 7. Enej Klasinc. Še boljši so bili kolesarji Perutnine Ptuj med dečki B, kjer je slavil Matija Krajnc. Dobro so se Ptujčani odrezali tudi med dečki A, kjer je Aljaž Mohorič stopil na najnižjo stopnico na zmagovalnem odru, bil je tretji. Sledila sta mu klubska kolega Denis Draškovič Sattler kot 4. in Rene Gomilšak kot 5. V bližini Burmanca, kjer je v hladnem in oblačnem vremenu potekala dirka, so nastopili tudi mladinci. Tudi v teh kategorijah so bili Ptujčani v ospredju. Tako je med mlajšimi mladinci, ki so morali prekolesariti 30 krogov, zmagal Tim Roškar, 3. pa je bil Luka Kramberger. Tim je sicer v 8. krogu padel, se na srečo hitro pobral in nadaljeval vožnjo. Ob pomoči klubskega kolega Luka je uspel ujeti vodilne in skupaj sta taktično zelo dobro odpeljala, kar se je pokazalo tudi na končnem rezultatu. Starejši mladinci so prevozili 35 krogov, tudi tukaj pa je roke v zrak ob koncu dvignil kolesar Perutnine Ptuj Alen Plajnšek, ki je slavil pred konkurenco, 3. je bil Matic Širec.
Do konca sezone čakata kolesarje Perutnine Ptuj še dve dirki. Na sporedu sta prihajajoči konec tedna: najprej je v soboto na sporedu VN Donjega Kneginca na Hrvaškem v bližini Varaždina, v nedeljo pa sledi še 2. VN Občine Mengeš, ki bo obenem zadnja dirka za seštevek Pokala Slovenije.
Tadej Podvršek
ing Pomurje Beltinci - Fužinar 4:1, Maribor - Radlje ob Dravi 5:0, Fužinar - Maribor 1:2, MSM Ptuj - Dornava 5:1, Radlje ob Dravi - MSM Ptuj 0:5, Dornava - Teleing Pomurje Beltinci 0:3, Maribor - Dornava 0:1, Teleing Pomurje Beltinci - MSM Ptuj 1:2
1.	MSM PTUJ 5 4 10 17:3 13
2.	POM. BELTINCI 5 4 0 1 20:4 12
3.	FUŽINAR 5 2 12 18:10 7
4.	DORNAVA 5 2 0 3 9:10 6
5.	MARIBOR 5 2 0 3 7:9 6
6.	RADLJE OB DRAVI 5 0 0 5 3:38 0
MSM PTUJ: Maša Šibila, Vanesa Furjan, Eva Vidovič, Vita Žolek, Špela Pernek, Nika Fijan, Nuša Forstnarič, Lara Kozoderc, Neža Forstnarič, Tina Hvalec, Daša Horvat, Taja Lončarič.
DORNAVA: Lana Lorbek, Maša Zemljič, Neli Hofman, Ines Sok, Mišel Cizerl, Dora Mikec, Katja Bezjak, Ana Zupanič, Lara Mikec.
2. SNL - VZHOD
NŠ POLI DRAVA PTUJ - IC PRAH ŠMARJE PRI JRELŠAH 7:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Osterc (7.), 2:0 Osterc (14.), 3:0 Lah (22.), 4:0 Osterc (28., z 11 m), 5:0 Kunstič (41., avtogol), 6:0 Jaušovec (49.), 7:0 Jaušovec (70.)
NŠ POLI DRAVA: Klasinc (Her-cog), Habith, Javornik, Bela (Krajnc), Šoštarič, Knez, Lah, Ja-ušovec, Koren (Džemailiji), Osterc (Zupanič), Hojnik (Herga). Trener: Damjan Vogrinec.
2. SKL
NŠ POLI DRAVA PTUJ - IC PRAH ŠMARJE PRI JELŠAH 6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šalamun (14.), 2:0 Bohak (24.), 3:0 Bauman (29.), 4:0 Šalamun (61.), 5:0 Furjan (65.), 5:1 Kidrič (75.), 6:1 Zemlja-rič (78.)
Nogomet • 1. SNL
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Celje - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Gorica - Zavrč, Domžale - Krka; NEDELJA ob 15.00: Triglav - Rudar Velenje; NEDELJA ob 17.00: Maribor - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 15.30: Krško - Ah Mas Tech, Roltek Dob - Šmartno 1928; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Farmtech Veržej; TOREK ob 17.30: Šampion - Bela krajina
3.	SNL - VZHOD
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - Dravinja Kostroj, Malečnik - Šmarje pri Jelšah, Fosilum Šentjur - Tromejnik G Su-kič; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Nafta 1903, NEDELJA ob 16.00: Čarda Martjanci - Avto Rajh Ljutomer, Grad - Avto Škafar Beltinci, Odranci - AHA EMMI Bistrica
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Apače - Carrera Optyl Ormož, Boč Poljčane - 1A avto Gerečja vas; NEDELJA ob 10:30: Videm -Stojnci; NEDELJA ob 15.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Središče, Bukovci - Hajdina
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rogoznica - Cirkulane, Tr-žec - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Skorba; NEDELJA ob 15.00: Leskovec - Podvinci DS Galun, Gorišnica - Dornava Vrtnarstvo Kovačec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Majšperk - Polskava Avto-prevozništvo Grobelnik, Oplotnica - Pragersko 75, Slovenja vas -Hajdoše, Podlehnik - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 15.00: Grajena -Makole
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.45: Spodnja Polskava - Borovci, Apače - Skorba, Grajena - Videm, Dornava - Majšperk VETERANI 40 - ZAHOD
PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.45: Lovrenc - Pragersko, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica, Podlehnik - Hajdina VETERANI 40 - VZHOD
PARI 5. KROGA - PETEK ob 16.45: Podvinci - Leskovec, Markovci - Tržec
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
10. KROG: Aluminij - HIT Gorica (nedelja ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
10.	KROG: Aluminij - HIT Gorica (nedelja ob 11.00)
LIGA U-15
11.	KROG: Maribor Branik - NŠ Poli Drava (sobota ob 15.30), Farmtech Veržej - Aluminij (sreda, 9. 10., ob 16.00)
DEKLETA U-17
6. KROG: MSM Ptuj - Teleing Pomurje Beltinci (sobota ob 15.30)
DEKLETA U-15 VZHOD
V Dornavi bo potekal 3. krog turnirjev za dekleta U-15, kjer bosta nastopili tudi ekipi Dornave in MSM Ptuj. Dornava bo ob 10.30 igrala z Mariborom, ob 11.05 s Prešo Slovenj Gradec in ob 12.12 s Fužinarjem. Ptujčanke bodo ob 11.40 igrale z ekipo Teleing Pomurje Beltinci.
Rokomet • 1. A SRL (m)
5. KROG: Gorenje Velenje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00)
1. A SRL (ž)
3.	KROG: Veplas Velenje - Tenzor DP Logik Ptuj (sobota ob 19.00)
1. B SRL (m)
2. KROG: Moškanjci Gorišnica - Šmartno (sobota ob 19.30), Damahaus Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl (sobota ob 19.00), Grosuplje - Drava Ptuj (sobota ob 20.00)
Kegljanje • 1. B SKL (ž)
4.	KROG: Drava - Celje II. (sobota ob 13.30)
3. SKL vzhod (m)
4. KROG: Drava - Konjice (petek ob 18.00)
Danilo Klajnšek
NŠ POLI DRAVA PTUJ: Ž. Pivko (Pungaršek), Baranšič (Karo), Sitar, A. Pivko, Majerič, Zemljarič, Murko (Furjan), Bauman, Kovačič (Cesar), Šalamun, Bohak (Kajtazi). Trener: Robert Hojnik. SKUPNA LESTVICA
1.	POLI DRAVA PTUJ 14 11 1 2 62:16 34
2.	KRŠK0	14 11 0 3 46:9 33
3.	G. M. JARENINA 14 9 2 3 69:18 29
4.	FARMT. VERŽEJ 14 9 0 5 36:26 27
5.	ŽELEZNIČAR 14 6 3
6.	A. EMMI BISTRIVA 14 6 2
7.
8.	POHORJE
9.	ŠMARTNO 1928
10.	ŠMARJE PRI J.
11.	MALEČNIK
12.	ŽALEC
13.	NAFTA 1903
14.	ZREČE
12	5	3
14	6	0
12	5	2
14	5	2
14	5	1
14	3	3
14	4	0
14	1	1
Danilo
5	30:28	21
6	31:26	20
4	25:18	18 8	25:30	18
5	26:21
7	24:43
8	26:35 8	17:30	12
10	23:63	12
12	8:85	4
Klajnšek
17 17 16
petek • 4. oktobra 2Q13
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Mali nogomet • SiOL pokal
Prleki s tretjim mestom zaslužili 1.500 evrov
V soboto, 28. septembra, je na Kongresnem trgu v Ljubljani od 9. do 22. ure potekal finalni turnir SiOL POKAL. Šlo je za največji vseslovenski malo-nogometni turnir, na katerem so se pomerile najboljše ekipe iz 11 predtekmovalnih turnirjev, ki so bili odigrani po vsej Sloveniji.
Številni gledalci in navijači posameznih ekip so bili deležni nepozabne urbane športne zabave za vse generacije. V velikem finalu sta se merili ekipi Smrkcev iz Celja in Pleja in Kopra, slavili pa so Celjani (9:2). Ti so si kot glavno nagrado prislužili ogled finalne tekme Lige prvakov leta 2014 v
PRLEKI: Andrej Fajfar, Boštjan Kupčič (kapetan), Sašo Kupčič, Gregor Mikla-šič, Viljem Lovrenčič, Gregor Hebar, Jani Belšak, Ian Emeršič.
Lizboni v živo. Na visoko, tretje mesto se je uvrstila ekipa Prle-ki s Ptuja. Ti so bili najboljši na predtekmovalnem turnirju na Ptuju, tudi tokrat pa so mešali štrene najboljšim. Najboljši strelec turnirja in finalne tekme je postal kapetan Smrkcev Dejan Kos, najboljši igralec pa Sandro Hodžič iz ekipe Pleja.
Ur
Foto: Urša Drofenik
Ekipa Prleki
Tenis • TK Terme Ptuj
Vidovič med najboljših osem
Konec septembra se je začela serija mastersov v vseh starostnih kategorijah. Na njih bo nastopalo po 12 najboljših igralcev sezone, ki bodo s tem končali teniško sezono 2013.
Prvi je bil na igriščih Max cluba Ljubljana na sporedu masters v kategoriji U-12, na njem pa je iz ptujskega teniškega kluba nastopil Blaž Vidovič. Udeležba je bila 100-odstotna, saj je nastopila najboljša dva-najsterica (Blaž je masters ujel kot 12.). Štirje nosilci so bili v
1.	krogu prosti, Blaž pa se je meril s Filipom Kaljevičem (Domžale). Bil je prepričljiv in je z dobro igro slavil 6:1, 6:1. V
2.	krogu je bil njegov tekmec 3. nosilec Tin Krstulovič (ŠTK Velenje). Tudi v tej partiji je Blaž odigral nekaj zelo dobrih točk, v katerih je še enkrat pokazal napredek, ki ga je naredil v tej sezoni. Za popolno preseneče-
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj)
nje je bilo to vendarle premalo, končni rezultat je bil 2:6, 3:6 za Velenjčana. V finalu sta se merila Tim Tekavec (Max Lj, 2.) in Filip Planinšek (ŽTK Mb, 4.), z rezultatom 6:3, 6:3 pa je slavil prvi.
jm
Sambo
Mihaela Ciric tretja na pokalu EU v Pragi
Ljutomerčani so se udeležili dveh mednarodnih tekmovanj v borilni veščini sambo. Na prvenstvu Evropske unije v Pragi so nastopili tekmovalci iz 16 držav, prvič tudi člani ljutomerskega kluba. Mihaela Čirič je v kategoriji do 60 kg ob treh zmagah in porazu v polfinalu od litvanske tekmice osvojila odlično tretje mesto, pri mladincih pa je bil Blaž Fi-
lipič (-65 kg) četrti.
V Bratislavi sta se v močni konkurenci zelo dobro odrezala ljutomerska mladinca: Miha Štampar (-81 kg) je izgubil šele v finalu in osvojil 2. mesto, Blaž Filipič (-65 kg) pa je bil tretji. Pri članicah je znova blestela Mihaela Čirič in v kategoriji do 60 kg prepričljivo premagala vse nasprotnice.
NŠ
Karting • Pokalno in državno prvenstvo
Vid Pšajd v Ameriko
V	Novem Marofu na Hrvaškem je potekala zadnja dirka sezone za državno in pokalno prvenstvo. Tekmovalci AMD Hajdina in AMD Ptuj so bili uspešni; prvi so v seštevku društev zasluženo na visokem 2. mestu, kar je za mlado društvo vsekakor velik uspeh. Tudi uvrstitev na svetovno prvenstvo v ZDA je uspela tekmovalcu iz tega območja (Vidu Pšajdu iz AMD Hajdina), kar je dodatni pokazatelj dobrega dela mladega društva in ponos za občino, iz katere prihaja.
V	kategoriji R-6 je skupno prvo mesto in naslov državnega in pokalnega prvaka osvojil Vid Pšajd (AMD Hajdina), ki je z zmagama na zadnji dirki samo potrdil zasluženo prvo mesto. Za Vida bi bilo dovolj, če bi se samo peljal in prišel v cilj. Tako si je ponovno privo-zil naslov in karto za nastop na svetovnem prvenstvu v Ameriki, ki bo letos v New Orleansu. To je za mladega voznika veli-
ko priznanje, še posebej zaradi tega, ker je v letošnji sezoni vozil v višji kategoriji. Anja Vo-dušek (AMD Ptuj) je bila skupno šesta, a ni vozila na vseh dirkah, med drugim ni vozila na dirki v Novem Marofu. Šesto mesto je na dirki osvojil Saša Stamenkovič, deveti pa je bil Jaka Šeruga (oba AMD Ptuj). V razredu KZ2 je bil Maks Mlakar (AMD Hajdina) prvi v dirki za državno in pokalno prvenstvo, Matjaž Dominko (AMD Ptuj) pa je bil v obeh kategorijah drugi. Jan Skledar in Albin Pernat (oba AMD (Haj-dina) sta zasedla četrto in peto mesto. V skupnem seštevku je bil Mlakar drugi, Dominko tretji, Skledar peti, Pernat osmi in Oman deveti. Šesto mesto je v Rotax Max Junior v skupnem seštevku osvojil Jan Skledar (AMD Hajdina), ki je tokrat osvojil deveto mesto. Novinec v letošnjem tekmovanju, Albin Pernat (AMD Hajdina), je bil osmi, Zlatko Oman (AMD
Vid Pšajd in oče Branko bosta tekmovala v Ameriki
Tenis • Goran Djurdjevič
Ptuj) pa je skupno osvojil deveto mesto. V kategoriji Shifter je bil skupno Zvonko Črešnik (AMD Hajdina) tretji, njegov klubski tovariš Marko Žerak pa četrti. V kategoriji KZ2 Masters je prvo mesto osvojil Maks Mlakar (AMD Hajdi-na), tretji je bil Albin Pernat (AMD Hajdina), četrti pa Zlat-ko Oman (AMD Ptuj). V DD2
Po klavrnem začetku odličen konec
je skupno drugo mesto osvojil Primož Matelič (AMD Hajdi-na, tokrat je zmagal), Domen Kerman (AMD Ptuj) je bil skupno peti, Vladimir Hreščak (AMD Ptuj) pa skupno sedmi
V seštevku društev je prvo AMD Šlander s 696 točkami, sledi jim AMD Hajdina s 382, peti je AMD Ptuj z 246 točkami.
Danilo Klajnšek
Slovenska teniška reprezentanca U-16 je v Mehiki osvojila odlično 7. mesto na ekipnem svetovnem prvenstvu. Nina Potočnik, Tamara Zidanšek in Manca Pislak so nastopale pod vodstvom Ptujčana Gorana Djurdjeviča, ki je po vrnitvi domovino o samem tekmovanju povedal veliko zanimivega.
»Najprej je treba povedati, da je organizacijsko vse potekalo na najvišjem možnem nivoju. Celoten turnir poteka pod pokroviteljstvom ITF, zato ni nič prepuščeno naključju. Na letališču so nas tako čakali šoferji, nastanjeni smo bili v dobrih hotelih z all inclusive postrežbo, igrišča so bila na slikovitem mestu, izjemno lepo vzdrževana, poskrbljeno je bilo za treninge, za napitke in hrano med dvoboji, na igriščih so bili prisotni pobiralci žog, novinarji ITF so redno objavljali prispevke o dvobojih, bili sta organizirani zabavi za igralke ... Sam sem to doživel prvič in res sem bil prijetno presenečen,« je povedal Goran, ki ga je za spremljevalca ekipe izbral vodja in koordinator mlajših ženskih reprezentanc Dominik Senica.
Tenis na 1800 m n. v.
Več kot 25-urna pot jih je vodila od Benetk, preko Madrida do Mexico Cityja in nadalje do mesta San Luis Potosi. »Prva posebnost Mehike je bila ta, da so dekleta igrala na nadmorski višini več kot 1800 metrov. Že na EP v Švici smo igrali na 1200 metrih in so žogice letele izjemno hitro, tukaj so bile še mnogo hitrejše. Ko sem s puncami prišel na prvi trening, dva dni pred tekmovanjem, nisem mogel verjeti: četudi sem poskušal igrati kontrolirano, počasi, je skoraj vsaka žoga končala daleč v avtu. Po dveh dneh je bilo bolje, zadnje dni pa smo se že povsem navadili tudi na ta redek zrak,« je pogoje opisal Goran, ki je z napetostjo pričakal začetek tekmovanja.
Nina Potočnik in Tamara Zidanšek v akciji
»Prvi dan je bil organiziran žreb, ki nam je namenil težko skupino z ZDA, Francijo in Kolumbijo. Za nameček smo tekmo 1. kroga z ZDA (0:3) igrali v drugem klubu, kar nas je nekoliko potrlo. Med posameznice sem uvrstil Manco in Nino. Manca je hitro izgubila, saj se nikakor ni mogla prilagoditi tem razmeram, Nina pa je imela priložnost tudi za zmago, a je v tretjem nizu ni izkoristila. Tako sem za dvojice prijavil Manco in Tamaro, a je prva hitro začela kazati znake bolečin. Pri 1:1 smo dvoboj predali in se z Manco vsi, kot ekipa, odpravili v bolnico na preglede. Ti so bili temeljiti in so trajali skoraj šest ur. Na koncu je bil 'temeljit' tudi račun, ki je znašal 700 do-
larjev, tako da sem imel še težave s plačilom. Po takšnem dnevu nismo bili sposobni ničesar več, samo še spanja.
Začetek je bil torej vse prej kot spodbuden, zato je končni rezultat zame vreden toliko več. Manco sem nato pustil nekaj dni počivati, več priložnosti je dobila Tamara. Treba je povedati, da ima sicer Manca več mednarodnih izkušenj, a je trenutno v manjši igralski krizi. Tudi v nadaljevanju so različne bolečine in utrujenost narekovali sestavo ekipe.
Proti Franciji (2:1) je Tamara prvi dvoboj izgubila; morda bi lahko z malo bolj samozavestno predstavo celo presenetila dobro tekmico. Nina je potem premagala njihovo
najboljšo, Ferro, čeprav je že zaostajala v nizih. Tamara in Nina sta nato odlično odigrali dvojice in tako smo se skupaj veselili pomembne zmage, ki nas je popeljala med najboljšo osmerico.
Proti Kolumbiji (3:0) je Nina izgubljala proti njihovi najboljši - Herazojevi - 0:6, 0:1, a je nato začela igrati bistveno bolje in preobrnila rezultat do zmage. Zmagala je tudi Tamara, nato pa sem v dvojicah moral spočiti Nino, ki je v treh dneh odigrala 12 nizov in je čutila bolečine v ramenih.«
V dvojicah med najboljšimi
»V razigravanju od 5. do 8. mesta proti Braziliji (1:2) je edino zmago priborila Tamara, ki je igrala agresivno, močno in obenem natančno. Po dvoboju je tudi ona čutila močno utrujenost, zato sta v dvojicah igrali Nina in Manca, ki sta dvoboj izgubili. Če bi bili Nina in Tamara bolj pri močeh, bi lahko tudi ta dvoboj dobili, a tako je pač bilo. Za končno 7. mesto smo se merili z Novo Zelandijo (2:1), znova pa je odločala igra dvojic, ki sta jo Tamara in Manca dobili brez težav,« je posamezne dvoboje povzel Goran in podal končno oceno: »Za dvojice bi rekel, da smo bili med najboljšimi, dekleta so v vseh kombinacijah pokazala dobro uigranost. Kot posamezni najboljši dvoboj bi izpostavil dvoboj Tamare proti Brazilki Stefanijevi, Nina pa je najboljši dvoboj odigrala proti Francozinji Ferrajevi, ki je imel tudi največjo težo za našo končno uvrstitev. To je ekipno tekmovanje, kjer vsaka punca prispeva svoj delež: Manca je tokrat prispevala najmanj točk, a je odlična za ustvarjanja dobrega vzdušja v ekipi.
Končni vrstni red je zame pri vrhu realen (Rusija, Avstralija, ZDA, Madžarska), predvsem ZDA in Avstraliji se pozna, da več trenirajo na trdih igriščih.«
Jože Mohorič
16 Štajrnhi
Nasveti
petek • 4. oktobra 2013
Kuharski nasveti
Kostanj
Kostanj izvira iz južne Evrope. Nekoč so kostanju pravili »kruh revežev«. Kostanj uporabljamo pri pripravi enolončnic, juh, z žitom, kot različne nadeve. Kostanj lahko jemo pražen, kuhan ali dušen, vedno pa mora biti zrel in dobro kuhan ali pečen.
Ker kostanj vsebuje veliko količino čreslovine, ga nikoli ne pripravljamo v železnih posodah. Kostanj pomaga pri telesni oslabelosti, slabokrvnosti, preprečuje zaprtje, spodbuja prebavo, pomaga pri hemoroidih in pri zdravljenju krčnih žil. Vsebuje malo maščob, veliko ogljikovih hidratov in vlaknin.
Iz kostanja, ki ga bo v teh dneh veliko, lahko pripravimo najrazličnejše sladke in slane jedi. Recimo brstični ohrovt s kostanjem. Brstični ohrovt očistimo in operemo.
V	osoljeni vreli vodi ga kuhamo 10 minut, da se nekoliko zmehča. Nato vodo odlijemo in ohrovt osušimo.
V večji ponvi stopimo maslo, dodamo na manjše kose narezano slanino in pražimo, dokler ne postane hrustljava.
V	ponev stresemo kuhan, olu-pljen kostanj in potresemo z mletim ingverjem. Kuhamo še 2 minuti, nato kostanju in slanini primešamo še brstič-ni ohrovt. Dobro premešamo in ponudimo.
Iz kostanja lahko pripravimo tudi kostanjev pire s sladko smetano. Najprej olupimo zunanjo rjavo lupino in ga damo kuhat v hladno vodo. Dodamo malo soli. Vre naj
toliko časa, da je kostanj kuhan, vendar še čvrst. Kostanj odcedimo in še vročega olupimo. Olupljen kostanj damo v posodo skupaj z mlekom in sladkorjem. Prevremo, malo ohladimo in pretlačimo. Pi-reju dodamo malo cimeta. Sladko smetano stepemo. Kostanjev pire naložimo v plitve skodelice in kupčke prekrijemo s stepeno sladko smetano.
Namesto sladkega kostanjevega pireja lahko naredimo tudi slanega. V loncu zavremo zelenjavno juho, dodamo peteršilj, timijan in lovorov list. Zeleno olupimo, narežemo in damo v juho. Kuhamo 15 minut, nato jo odcedimo. Kostanj skuhamo v vodi in olupimo. V posodi pretlačimo zeleno in kostanj. Zelišča, ki so se kuhala v juhi, sesekljamo. V ponvi segreje-mo maslo in na njem prepra-žimo sesekljana zelišča. Nato dodamo še kislo smetano. Prelijemo preko pireja, solimo, popramo in potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Za sladokusce bo slastno presenečenje kostanjeva krema s čokolado. Kostanj skuhamo v vodi, nato ga olupimo. Damo ga v mešalnik, dodamo maslo in malo sladke smeta-
Kostanjeva torta
ne. Premešamo, tako da nastane gladka krema. V kremo vmešamo brandy in sladkor v prahu. Preostalo sladko smetano stepemo in vmešamo v kostanjevo kremo. Kremo razporedimo po kozarcih in za 1 uro postavimo v hladilnik. Potresemo z naribano čokolado.
Zelo okusna je tudi kostanjeva torta z višnjami. Zanjo najprej v posodi penasto zmešamo rumenjake in 140 g sladkorja v prahu. Iz beljakov stepemo trd sneg. Med stepanjem postopno dodajamo 80 g sladkorja v prahu. K rumenjakom vmešamo moko in mlete mandlje, nato pa še narahlo vmešamo sneg. Na papir za peko narišemo 5 večjih krogov. Vsak krog nama-žemo s pripravljenim testom in vsakega posebej spečemo na 220 °C. Vse kroge nato ohladimo. Kostanj skuhamo, olupimo in pretlačimo. Dodamo mleko in 150 g sladkorja v prahu. Sladko smetano stepemo in vmešamo k kostanju. Prvo testo premažemo s
kremo in nanj položimo drugo testo. Tako ponavljamo, dokler nam ne zmanjka sestavin. Zgoraj naj bo krema. Torto okrasimo s kandiranimi višnjami, nastrgano čokolado in mandljevimi lističi.
Odlične in zelo preproste so tudi kostanjeve kroglice. Kostanj skuhamo v vodi, nato ga olupimo in pretlačimo. Dodamo limonin sok in sladkor v prahu. Iz mase oblikujemo kroglice in jih povaljamo v nastrgani čokoladi.
Nekaj posebnega je kostanjeva marmelada. S kostanja najprej olupimo rjavo lupino, nato ga damo kuhat v hladno, malo osoljeno vodo. Kuhan kostanj odcedimo in še vročega olupimo.
Nato ga pretlačimo, dodamo sladkor, limonino in pomarančno lupinico ter rum. Vse skupaj na blagem ognju kuhamo, dokler se sladkor ne raztopi. Z marmelado napolnimo dobro umite, osušene in ogrete kozarce in takoj zapremo. Pa dober tek.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Diagnostika zobnih obolenj
Gospod Benjamin sprašuje, na podlagi katerih znakov lahko veterinarji ugotovimo, da psa boli zob, oziroma da ima težave z zobmi. Njegov pes ima že lep čas odlomljen zob in lastnik ne ve, ali ta zob njegovega psa boli ali ne. Pes se obnaša povsem normalno, hrano uživa, je igriv in razigran. Poklical je svojega veterinarja, ki mu je zatrdil, da ni potrebe za ukrepanje, če psa zob ne boli in se obnaša normalno.
Diagnostika bolezni zob pri psu in predvsem diagnostika bolečinski stanj zaradi bolezni zob je pri psih relativno enostavna. Težavna je lahko le pri skrajno nesocia-liziranih in nevzgojenih psih. Osnovno stanje zobovja se namreč preverja vizualno, kar pomeni, da veterinar oziroma lastnik psa odpre psu gobček in na tak način veterinar dobi vpogled v stanje pasjega zobovja in celotne ustne votline. Zdravstveno stanje zobovja se presoja glede na starost in pasmo psa. Razlike so namreč med bra-hiocefalnimi pasmami, to so pasme s kratkimi gobčki in pasmami, ki imajo tako imenovan škarjasti ugriz. Med vizualnim pregledom veterinar dobi splošen vtis o stanju zobovja, saj vidi morebitne zlomljene ali počene zobe, prav tako majave in gnile zobe, vidi zobe, prizadete s karie-som oziroma zobno gnilobo. Pri takem pregledu se lahko postavi tudi diagnoza paro-dontoze, saj se pri tej bolezni odkrivajo korenine zob in zo-
bje pospešeno izpadajo. Lepo so vidne tudi zobne obloge, zobni kamen, žepki na dle-snih nad zobmi in posledično vnete dlesni. Na podlagi vizualnega pregleda in ugotovitev pregleda ustne votline se z lastnikom psa dogovori za nadaljnje ukrepe. Najpogostejši ukrep je tako imenovana toaleta ustne votline, kjer se zobje očistijo zobnega kamna in se spolirajo, majavi in gnili pa se izpulijo. Pri diagnostiki bolezni zobovja s koristjo uporabljamo RTG-sli-kanje, ki nam pokaže vnetne procese globoko v dlesnih
pri koreninah zob in pokaže nam realno stanje zobnih korenin. Istočasno še pogosto opravimo pregled krvi, obvezno pa, če je pes otečen v glavo ali v vročinskem stanju.
Bolečino zaradi zoba psi zelo dolgo tolerirajo in jo uspešno prenašajo. Bolečino pokažejo šele takrat, ko gre že za močan vnetni proces ali za popolnoma propadel gnili zob in zaradi tega močno vnete in gnojne dlesni. Takrat lastnik opazi pri svojem psu neješčnost, ki pa ni karakteristična, saj pes pokaže nekaj volje do hrane, ki mu jo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. lastnik nastavi, vendar že po nekaj grižljajih preneha jesti. Pogosto lastniki opazijo tudi iztekanje gnoja na licu psa, najpogosteje pod očesom, kar vedno nakazuje na hujše težave z zobovjem in vsekakor zahteva poseg pri veterinarju.
Lasniku psa, gospodu Benjaminu, svetujem, da pelje psa v ordinacijo, kjer bodo pregledali ustno votlino, pregledali zlomljen zob in se dogovorili za zalivko ali puljenje zoba. S takim ravnanjem bo preprečil morebitne nevšečnosti v prihodnje, saj kot sem omenil, kuža ne bo kazal izrazitega bolečinskega stanja, dokler ne bo prišlo do močnega vnetja korenine zoba in zaradi tega močne bolečine s spremenjenim splošnim stanjem živali. Če pa bi kužek znal govoriti, bi verjetno povedal lastniku, da ga občasno zob boli in lastnik bi ga pravočasno odpeljal k veterinarju.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Ministrstvo sporoča
Za boljšo evidenco nad dimnikarsko službo
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izvajalcem državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja, čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, predstavilo spletno aplikacijo Evi-dim, v katero bodo vnašali podatke malih kurilnih napravah, opravljenih dimnikarskih storitvah in podatke o dimnikarski službi. Poudarek je bil na konkretnih primerih uporabe te spletne strani.
Za sporočanja podatkov iz katastra dimnikarske evidence v državno evidenco, sta predvideni sta dve možnosti. Prva je komunikacija prek spletnih servisov, druga pa internetna aplikacija, ki omogoča vpisovanje podatkov koncesionarjem, ki nimajo vzpostavljenih elektronskih evidenc. Programerji aplikacije bodo izvajalcem dimnikarske službe na voljo, da bodo lahko podatke iz lastnih evidenc ustrezno umestili v državne evidenc dimnikarskih storitev.
Zbrane je nagovoril generalni direktor Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje dr. Boštjan Petelinc. Poudaril je pomen vzpostavite državne evidence malih kurilnih naprav, ki bo koncesionarjem državne javne gospodarske službe dimnikarstva omogočala izpolnitev določila koncesijske pogodbe, ki jim nalaga obvezno poročanje o kurilnih napravah in izvedenih storitvah. Poudaril je, da ministrstvo s tem izpolnjuje zahteve računskega sodišča. Evidenca bo koncesionarjem omogočala, da podatke o opravljenih storitvah in poročila o dimnikarski službi, ki so jih do sedaj pošiljali po elektronski pošti ali celo z navadno pošto, preprosto vpišejo v aplikacijo.
»Polegpregleda nad stanjem dimnikarske službe«, je dejal dr. Petelinc, »bomo iz evidence dobili podatke o lastnostih, starostih, namenih uporabe in lokacijah kurilnih naprav, s katerimi se ogrevamo v Sloveniji«. Ti podatki bodo omogočali izdelavo ocene primernosti vgrajenih naprav s stališča energetske učinkovitosti, oceno vpliva emisij iz kurilnih naprav na onesnaženost zunanjega zraka npr. s CO2 in PM10. Podlage za oceno teh vplivov so že pripravljene v okviru operativnih programov kakovosti zraka, podnebnih sprememb, uporabe biomase kot goriva in energetske učinkovitosti. Emisije iz malih kurilnih naprav so poleg, emisij prometa in industrije, poglavitni vir onesnaženja s PM10. V Sloveniji presegamo dovoljene količine PM10 v zunanjem zraku prav v času kurilne sezone.
Poznavanje prispevka emisij iz kurilnih naprav k onesnaženosti zunanjega zraka s PM10, bo omogočalo oblikovanje politik za povečanje kakovosti zraka, posredno pa tudi načrtovanje korektivnih ukrepov za izboljšanje ponudbe naprav in kvalitete goriv na slovenskem trgu.
Podatki o malih kurilnih napravah bodo tudi dobra podlaga za razpravo o spremembi sistema opravljanja dimnikarskih storitev. Izkušnje evropskih držav kažejo, da evidence postanejo orodje za dvig kakovosti storitev - dimnikar mora namreč vse storitve v celoti opraviti in podatke o tem vnesti v evidenco.
50 let
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: arhiv
Foto: ES
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
petek • 4. oktobra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec 2013
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
Šestdeseti Gostinsko-turisticni zbor
Letošnji osrednji strokovni dogodek v slovenskem turizmu - Dnevi slovenskega turizma - bo potekal od 7. do 9. oktobra v Termah Olimia v Podčetrtku, ki je bil letos proglašen za najlepši manjši kraj v Evropi po mnenju komisije Entente Florale 2013. Letos bodo Dnevi slovenskega turizma potekali že tretjič.
Organizatorjem je uspelo pod skupno znamko združiti vse najpomembnejše dogodke slovenskega turizma, ene najbolj perspektivnih panog slovenskega gospodarstva. Osrednji bo 16. Turistični forum s plenarnim delom in okroglo mizo ter podelitvijo najprestižnejših nagrad v turizmu. „Z združitvijo najpomembnejših dogodkov slovenskega turizma v enovit dogodek ponovno poudarjamo veliko vlogo partnerskega delovanja in sodelovanja na področju turizma," poudarjajo organizatorji. Zelo pomemben dogodek v okviru Dnevov slovenskega turizma je Gostinsko-turistični zbor Slovenije, ki letos praznuje svoj šestdeseti jubilej. Na njem pričakujejo med 5000 in 6000 udeležencev iz cele Slovenije ter okrog 500 do 600 tekmovalcev. Med njimi bodo tudi gostinski in turi-
Foto: Črtomir Goznik
Eden od pomembnih stebrov slovenskega turizma je tudi kulinarika.
stični delavci s Ptujskega, ki komaj še pokrivajo materi- vse manjšem obisku gostov. se že po tradiciji vračajo s pri- alne stroške, podjetništvo je Vse to in razraščena siva eko-znanji in nagradami.	vedno bolj obremenjeno z nomija ter črni trg, proti ka-
„Prišli smo do točke, ko tu- davki, na drugi strani pa smo terima se država bolj ali manj ristični ponudniki in gostinci priča cenovni 'prostituciji' ob neuspešno bori, peljeta v sta-
gnacijo panoge in padec kakovosti. Tudi zato moramo takoj sprejeti odločitev o strategiji in virih financiranja promocije slovenskega turizma in kulinarike, če hočemo ostati na turističnem zemljevidu Evrope in sveta," je pred letošnjimi tretjimi Dnevi slovenskega turizma med drugim povedal Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije. Turistična zveza Slovenije, ki je ena izmed soorganizatoric najpomembnejšega turističnega dogodka v Sloveniji, pa bo v Podčetrtku podelila priznanja najboljšim za urejeno okolje med večjimi, srednjimi in manjšimi mesti, turističnimi kraji, zdraviliškimi kraji, izletniškimi kraji, kampi, Pe-trolovimi bencinskimi servisi, mladinskimi prenočišči, mestnimi in trškimi ter vaškimi
jedri. Vidnejšo uvrstitev med udeleženci s Ptujskega in Ormoškega je dosegel Ormož, ki se je v ocenjevanju državne komisije projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna v kategoriji manjša mesta uvrstil na tretje mesto.
Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Milan Ovčar, Sedlašek 96a, Podlehnik, ki je pravilno odgovorila, da je bila letošnja Bučijada v Gerečji vasi deseta po vrsti. Danes sprašujemo, kateri ptujski hostel je najmlajši. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi, tretja petletka, avtorjev Borisa Miočinovica in Aleša Gač-nika, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 11. oktobra.
Zetale • Tatjana Bele, nagrajena glasovalka M Zetale • Irena Furek, drugouvrščena v akciji
„Ni težko biti
super med super ljudmi ..."
Ireno Furek, poslovodkinjo KZ Ptuj - trgovine z živili Žetale, trgovka je že dvajset let, je izid glasovanja zelo presenetil, ni mogla verjeti, da se je uvrstila na drugo mesto.
Glavna nagrada
jo je izjemno presenetila
Med tistimi, ki so glasovali v letošnji poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka/ prodajalec 2013, skupaj je bilo oddanih 7931 glasovnic, se je sreča nasmehnila Tatjani Bele iz Žetal 48, prodajalki v KZ Ptuj - trgovini z živili Žetale.
Za Tatjano je bila glavna nagrada (paket Z družino na Pohorje) izjemno presenečenje. Sploh ni pričakovala, da bi lahko bila izžrebana, seveda pa je svoj glas namenila sodelavki Ireni Furek. Po svojih najboljših močeh pa se je tudi sama trudila, da bi bila Irena med izbranimi v akciji. Glavno, da bo Irena šla na Pohorje, nagrado bo namreč delila z njo oziroma njeno družino, pove. Žetalska
trgovina je 1. septembra letos praznovala sedmi rojstni dan, pred sedmimi leti je bila tudi uradno odprta. Ima dva dela, kmetijski in živilski del, ki je Mercatorjeva franšiza. Majhen kolektiv, ki ga ob po-slovodkinji Ireni Furek sestavljata še Tatjana Bele in Melita Roškar, se zelo trudi, da bi bili njihovi kupci s ponudbo in postrežbo kar najbolj zadovoljni. Glasovi podpore so na nek način plačilo za njihov
trud in prizadevanje. Še po končanem glasovanju so ljudje spraševali, kje bi še lahko oddali glas za svoje prodajalke. Tatjana, ki je v trgovini od njenega odprtja, je povedala, da je bila pri izbiri bodočega poklica odločilna bližina šole. Najprej je uspešno končala trgovsko šolo, nato pa še pridobila izobrazbo ekonomske tehtnice. Od prvega dneva uživa v svojem poklicu.
MG
Hvaležna je za vsaki glas podpore, vsak glas je tako ali drugače priznanje za cel kolektiv, v katerem ni sama, pove. Do Žetal jo je poklicna pot vodila preko Kmečkega hrama na Ptuju, kjer je delala v trgovini in bifeju, ter Perutnine Ptuj. Po osnovnem poklicu je kmetijska tehtnica, drugi njen poklic pa je trgovinska poslovodkinja. S svojim delom je nadvse zadovoljna, dela med preprostimi, super ljudmi. »Delati s takšnimi ljudmi je super. V prijaznem
okolju ni težko delati, se prilagajati željam in potrebam ljudi,« poudarja. Navsezadnje je kupec kralj. Skupaj z njo se drugega mesta ob sodelavkah veselijo doma, kupci, sosedje in mnogi drugi. Sama rezultata ne obeša na veliki zvon, čeprav je lepo vedeti, da so ljudje zadovoljni s svojim delom. »Dobro delo se samo hvali, ni ga treba posebej izpostavljati,« je prepričana, zato je trenutna pozornost zanjo svojevrstno presenečenje. Skupaj s sodelavkama je njena največja
želja, da bi trgovina še naprej dobro poslovala, najmanj tako kot doslej, in da bi bili kupci z njimi zadovoljni.
V svojem prostem času se največ posveča družini, mlajšo hči je treba trikrat na teden peljati v glasbeno šolo in k baletu, starejšo pa vsaki dan na Hajdino na vlak, v Rušah se izobražuje za farmacevtsko tehtnico. Dan pa hitro mine. Dom si je ustvarila v Lancovi vasi, od koder ima do Žetal dvajset minut vožnje.
MG
Naj prodajalka/prodajalec.
Foto: Črtomir Goznik
Irena Furek, drugouvrščena v akciji Naj prodajalka/prodajalec 2013.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 4. oktobra 2013
Glasbeno prizorišče ponuja...	.
Rusko z novo skladbo »Zbogom«
Rusko se je pred časom soočil s tragično zgodbo, ki ga je zaznamovala za vedno in nastala je nova skladba 'Zbogom'. Za skladbo je Rusko
Richie že posnel videospot, ki so ga snemali na treh lokacijah - v Postojni, Ljubljani in Tržiču. Videospot je posnela ekipa »slabescene« pod vostvom Mateja Slabeta. Pevec Rusko Richie je od izida prvenca 'Rusko' (2009) sodeloval z Draženom Žericem
i(C RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Žero pri skladbi 'Priznat ču joj sve', za Lucienne Lončina napisal skladbo 'Run to be with you' in samo v letošnjem letu predstavil skladbi 'Balkanke' in 'Daj mi daj'. Kmalu pa bo Rusko predstavil svoj drugi album.
Modrijani in Spev s skupno polko
Ansambla Spev in Modrijani sta spet stopila skupaj; njihov skupni izdelek je polka z naslovom »Zapojmo, zaigrajmo«
Kot vemo, so Spevovci in Modrijani že več kot 10 let veliki prijatelji, imajo isto poslanstvo, zabavajo ljudi s svojim petjem in igranjem. Polka »Zapojmo, zaigrajmo« ima že sicer kar dolgo zgodovino, zanjo sta Jože Galič in Brane Klavžar besedilo napisala že pred 7. leti. Sedaj pa jo pred-| stavljajo v novi, sveži in bolj eksplozivni izvedbi, kot se za takšne fante, ki so sinonim za dobro zabavo tudi spodobi. V kratkem pa bodo fantje po-
Anay
sneli tudi videospot. Pesem je izšla tudi na novi zgoščenki Ansambla Spev z naslovom »Spev za godca«.
Novo na sceni: Anay
Na glasbeno sceno prihaja nova simpatična pevka ANAY, ki se predstavlja s prvim sin-
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1.	predlog: ALEKVOLASKO - KRATEK DIH
2.	predlog: SOPRANOS - CEL SVET JE TAK
v
)VE - DEJVA BIT CIST BLIZ MAMA - ISKRE BIVŠE PUNCE 6. predlog: KATARINA MALA - 69 7. predlog: NINA PUŠLAR - SVET JE TVOJ 8. predlog: ICE - SPOMNI SE
9.	predlog: JAN PLESTENJAK - CAO LEPA
10.	predlog: DITKA - NE BODI KOT DRUGI
gg
3. predlog: HAMO
4. predlog: BIG F( 5. predlog: MATEJA MALNAR
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Skozi čas
Vsebina: Tim, sin premožnih podeželskih Angležev, za svoj 21. rojstni izve, da lahko potuje skozi čas in popravlja napake in napakice v svojem življenju. To svojo nadnaravno moč hitro izkoristi za osvajanje srca Mary, saj lahko vsako napakico takoj popravi s ponovitvijo doživetja ...
Zasnova filma se zdi kot manjši odvod zdaj že napol klasične komedije Dan svizca, v kateri je bil ubogi Bill Murray ujet v ponavljajočem se dnevu in zato iz samega obupa iz dneva v dan osvaja sodelavko, ki ga sovraži iz dna srca. Vendar se podobnosti tu končajo. Richard Curtis, ki je s
About Time
Igrajo: Rachel McAdams, Bill Nighy, Margot Robbie, Tom Hollander, Domnhall Gleeson, Lee Asquith-Coe, Paige Segal, Lindsay Duncan, Catherine Steadman, Vanessa Kirby Režija: Richard Curtis Scenarij: Richard Curtis Žanr: romantična drama Dolžina: 123 minut Leto: 2013 Država: ZDA
svojim opusom pokazal, da je neusahljiv vir strašno močne, a začuda prav nič pretirane ali osladne romantike, tokrat nadaljuje svojo pot po tirnici, ki jo postavil z Bridget Jones in nato dokončno usmeril s Pravzprav ljubezen. Medtem ko se je za tisti film zdelo, da zaradi svoje navitosti romantike do stopnje 14 (od desetih) ni več prostora za tovrstne filme, je Curtis s Skozi čas lepo pokazal, da gre za idejni prostor, ki se lahko reproducira v nedogled, ne da bi postal osladen.
Finta njegove romantike je v tem, da deluje življenjsko in zato prav nič vsiljeno, čeprav je sosledje naključij, ki vodijo v razcvet ljubezni, statistično seveda izrazito filmsko in zato skrajno nerealno. A pustimo to. Curtis je postregel še z eno romantiko, v kateri se znova poigrava s scenaristič-nimi formami. Medtem ko je v Pravzaprav ljubezen postregel z ducat ljubezenskimi zgodbami, je tokrat zaobšel običajna pravila filmske naracije, saj razen vzpostavitve nadnaravne moči junaka ne sledi nič, kar bi pričakovali. Ne sledijo teža-
glom Nj zvrti se ti. 23-letna Gorenjka se z glasbo ukvarja od 15. leta, ko se je najprej preizkušala na 'Open Mike' večerih in se izpoponjevala v petju pri različnih učiteljih. Tako je za single Nj zvrti se ti posnela tudi že videospot. Medtem ko pošilja na poslušanje svoj prvi single, pa že pripravlja nov glasbeni material.
Maja Oderlap z Vem, jokala bom«
Po skladbi »Vem, jokala bom«, ki je med poslušalci doživela zelo dober odziv, je Maja Oderlap posnela novo pesem z naslovom »Bodi malo moj«. Tokrat bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji hitrejših ritmov. Avtorja pesmi sta Matjaž Vlašič (glasba) in Vera Šolinc (besedilo), za priredbo pa je poskrbel Marko Pezdirc. Spot za skladbo so posneli na otoku Pagu.
Biseri: Punci, ni debate
Člani ansambla Biseri iz Male Pristave pri Pivki so poslušalce razveselili z novim albumom, ki so ga poimenovali po njihovi uspešnici z vurberškega festivala, »Punči, ni debate«. Biseri na plošči predstavljajo 12 skladb, poleg naslovne tudi: Fejst bukova generacija, Midva, Polka je zakon, Frmentin, V sneg zapisal spet bom tvoje ime in druge. Album so preteklo nedeljo predstavili v Pivki.
ve, ne sledijo cena te moči, ne sledijo moralne odločitve, ne sledijo žrtve.
Nasprotno, potujemo le, hm, Skozi čas in film se kar nadaljuje in nadaljuje po istem kopitu do točke zasičenja oz. dolgočasnosti, a le zato, da se gledalec zave, da gleda le življenje, ki je pravzaprav čisto navadno, le da ima glavni junak na voljo tisto fantazijsko možnost, da naloži shranjeno igro življenja. A ker je ta v mladosti božji dar, z odraščanjem in nastopom v odraslo, starševsko vlogo izzveni in postane nepotrebna, saj se na stara leta naučimo življenje sprejeti takšno, kot je in uživati v malih vsakodnevnih radostih, ki jih
ponuja. Avtor je sem mojstrsko vpletel tudi nujen presek z očetom.
Curtis je najboljši romantik Evrope, ki sporočilo o odre-šilnosti ljubezni prav po ho-livudsko oblaga s pretiranimi plastmi romantike, vendar nikoli ne zaide v holivudsko cenenost. Njegova ljubezen je morda otožna, a lepa, posejana le še z redkimi trenutki scenaristovega odraščanja v hipijskih sedemdesetih. Ja, odmevov prevratniškega mr. Beana in Črnega gada skoraj ni več zaznati. Nedvomno pa se zdi, da se ima tudi Curtis v življenju tako lepo kot junaki v njegovih filmih.
Matej Frece
Foto: arhiv
' vL,
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Zvezde vam bodo prinesle paleto izzivov. Zelo vam bo naklonjena i spola. Sreča vas
m
bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Modro bo, da boste upoštevali diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnosti v
naravi.
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti in štela bo srednja pot.
m
DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.)
Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo nekega raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist.

RAK
(21.6. - 22. 7.)
Intuicija bo tista, ki vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Razčiščevali boste svojo preteklost.
IP
m
^ LEV (23.7. - 22.8.)
Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve.
« DEVICA
$ (23.8. - 22.9.)
Sprostila vas bo narava. Mnogo boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti bodo na področju ljubezni.
petek • 4. oktobra 2Q13
Za kratek čas
Štajerski	19
PRIPRAVA ZA
OBRAČANJE
IZREDEN POJAV, ČUDO
PLOD
CVETAČI PODOBNA RASTLINA
ORIENT. POKRIVALO
SORTA PŠENICE
DELAVKA V
TOPILNICI
PESNIŠKI STIK
NUJNO SPOROČILO
DERIVAT AMONIAKA
SILVA ŠKERLAK
POREDNEŽ
EVA MOŠKON
ZNAK ZA ODŠTEVANJE
STARO-ŽIDOVSKI KRALJ
ZDRAVILO
PROTI MALARIJI
DEBILEN ČLOVEK
SNEŽNI ČLOVEK
BAJKA
HALJA MUSLIMANK
SESTAVA
MINISTER (DRAGUTIN)
13. RIMSKI DAN
STARI OČE, DEDEK
PERJE PRI REPI
AV. TISK. AGENCIJA
ČAMPA LOJZE
DEL VOZA
KONEC MOLITVE
DEKANOV URAD
SILVA TRDINA
TANJA CEGNAR
MIRKO RUPEL
IZVOZ
REDKA MREŽASTA TKANINA
ZVRST MODERNE GLASBE, PANK
NAŠ NOGOMETNI TRENER (SREČKO)
SOL DUŠIKOVE KISLINE
DANSKA FILMSKA IGRALKA NYELSEN
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKA = izraelska luka, ASA = starožidovski kralj, JETI = domneven himalajski človek, KALIZ = lebdeči delci v tekočini, KUCAJ = šop lanu, tudi kolčaj, PAPIC = slovenski kipar (Julij), PIRA = sorta pšenice, STOPNO = razloženo naselje pri Škocjanu.
"V1SV 'IVdUN '03NV1VM '>1Nnd 'NIIAIV13 'ldOdS>13 '!VNV>13a 'N3IAIV
'3ro 'no '30i '31VIAI 'rodisn 'dvz 'hiai 'nasa 'ninm 'vsv 'ss 'niiaiv 'vs3d3a 'viAim 'v>nidoi 'S3J 'ncwoda 'doysoyiv 'oivovdao 'vazirNviA 'oidvd 'vivoo 'Nv>ini '3>ic»is :ouabjopoa ^Nvzmy 3i A3iis3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 5. oktober:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 6.oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 7. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 8. oktober :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NA-
SVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice ). SREDA, 9. oktober :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip
Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
ČETRTEK, 10. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Oddaja o zeliščih in zeliščarstvu10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 11. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FACEBOOKU.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Magnetična energija bo tista, ki bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, da boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlijejo poguma. Pretirano tehtanje bo označevalo ljubezen -štele bodo diplomatske odločitve.
škorpijonom strelec fi^-
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bo spremljala tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delavne obveznosti boste izvajali premišljeno in štela bo tudi doda-
KOZOROG
(H. l2. - IO. l.)


Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem.
VODNAR
(Il. l. -18.1.)
Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati iz svetlega zornega kota. Previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo končalo in tako se odpira tisto, kar bo novo in drugačno. Trenutki sreče bodo v pogledu doma.
Pred vami je odločen teden. V ospredju bo trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo in skozi to boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. Zdi se, da se bo v vaše življenje vrnila neka oseba iz vaše preteklosti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Brezpogojna ljubezen vam bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. Odkriti bo treba neko posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 4. oktobra 2013
Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (13.)
Pa pojdimo v „Rusijo"
Daugavpils je mesto na jugozahodu Latvije, od Rige oddaljeno dobrih 220 kilometrov, ki zaradi prevladujočega deleža rusko govorečega prebivalstva velja za najbolj rusko mesto v državi. Ime je dobilo po reki Daugavi, ki iz Rusije, preko Belorusije, ležerno zavijuga v Daugavpils, drugo največje latvijsko mesto.
Mesto je bilo že od začetka na seznamu krajev, ki jih želim obiskati, zato povabila prijateljice na rojstnodnevno zabavo nisem mogla zavrniti. Kljub temu da je javni prevoz izredno cenovno ugoden, se nam je s prijatelji porodila ideja, da bi tokrat potovali nekoliko drugače, kot smo navajeni - in sicer na štop.
Za prvič smo si izbrali kar dolgo pot, a kljub temu smo polni adrenalina začeli priprave. Zahvaljujoč internetu je dandanes to zelo enostavno, saj obstajajo številne spletne strani, na katerih so jasno označena najprimernejša mesta za štopanje, česar smo se nameravali striktno držati (predvsem, ker nihče izmed nas s štopanjem ni imel predhodnih izkušenj).
Poiskala sem tempera barve in na kos kartona napisala ime naše ciljne destinacije. Uporabila sem raznovrstne barve in upam, da to ni bil razlog za več kot uro in pol čakanja v želji, da bi se nas kakšen sočuten voznik le usmilil. Medtem ko smo že preverjali uro odhoda zadnjega avtobusa, je na bankino zapeljal sta-
rejši avtomobil rumene barve - kot sončni žarek z neba.
Gospod, ki nas je peljal kar 150 kilometrov, sicer ni govoril angleško, a nekako sem osvojila jezik do te mere, da večjih problemov nisem imela. Ker smo verjetno izgledali zelo utrujeni in premraženi, nam je šofer ponudil kavo, kar nas je pozitivno presenetilo. Vem, da velika večina ljudi misli, da je štopanje izredno nevarno početje, a sama imam res le pozitivne izkušnje. Naslednji prevoz, ki nas je peljal direktno do Daugav-pilsa, smo dočakali po nekaj minutah in takoj je bilo jasno, da mesto ni ravno veliko, saj je gospod ob omembi supermarketa, pri katerem moramo izstopiti, točno vedel, kje nas mora odložiti.
Našli smo pot do stanovanja, kjer nas je prijateljica pričakala z dobro portugalsko večerjo. Kmalu so začeli prihajati tudi drugi gostje, oblečeni v zanimive kostume in v starem ruskem stanovanju, ob zvokih glasbe iz devedesetih let, je nastalo pravo sovjetsko vzdušje. Tematska zabava je odlično uspela.
Pa pojdimo na štop - kaj pa je 220 kilometrov...?
Foto: Mateja Toplak
V mestu je menda več zaporov kot cerkva.
Foto: Mateja Toplak
Foto: Mateja Toplak
Znana diskoteka z imenom, ki se resnično zliva z okolico.
Naslednje jutro oziroma opoldan, ko smo se vsi dobro naspali, je bil čas za ogled mesta. Sivo nebo se je ujemalo s sivimi sovjetskimi stavbami, mesto je bilo prazno in tiho. Mojo pozornost je pritegnil velik zapor (ki pa ni edini v mestu) z imenom Beli labod, ki je kot „utrgan" iz kakšnega dobrega ameriškega filma. Ob poslušanju zvokov, ki prihajajo izza zidov, in opazovanju preostale okolice mi to rusko mesto ni vlilo pretiranega občutka varnosti.
Mladi tukaj živijo povsem drugačno življenje, morda je res dolgočasnejše in počasne-
Tramvaj je kar trikrat cenejši kot v Rigi.
Foto: Mateja Toplak
jše, kot pravijo, a videla sem, da so odnosi med njimi močnejši in verjetno tudi prist-nejši. Več kot polovica prebivalstva je ruskega, latvijskega jezika skorajda ni mogoče zaslediti, zato se moji tukajšnji prijatelji učijo rusko in ne latvijsko. Življenje tukaj pa je tudi cenejše, saj ni na razpolago toliko možnosti za porabo novcev kot v prestolnici. Kot zanimivost lahko dodam, da je tramvaj tukaj kar trikrat cenejši kot v Rigi - kako jim zavidam, predvsem v teh deževnih dneh, ko mojega prevoznega sredstva ne morem več uporabljati.
Dan je bil čudovit, ogledali smo si vse najvažnejše znamenitosti in najzanimivejše dele mesta, a večer se je bližal, zato smo se na žalost morali posloviti. Na drugo stran kartona sem na hitro načečkala ime našega mesta. Problem tokrat ni predstavljalo dolgo čakanje na prevoz, temveč kratke razdalje, ki so nam jih vozniki ponudili, tako da smo do doma potrebovali kar pet različnih avtomobilov.
Ko smo ostali „ujeti" na lokaciji 88 kilometrov iz Dau-gavpilsa, brez kakršnekoli avtobusne povezave, ni bilo ravno zabavno, a na koncu smo le varno prispeli domov. Za mano je spet eno nepozabno doživetje ...
Nadaljevanje prihodnjič
Sberbank • Nova ponudba
Zamenjava banke brez obiska poslovalnice
Banka Sberbank, d. d., na spletni strani www.zamenjaj-banko.si predstavlja svojo ponudbo in primerjavo stroškov poslovanja s transakcijskim računom pri vaši zdajšnji banki. Prek spletnega mesta tako lahko sestavite svoj račun ali izberete katerega izmed paketnih računov.
»Izbirate lahko med paketnimi računi AMZS, Petrol Klub ali Delo premium. Lahko se pa odločite za študentski ali upokojenski račun. Za tiste, ki še kolebajo, pa je na voljo Pr0m0 račun s posebnimi ugodnostmi, kjer nas boste dejansko preizkusili in se sami prepričali, ali ste pripravljeni zamenjati banko. Leto dni brezplačne uporabe izbranih bančnih storitev (vodenje transakcijskega računa, klasična ali zlata plačilna kartica Activa MasterCard, pristopnina za Sberbank Spletno banko in prenosni OTP-čitalnik, odobritev prvega limita, večvalutni račun, brezplačni dvigi na bankomatih, kar velja tudi za vse komitente naše banke) je dovolj dolga doba tudi za najbolj neodločne,« sporočajo iz banke.
Postopek zamenjave banke je, kot dodajajo, kratek in traja nekaj minut, v osmih delovnih dneh pa boste že lahko poslovali s Sberbank. Obisk poslovalnice ni potreben, saj vas bo po vašem naročilu odprtja računa v sedmih delovnih dneh - na domu ali delovnem mestu - obiskal njihov mobilni bančnik in vam prinesel vso potrebno dokumentacijo za začetek poslovanja, vključno z vašo novo bančno kartico. Že naslednji delovni dan po obisku našega mobilnega bančnika bodo vaš račun, bančna kartica in spletna banka aktivni. Seveda lahko celoten postopek opravite tudi v eni od njihovih poslovalnic.
Leon Šikovec
Zlatoporočenca Gregorič
Presenečenje in nepozaben dan
Za Stanka in Ano Gregorič iz Preclave je bil 29. september nepozaben dan. Na ta dan so jima namreč otroci in vnuki pripravili presenečenje, in sicer slovesno zlato poroko. Slavnostna maša, ki jo je vodil pater Gavdencij, je bila v baziliki na Ptujski Gori, kjer sta si zlata ženin in nevesta po petdesetih letih ponovno izmenjala prstana.
Zlata nevesta je bila rojena 26. 7. 1935 v Preclavi, zlati ženin pa je bil rojen 8. 5. 1939 v Zamušanih. Poročila sta se 7. 9. 1963 v Podgorcih. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke in sin. Ana je bila gospodinja in je pridno skrbela za otroke, medtem ko je Stanko dolga leta delal v Avstriji. Po vrnitvi iz tujine pa se je zaposlil v železniških delavnicah na Ptuju, kjer je kot kovaški mojster dočakal pokoj. Danes ju osrečujejo štiri vnukinje in dva vnuka.
Zlatoporočencema želimo veliko zdravja, da dočakata tudi biserno poroko.
Nuša Dovečar
£tčy'wka budilka
89,8 98,2 104,3 Ml*
WWW.
Foto: ND
petek • 4. oktobra 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
V DOMINU PTUJ - frizerski studio M, moško striženje 5 €, žensko striženje -fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €. Tel. 070 420 499.
PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
NUDIMO učno pomoč, inštrukcije iz angleškega jezika, napotke in pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Mateher, d. o. o., tel 040 571 313.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.


ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
NOVO v prostorih Slimmer centra - svetlobna terapija. Deluje na naraven način, vzbuja regeneracijo telesa, deluje protibole-činsko, zdravi vse vrste poškodb, deluje kot fizioterapija, pomaga pri športnih poškodbah, pomaga pri sindromu kronične utrujenosti in še veliko več. Informacije na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
www.tednik.si
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 15 tednov, prodam, 4,20 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39. Tel. 7692 35 71.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, tel. 769 26 91.
PRODAMO 250-kg prašiče, mlade, stare 1,5 leta, domače reje. Tel. 031 558 596.
PRODAM suho luščeno koruzo (staro iz koruznika). Tel. 031 468 148.
KUPIM bikca ali teličko, staro od 10 do
30	dni, in prodam seno v okroglih balah. Tel 051 336 879.
KUPIM traktor, lahko zetor, ursus, deutz, univerzal, štore, ali ferguson in ostale pripadajoče priključke. Tel. 041 235 349.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu na 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08.
PRODAJAMO jabolka za ozimico, idared in gloster, lastno obiranje in embalaža, po 30 centov za kg,v soboto in nedeljo v Trnovskem Vrhu 21. Tel. 041 285 422.
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
PRODAM grozdje, belo, mešano, ši-pon in laški rizling. Tel. 041 479 170.
PRODAM 10 ton sveže koruze. Tel.
031	485 913.
PRODAM teličko, staro 14 dni, simen-talko. Tel. 040 842 407.
PRODAM teličko, črno-belo, A-kon-trole, staro tri tedne. Tel. 041 599 567.
PRODAM bele kokoši in peteline, težke 4 kg, po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali GSM 040 531 246. Rešek iz Starš.
PRODAM koruzo v zrnju ali v storžih. Telefon 041 216 449.
PRODAM jagenjčke. Tel. 761 64 41.
KUPIM koruzo, svežo, v storžih. Tel. 031 788 502.
PRODAM brune, ladijski pot, opaž ter kamen škriljevec. Možna dostava. Tel. 051 890 761.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZU-PUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-1C, 35/13 sklep US) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Marko-vci objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork, območje III (zbirni center)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork, območje III (zbirni center) (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki ga je izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 19066/12-OPPN/ GK, september 2013.
2.
Območje obravnavanih sprememb OPPN sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Ožje območje sprememb podrobnega načrta obsega zemljišče s parcelno številko 289/14 in del zemljišča s parcelno številko 270/4, obe k. o. Nova vas pri Markovcih. Skupna površina obeh parcel je 1.802 m2. Predvidene spremembe podrobnega načrta obravnavajo ureditev odlagalnih površin zbirnega centra za odpadke Markovci, postavitev spremljajočih objektov, ureditev ustreznega dostopa in dovoza/ odvoza, ureditev parkirnih mest in postavitev varovalne ograje okoli območja zbirnega centra.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 14. 10. 2013, do vključno srede, 13. 11. 2013, v prostorih Občine Markovci.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 23. 10. 2013, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si).
Številka 3505-5/2013 Datum 1. 10. 2013
Občina Markovci Župan Milan Gabrovec
IŠČEM delo, lahko pomoč starejšim osebam na domu (od nege do gospodinjskih opravil). Tel. 041 238 508.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni? Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 €. Dividenda, d. o. o., 051 848 241.
PRODAMO dve parceli, 709 m2 in 806 m2, na Forminu. Tel. 051 395 082.
DOM-STANOVANJE
V DORNAVI prodamo ali oddamo v najem novejše dvosobno stanovanje v izmeri 47 m2, vse informacije na tel. št. 051 300 603.
V NAJEM oddam 60 m2 opremljenega stanovanja v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079
MOTORNA VOZILA
PRODAM moped za vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Tel. 031 233 853.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ART REBEL 9 d.o.o. razpisuje
1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ EKONOMIJE
za potrebe našega podjetja. Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov ART REBEL 9 d.o.o., Livarska 12,1000 Ljubljana, S pripisom: Za kadrovsko štipendijo Prijave sprejemamo do: 15.10.2013
Sloqin tehnični Infofon:.
Jesenski dan odprtih vrat in neverjetne ponudbe...
I NEDELJA, 6.10.2013 od 10. do 16. ure Kmetijsko tehnični center Sloga Šenčur.
■ NE SPREGLEJTE m
ii—a
•	nakupi s POPUSTI v trgovini KTC Šenčur -
rezervni deli, olja,... nore cene in pogoji za nakup nove kmetijske mehanizacije JOHN DEERE, KUHN, REISCH
•	predsezonski pogoji za nakup strojev
senene linije in balirk
VABLJENI!
John Deere

TRAKTORSKE PRIKOLICE

Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
(j štajerski tednik praznuje	^mik
IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Nagrada za tokratne izžrebane naročnike so mehiške perutničke (alitas de pollo) za dve osebi v mehiški restavraciji DE PONCHO na Rogozniški cesti na Ptuju.
1.	AnaBelec,Janežovskivrk4i/a, 2253 Destmik
2.	PetraPulko, Hajdoše ii/b, 2288 Hajdina
3.	MarijaFilipič, Sakušak 74,2256Juršinci
4.JaniVodušek,	Čermožiše 45,2287 Žetaie
5.	KatarinaBerger, Rabeicjavas 17/a, 2250 Ptuj
.iu
S. Franc Ivančič, Pieterje 69,2324 Lovrenc na Dr. polju
7.Janko	Zavec, Lancova vas 24,2284 Videm pri Ptuji
8.	MarijaHasaj, Ivanjkovci 19,2259 Ivanjkovci
9.	Dušan Orešek, Planina 66/a, 4000 Kranj
10.	Slavko Brenčič, Ui.Jožefe Lackove 32,2250 Ptuj
Nagrajenci boste -prejeti nagrado po pošti.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 4. oktobra 2Q13
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10

PravniNasvet.com
.TUSTITIA OMNIBUS — PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTUJI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE	2003	10.900,00 €	USNJE	KOV. SREBRNA
FIAT MULTIPLA 1.616V SX100	1999	1.650, 00«	KLIMA	KOV. ZLATA
MICROCARMC1	2004	4.300,00 €	BREZ IZPITA	K0V.S. MODRA
PEUGEOT 3071.616V D-SIGN	2007	5.670, 00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AIXAM 400 SL EVOLUTION	1998	2500,00 €	BREZ IZPITA	K0V.B0RD0
OPEL ASTRA 1.416V N-J0Y	2005	4.800,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI SP0HTBACK A31.9TDI AMBITION	2008	10.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORDFUSION 1.616V COMFORT	2008	5.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
CITROEN SELECTION C4 PICASS01.6 VTI GRAND	2011	9.990,00 (	14.000 PREV.	BELA
SEAT IBIZA1.4 MPI STELLA	2002	2.150,00«	KLIMA	KOV. MODRA
FORD FUSION 1.416V COMFORT	2007	4.950,00 (	52.000 PREV.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3081,416V CONFORT	2008	6.190,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ A160 CLASSIC	1999	2.750,00«	KLIMA	RDEfA
RENAULT MEGANE 1.616V ELAN	2008	5.690,00«	43.000 PREV.	K0V.B0RD0
CITROEN PICASS01.816V SX	2002	2.900,00«	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 607 2.216VTITAN	2001	2.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.2 BASIS	2005	3.850,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1 j OCIOYNAMIOUE PLUS	2007	5.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 4061.8IST	2000	1.750,00«	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO 55 S	1997	540,00«	3 VRATA	KOV. ZLATA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 {Jfvvrj ) Industrijska 9, MARIBOR	f
^JjZf/ 02 2283020,031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	}
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
I ZNAMKA LETNIK CENA			€ OPR.	BARVA
BMW3320DLIMUZINA	2008	14.450,00	1.LAST., AVT,DV.KIJMA,1.LAST.	ČRNA KOV.
BMW 5 5231,4 VFtATA 199!	1/1999	2.990,00	ALUP1AT,DVMKUMA,...	SV.ZELENA KOV.
CHEVR0LETCAP11VACDILT7SEDEZEV	2010	15.980,00	TEMPOMAT, 4X4, SENZZADEŽ	ČRNA KOV.
CiTROEN C41.6116VVTR.3VRATA	2006	5.990,00	TEMPOMAT, ALUPLAT.MEGL	ČRNA KOV.
CTTHOEN C41.416V, 5 VRAT ATTRACTION	2008	5.990,00	TEMPOMAT, POTr.RAČ. KUMA	TEMNO MODRA KOV.
C1TH0EN XSARA 1.61 SX PLAISIR	2000	1.490,00	KUMA.EL PAKET, MEGliNKE	SREBRNA KOV.
FIATSCUDO VAN COMMON 1.91	2000	2.390,00	MOŽNOST ODBITKA DDV	BELA
FORDC-MAXI.BTBCITflEND	200;	7.490,00	OBV.KONME,ALUPtAWT.K.	SREBRNA KOV.
FORD FIESTA 1.25 TTTANIUM, 5 VRAT	2012	9.990,00	RAZSTAVNO^ DODATNO OPREM.	HOTMAGENTAKOV.
FORD FIESTA 1.25 TREND, 5 VRAT, SLO	2009	7.990,00	AVT. KLIMA, POT. FIAČ., 1.LAST.	ZELENA KOV.
FORD FIESTA 1.4 COMFORT, 5 VRAT, SLO	2008	5.790,00	KUMA, ALU PLARŠČA, MEGLEN.	MODRA KOV.
FORD FOCUS 1.6 MAN	2007	6.980,00	DOMSKE GUMENA PLAT.	SREBRNA KOV.
FORD FUSION 1.6 COMFORT, 5 VRAT	2008	6.690,00	ALU PLAT, AVT.KUMAJIBS	TEMNO SIVA KOV.
FORD MONDEO 1.B TDIKARAVAN	2000	1.470,00	KUMA, STR.SANI, MEGLENKE	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TTTANIUM 163 KM 05/2011		19.990,00	ČRNA STREHA, NIZKA PORABA	BELA
HONDA ACCORD 2.0,5VRAT	1999	1.790,00	NAVIGACIJA. USNJE.MEGLENKE	ČRNA KOV.
MAZDA 21.31 CE PRO, 5 VRAT	2008	6.450	KLIMA, ELPAKET, ABS.I.LASTNIK	RDEČA
OPEL ASTRA 1.616V ENJOY, 5 VRAT	2006	5.980,00	1.LAST, LE 68.104 km, HIFI	TEMNO SIVA KOV.
PEUGEOT 2061.41,5 VRAT, SLO	2005	3.690,00	1.LAST., KLIMA, MEGLENKE	BORDO RDEČA KOV.
PEUGEOT 2071.6116V BREAK	200?	5.890,00	PANORAMSKA STREHA, 1.LAST.	MAKOV.
PEUGEOT 807 2.0 HDI, 7 SEDEŽEV	2006	7.390,00	KUMA, TEMPOMAT, OBV.KONTR.	SREBRNA KOV.
PEUGEOT RCZ1.6 COUPE	2010	19.500,00	BKENON, PARK SENZORJI	ČRNA
RENAULT GRAND MODUS 1.2 TCE, DYNAMIQUE	2008	6.790,00	ABS, MEGL.ELPAKETAVT.KJMA	TEMNO SIVA KOV.
RENAULT MEGANE 1.616V BERUNE, 5 VRAT	2009	7.990,00	KUMA, EL PAKET, P0T.RAČ.	ČRNA KOV.
RENAULT MEGANE 1.9DCI COMFORT, 5 VRAT	2005	3.490,00	AVT.KUMA.MEGL.NASLZA ROKO	TEMNO SIVA KOV.
RENAULT MODUS 1.5 DCI, ELAN, 5 VRAT	2008	5.990,00	KliMA, MEGLJBVOLKONME	SV. MODRA KOV.
SEAT ALTEA 1.DTDI XL-DRUZINSKI AVTO	2007	8.990,00	PARKSENZ.ZADAJ, BLUETOOTH	SREBRNA KOV.
SEAT LEON 1.4,5VRAT, SLO	2003	3.790,00	KUMA, ABS, 1. LASTNIK	MAKOV.
VW GQLF 1.4,5 VRAT TRENDLINE	2004	5.790,00	DVOPODM.KUMAJM	SREBRNA KOV.
VW GOLF PLUS COMFORTLINE 1.6 FSI, 5VF1AT	2007	8.990,00	T1PTR0NIC, KDMUNIK.PAKET	SREBRNA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik KS Voličina 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje
18:00 Srečanje ljudskih pevcev v Benediktu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
06:00 Večer z Žargonovci 2013 1. del 10:00 Ljudski pevci i z Benedikta 12:00 Seja sveta Destrnik - posnetek 16:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Večer z Žargonovci 2013 2. del 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka
08:00 Otroška oddaja 09:00 Bučijada v Gerečji vasi 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Odprtje krožišča in doma p. Drevenška 13:00 60 tet zudv Domava	program v živo tudi
15:00 Gorišnica - Iz naših krajev	Dfeko sotsta'
17:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi	"	.	.
18:30 Ljudski pevci v Benediktu	WWW.SiptV.SI
20:00 Predaja gasilskega vozila v Zlatoličju 21:00 Glasbena oddaja ma
08:00 100 let zb. petja v fari Sv. Vida 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje
18:00 Odprtje krožišča in doma p. Drev. 20:00 Večer z Žargonovci 2013 2, del 21:30 Večer z Žargonovci 2013 1. del 22:30 Glasbene novičke z Ingrid
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj

PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 4.10.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 10:20 Modro-non. 12:00 Regj TV Ormož 15:35 Kumnjica
17:30 Moto scena - 23. oddaja - pon. 18:00 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
7. oddaja - pon. 18:30 To bo moj poklic -
Vinski sve ovalec in barmen - pon. 19:10 Izzivi trendaitaranja -pon. 19:25 Pogovor o OS dr. Ljudevita Pivka 20:00 laujska kronika - pon. 20:20 Široko oko - premiera 20:50Ptojske odrske deske - pon. 21:20 Cista umetnost -24. oddaja 21:35 Zivlienie skozi objektiv -pon. 22:10 Regi lv Gorišnica -pon.
pon
Sobo i
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:00 Ptujska kronika - pon. 0:25 Modro - pon. 0:50 To bo moj poklic-
Vinski svetovalec in barmen - pon. 1:30 Zemlja in mi - 20. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 5:30 Kuhinjica - pon. 5:55 Glasbeni predah 6:00 Ptujska kronika - pon. 17:25 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
7. oddaja - pon. 8:00 Ptujska kronika-pon. 8:20 Cista umetnost - 24. oddaja - pon. 8:35 Film Campus - Stanovanje st. 4 - pon. 8:45 Pregled tedna - pon. 9:05 Butan - dežela grmečega zmaja -pon. 9:3512. Regata Ptuicanka -pon. 9:55 Glasbeni predan !0:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo - pon. 21:00 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 21:30 Široko oko -pon. 22:00 Ptujska kronika-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV G.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica 10:30 Široko oko -pon. 11:00 Ptujske odrske deske - pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 13:30 Zemlja in mi - 20. oddaja - pon. 14:00 Sport(no) -19. oddaja pon. 15:00 Gostilna >Pr Francet« - 4r 17:05 Pogovor o osnovni šoli
dujudevita Pivka - pon. 17:40 Zeleno-2. oddaja - pon 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - oon. 19:00 C sta umetnost-23. oddaja 19:15 Fi m Campus - Kosmata Ijuoezen - pon. 19:25 G asbena 8 (slovenska lestvica) -7. oddaja - pon.
20l20 Pogovor o'o?'tfr. Ljudevita Pivka - pon. 20:55 Povabilo na kavo - pon. 21:35 Motoscena -23. oddaja - pon.
7,10.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:30 Glasbeni predah 16:50 Povabilo na kavo - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Film od blizu -
Ustvarjalna blokada - pon. 18:30 To bo moj poklic-Turistični animator in vodja cateringa 19:00 Cista umetnost - 23. oddaja -pon. 19:15 Film od blizu - Polovica mene - pon. 19:20 Film od blizu - Rutina -pon. 19:25 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
7. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Široko oko-non. 20:50 Sport(no)-19. oddaja -pon. 21:20 Motoscena - 23. oddaja - pon.
21:45 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika - pon.
TOP^fl VTOMOBItf
t.	VOZILA Z GARANCIJO .J
Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M=f J=1WI d 911! I MeJJ 9 M B M
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(do 7 let brez pologa) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
AUDI ALLR0AD 2.5 TDI QUATTR0	2003	5.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	KOV SIVA
BMW 318 d TOURING	2009	13.490,00	1. LAST., VSA OPREMA	KOV. ČRNA
BMW 318 dTOURING DIESEL	2004	5.490,00	AVT. KUMA, 17 C0L	KOV MODRA
BMW 520 d FIO NOV MODE	2011	31.990,00	VSA OPREMA	KOV MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi	2008	8.490,00	KUMA, KOT NOV	K0V.VIJ0UČNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2009	8.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV ČRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI GHIA	2010	9.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 DIESEL TTTAN.	2009	9.990,00	AVT.KUMA, NAVIG.	KOV ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL	2009	6.990,00	KUMA, 1.LAST.	KOV SIVA
OPEL ASTRA GTC1.616V	2008	6.790,00	C0SM0	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.990,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
RENAULT CU01.216V	2004	2.990,00	KUMA, SLO	K0V.SREBRNA
RENAULT ESPACE DCI DIESEL	2004	3.490,00	KUMA, VELIKI SERVIS	KOV SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	5.990,00	1.LAS, SLO	KOV SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5 DCI	2008	6.490,00	KUMA, SLO	KOV ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
O OMiklavž C.i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	BARVA	
BMW SERUA 3:318D TOURING	2002	3.680,00	KOV.	SIVA
BMW SERUA 3:3180 TOURING	2010	13.800,00	KOV.	ČRNA
BMW SERUA 5:5200 TOURING	2008	14.280,00	KOV.	ČRNA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI EXCLUSIVE	2010	10.380,00	KOV.	SIVA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI BUSINESS	2010	9.680,00	KOV.	SV. MODRA
FORD MONDEO 2.0 TDCI	2003	2.850,00	KOV.	RJAVA
FORD SMAX 1,8 TDCI TREND	2008	10.490,00	KOV.	ČRNA
HYUNDAI I401,7 CDRICMOFORT	2012	16.980,00	KOV.	SREBRNA
MAZDA 21,4 D	2005	3.380,00	KOV.	T. SIVA
OPEL ASTRA KARAVAN 1.3 CDTI ENJOY	2010	6.580,00	KOV.	ČRNA
OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDTI	2011	12.390,00	KOV.	SREBRNA
PEUGEOT 207 TRENDY 1.4 HDI	2009	5.750,00	BELA	
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2011	8.580,00	BELA	
SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI	2008	8.600,00	KOV.	ČRNA
SEAT IBIZA ST STYLE 1.6 TDI CRDPF	2011	8.550,00	KOV.	SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1.6 TDI	2010	11.650,00	KOV.	ČRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2,5 R5 TDI T1PTR0NIC	2005	10.580,00	KOV.	SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 4. oktobra 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. akarovičM
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po nenadni bolezni zapustila draga mama in babica
Marija Pešic
Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 28. 9. 2013.
Njeni najdražji
Prireditvenik
Petek, 4. oktober
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke, Palčica, in ob 11.00 za šole in izven 11:00 Maribor, Univerzitetna knjižnica: sejem rabljenih učbenikov za študente, do 17.00
12:00 Ptuj, Salon umetnosti: gostujoča razstava Muzeja mesta Beograda, Življenje v
glini, najstarejše upodobitve človeka iz mlajše kamene dobe 13:00 Ormož, CSO: 12. tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni 13:00 Žetale, igrišče pri OŠ: gozdarsko tekmovanje za naziv Žetalska grča in grčica 18:00 Majšperk, Breg, galerija AP: odprtje razstave Vojka Kumra, v kulturnem programu orientalne plesalke, na ogled do 31. oktobra 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: proslava ob svetovnem dnevu učiteljev,
podelitev priznanj Karla Ozvalda in monokomedija Jureta Ivanušiča 18:00 Skorba 23, kmetija Meglič: tradicionalno kožuhanje koruze Društva žena in deklet občine Hajdina
Sobota, 5. oktober
9:00 Draženci, ribnik: občinski praznik Hajdina, občinsko prvenstvo v ribolovu v dvojicah
9:00 Kebelj: knjižnica, ura pravljic
9:00 Tisovec, lovska koča: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik Žetale 2013,
srečanje z občani, ob 15.00 odprtje obnovljene Lovske koče Tisovec 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Palčica, tudi ob 11.30 za abonma
Kresnička in Zvezdica ter za izven 10:00 Ptuj, Pomaranča bar ob Dravi: Ptujski gobarski praznik, razstava gob, dobrodelna prodaja gobje juhe, Gobarsko društvo Ptuj 15:00 Benedikt, Sveti trije kralji, pri rojstni hiši Dominika Čolnika: 7. trgatev Čolnikove
trte, s kulturnim programom 15:00 Skorba, kmetija Meglič: V tradicionalna trgatev domačih brajd 17:00 Pobrežje, vaški dom: 7. srečanje ljudskih pevcev in godcev 20:00 Zg. Polskava, Kulturni dom: javna radijska oddaja Prizma optimizma, KUD Zg. Polskava
Ponedeljek, 7. oktober
18:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: srečanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, podelitev priznanj in plakete dr. Franja Žgeča
Mestni kino Ptuj
Petek, 4., sobota, 5., in nedelja, 6. oktober: 17:00 Drzni par; 19:00 Najboljša ponudba; 21.15 Očiščenje
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Ni res, da si odšla od nas - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, nas spremljaš vsak dan v mirni tišini!
V SPOMIN
3.10. 2008-3.10. 2013
Nina Muršec
IZ MOŠKANJCEV 109
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke ali poklonite cvet.
Njeni najdražji
So misli in trenutki, ki nas bodo vedno spominjali nate, nas razveselili in užalostili in nam ne dovolili, da bi te pozabili.
V SPOMIN Tonček Cafuta
4. 10. 2003-4. 10. 2013
IZ SP. LESKOVCA
Dragi brat, bili so dnevi vsi brez bolečin.
Sestri in bratje z družinami
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke deset let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN
3. oktobra 2013 je minilo 10 let, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama, tašča in babica
Elizabeta Kramberger
IZ SP. VELOVLEKA 36
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica
Janeza Vajta
IZ DOLIČA 15
21. 8. 1935-22. 9. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki nam v teh težkih dneh stojite ob strani, in vsem, ki ste nam izrekali besede tolažbe in sožalja. Zahvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, cerkev in vežico. Hvala za vaše darove, cvetje in sveče ter hvala, da ste se mu v tako velikem številu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, kvintetu Zarja, govornici, godbeniku, praporščakom in pogrebnemu podjetju Almaja-Jančič. Vsem in vsakemu posebej - še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
RADIOPTUJ
89,8*98.2«ICH3 www.radio-ptuj.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka 8 popustom najcenejši na Ptuju.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dominikanski samostan, preurejen v kongresno-kulturno središče; 120-letnica Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; Novosti na Ljudski univerzi Ptuj; ZDUS in
DeSUS skupaj za pravice starejših; Slovenske bolnišnice v rdečih številkah; Ptujski župan sprejel zlate maturante 2013; Kongres Evropske zveze rejcev govedi lisaste pasme; Predavanje o socialni gerontologiji in poslovnih priložnostih; 10. sejem prostega časa; Palčica - druga premiera Mestnega gledališča Ptuj; Tradicionalno kolesarjenje ob dnevu brez avtomobila; Skrb za varnost udeležencev v cestnem prometu; Novosti iz sveta elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
3. oktobra je minilo leto dni žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Antonija Zupanič
IZ HAJDOŠ 17
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je spomnite z lepo mislijo.
Njeni najdražji
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
Janeza Muhiča
IZ BUKOVCEV 63
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljujemo župnikoma iz Markovcev in Gorišnice, cerkvenim pevcem, govornicama, gospe Tili za molitev, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala še bratu Jožu in sestri Mariji. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Odšel si tja, kjer ni bolečine in ne gorja. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta, dedka in strica
Janeza Hameršaka
IZ BUKOVCEV 17
V težkih trenutkih našega življenja nas tolaži misel, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi, vaščani in vsemi vami, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala prostovoljnim gasilskim društvom, posebej še PGD Bukovci in vsem, ki ste darovali za svete maše, za cerkvene potrebe, sveče, cvetje ter za vsa izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljena obreda, pevcem
vaščanom in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke,
govornici-molivki, zastavonoši, praporščaku, nosilcu križa,
godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena
hvala.
Njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mamice, hčere, sestre, botrce, svakinje in tašče
Angelce Šegula
27. 5. 1967-6. 9. 2013
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 51
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Lesnina Hoče, Maksimus, d. o. o., SC Ptuj, PPS Ptuj za izrečeno ustno ali pisno sožalje, sveče, cvetje in besede tolažbe ter jo pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se govorniku Francu Šuenu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem, g. župniku za opravljen cerkveni obred, podjetju Mir, za odigrano Tišino.
Žalujoči: mož Srečko in sin Željko z Ines ter tisti,
ki so jo imeli radi
Spodnje Podravje • Mladi in starejši - vsi težko dobijo delo
Na Ptuju novih 326 brezposelnih v enem samem mesecu
Čeprav je vsem jasno, da je delo v teh težkih gospodarskih časih zelo težko najti, so se državne institucije v zadnjem času precej hvalile z upadom števila brezposelnih. Po logiki gre to dvoje težko skupaj, a pregled številk in razlogov, zakaj do teh prihaja, kaže, da se brezposelnost sicer nekoliko zmanjšuje, a ne na račun zaposlovanja. Tako smo samo v avgustu na območni službi Ptuj imeli 326 na novo prijavljenih brezposelnih, 151 pa so jih iz evidence odjavili iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve.
Direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Tomaž Žirovnik pojasnjuje, kaj pomeni odjava iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve: »Največji del teh odjav predstavljajo upokojitve brezposelnih oseb. Sledijo odjave na lastno željo (selitve v tujino, začasen izstop iz trga dela ...), odjave iz razlogov zaradi sankcije (neaktivnosti brezposelne osebe, nespoštovanja dogovorov ali odklonitve zaposlitve), žal pa tudi kakšen izmed njih umre in ga odjavimo po uradni dolžnosti.
Za ilustracijo. V lanskem letu (2012) je bilo v OS PT iz naslova sankcije (kršitve obveznosti brezposelnih oseb) odjavljenih 796 brezposelnih oseb od 1.941 odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve.«
Število brezposelnih v Slo-	
veniji, primerjava po letih	
(stanje na dan 31. 12.):	
Leto Število	registrira-
nih brezposelnih oseb	
2000	104.583
2003	95.993
2005	92.575
2008	66.239
2009	96.672
2010	110.021
2011	112.754
2012	118.061
januar 2013	124.258
avgust 2013	116.600
Konec avgusta je bilo na Zavodu za zaposlovanje, Območna služba (OS) Ptuj, prijavljenih 4.238 brezposelnih, od tega 3.275 v uradu za delo na Ptuju in 963 v Ormožu. Zaskrbljujoč je podatek, da je v ptujski službi kar 1.992 dolgo-
Samo v enem mesecu (avgust 2013) novih 326 brezposelnih prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje na Ptuju. V tem istem mesecu pa so iz OS Ptuj iz evidence brezposelnih odjavili 151 ljudi, in sicer iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Od januarja do avgusta so na tak način odjavili že kar 1.109 ljudi.
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!
Foto: Črtomir Goznik
Samo avgusta letos se je na Zavod za zaposlovanje OS Ptuj prijavilo 326 novih brezposelnih, od tega kar 107 s V. stopnjo izobrazbe, 6 s VI. stopnjo in 33 s VII. stopnjo ali več. Po starostni strukturi je najtežje najti zaposlitev mladim do 25. leta starosti in starejšim od 50 let.
Bi bili radi še boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 560]
4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTA VA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816]
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
trajno brezposelnih oseb. Največ, kar 1.249, jih ima V. stopnjo izobrazbe, 371 je takih, ki imajo VII. stopnjo ali več, od tega bistveno več žensk kot moških - kar 279 žensk.
Samo v enem mesecu, torej avgustu letos, se je na Zavod za zaposlovanje OS Ptuj prijavilo 326 novih brezposelnih, od tega kar 107 s V. stopnjo izobrazbe, 6 s VI. stopnjo in 33 s VII. stopnjo ali več.
Zanimivo pa je, da so v tem istem mesecu iz evidence iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, odjavili kar 151 ljudi. Zaposlilo pa naj bi se 244 brezposelnih, od tega največ za določen čas, 27 jih je dobilo prvo zaposlitev, 17 pa zaposli-
tev preko javnih del.
Po starostni strukturi je najtežje mladim in starejšim, saj je trenutno na ptujski službi zavoda za zaposlovanje prijavljenih kar 528 mladih do 25. leta starosti in 1.434 starejših od 50 let, ki so brezposelni.
To predstavlja skoraj polovico vseh brezposelnih v naši območni službi.
Kot pojasnjuje Tomaž Žirov-nik, je največ brezposelnih iz tistih spodnjepodravskih občin z največjim številom prebivalcev: Ptuj, Ormož, Kidri-
V Sloveniji je bilo avgusta letos skupaj 116.600 registriranih brezposelnih, od tega v Podravju 19.862, v Območni službi Ptuj pa 4.238 ljudi.
Skupno naj bi bilo sicer v državi nekoliko manj brezposelnih kot decembra lani, in sicer za približno 1400 ljudi, a zgovoren je tudi podatek, da je precejšen delež teh z zavoda odjavljen iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da se je v Sloveniji samo avgusta letos v evidenco brezposelnih vpisalo kar 6.443 ljudi.
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
čevo, Markovci, Hajdina.
Kljub nič kaj optimističnim podatkom o stopnji brezposelnosti v Sloveniji pa očitno še vedno obstajajo poklici, za katere je možno najti zaposlitev. Danes bi tako lahko delo dobili zdravniki specialisti, strokovnjaki s področja CNC-tehnologije, zidarji, gradbinci, orodjarji, krovci, tesarji, ele-ktromonterji, polagalci keramike, slikopleskarji, fasaderji, monterji suhomontažnih elementov in še nekateri drugi. Dženana Kmetec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Če vinotoka mraz in burja brije, 1/11 prosinca in svečana sonce sije. C^L^Ar 1 / i i v	
-1/12	jJ 1/10 U/"
1/16 <|/i Q 0/12 ^	
6/18 c;	■¡r11 3/12
i^f Vr* 6/18	-à1"'1 h, A 3/11 ) 0/11
3/12 6/18 j\	2/11 / A I P
	J '-^s-vl1 V, 6/17
Danes bo večinoma jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo tudi nekaj srednje in visoke oblačnosti. Še bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske malo pod 0, najvišje dnevne od 10 do 13, na Primorskem do 18 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo od jugozahoda pooblačilo. Popoldne bo v zahodni, južni in deloma osrednji Sloveniji rahlo deževalo. V nedeljo bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno deževalo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.