TRST, petek 6- aprila 1956 L*o XII. . št. 83 (3321) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37*338 Stassen obrazložil načrt ZDH jjiffvi lazi svetovne razorožitve da j® mw«ože ° ameriških predlogih diskutirati - Zahod-iško zunanje ministrstvo polemizira z Vloiietoviiui izjavami 'en ’ 5' ~ Harold Stas-!^°vni i. ne,s dopoldne na ti-°0vinarjemn --eneriške oborože-:'r zaa/edaj 2.900.000 mož. ® ia Sovjetsko zvezo; ld nit v J ivc^u, Sv°iih t. !, .objavila števila je a skib enot- znano s., °a y°jska ni \e ihtela sovjetska ne voi oncu druge sve- ®edtemV°jne 11,300.000 mož, ^jaških ie znašalo število Ji'en jpn?t ZDA 12,500.000. Eova vlada da ima nie' seda, toženih P!oči Pekaj podatkov o sovjetskih obo- Podm^endar ni P°vedal bi / tekel ?aiho f,°tir°bnosu, temveč je ioi da 'Sov jgd*a®i ameriških predlaga nrPrv° Jaz° razorožit-1 ZDa ; ama morala vla-a°je l2VBof' —gy -------------1 ,-ie nuazvesti večje zmanj ■»»nj^dtozrtv ve in manjše 5ll0i kot^n števila vojaških kolik- Sovjetska zveza.« “kor e. la 7 .S je izvedelo iz janasnmCenega vlra' ie bi' ki7‘s‘ie 657sma seja -pod' lisi za razorožitev, B<\ep° uro in ji je rla! dg, „ britanski delegat kit « niea « olvu pravzapr ih da, asSenom in Gro-v odia ameriške de h, dov Je dopoldne ob,_ .dtožit« ameriški načrt za -B7ašan^v- Je odgovoril na raj^anja • ■ deup°stavii u Jlh He vce' k. oiip vodja sovjetske ^Grad>ikot6m načrtu' Da-L kb i,- ni stavil novih pa >•da mu »itft* n7.?ya pojasnila po- Proučevati ameriški •l/ttiu,! PtVo j dacrt, ki predvideti- s *a»?' iftiasvetovne razoro-?k ' Srožm!m točk: i- Zmanj-*kov - 2 v Z nuklearnim ■m >- • Zmanjšanje stro- , oževanje. 3. One-•ktfi 4,"penaP°vedanega na- Ja£ l'azv„°Speaitev ekonom-°bo5 ?sti. ia- 5- Zmanjšanje klasi?evalnB . Onemogočenje %=%»< bna ®kme bodisi s ItljlJdl. 7 plsi z nuklearnim faz ‘Pravljanje na- laBfdoga"^ PoP°lnega razoro-‘rai* ^rama. 8 Izbolj- ^^ga Pravičnega in ‘Ho ,ptvi realizirati sle- 'U. a !a?’ .razorožitve bi lik7' Kar>/r'zadetih držav V« «, Francija, Ve No d«! h ln Sovjetska bi j^diijj; b| si takoj izme- ,ftil5 Mizirar okovnjakov’ k' ‘d pariJ vPrasanje kon-jt)d. adzorstva klasičnega %,ll0VilPciskUs bi pet velesil Vsak= ajhni SZ m v ZDA bov,;. °d Ro /oni, ki bi imeli tov,? Od tl yo; vsji *de m '0°0 do 78.000 kv.m fn° Pri«3 k?terih bi bilo t' dv eda i yn'šče. eno leta- S inC?ni lne-,iŠka P°?tai?' &CtikopPimbili ,,od le,a’' nadzorstvom. k* -k' oi,i;_!ega nadzorstva de ... ..--“ili ■e ■ ,'ph /.]?' i'b dala iz- NbS,Ulld0LbiIi poročila o hiVi n°Vila ukrepov, bi k a k a’ ki L- Popravljalna ni bl disciplini- ;!.!ilkatern°cjJa najvišjo me- fcev^tan^dlan^ bi-"se v prvi 5 Vni eVi]0 klasična oboro- Svtai ProračOJaŠkih enot in ' .a?*ede -,Unj vseh petih fe^iIa vojaških s5lšh?iefe; Iva4rt sledeče naj- ^ot^OOo. w mož, ZDA in nb!*. tec,p b' se izdelal na-!Vtv«PS° kontrolo in ifhHliiTtdsta določil konti!1 k b DnctV- Pristaniščih, daPv0S aJah, na letal.-J*ko ddajj ‘‘kih cestah; ta ji ,.y d»a. fd Predvideva le- 'k'ld'7“^obveščter sredstva Is ^ak^tta iB "J.e;_Namfn ^or neEa ■,c onemogoče-Pčnapovedane- til>)l10sP/g0dbBSt.ov. b> izdelal •v^o ur-itvi * “ w c v« i se i2vL,Pogodbe- Jdi ^da uj’ v kateri bi bi til’ lzvedli trije novi /H,‘vel*,), , . -1' »-*<> ■»«*“ bi stavilo na fe^P&Vl,,'ne k°mi- V.‘k r,le«led b vojaških na. dj ®k /°toženf. razporeditvi Hi 'p v tovarne za ti- Htp/d posli? ■ ter seznam ?%tVQC Pib ki se lah- PtQŽje, Sa«» »elesii k-h; b® bi se obveza- 3 ?ločPtoračunta'10 svojega S|«N,^D?ne Za i .preko rav- W^%do'peene b/ 5?' da / bile pripra' K. C'*>j« ,*et' Zntem bi Hf “ h ^ dM°5dila2aJ razorožitev l,d - aVe 1 a Povabi še Poti eilci»lomatn‘m vo' naj pri- trolo oboroževanja. Najvišje število vojaških oboroženih sil teh držav bi bilo v začetku določeno na 500.000 mož z izjemo nekaterih posebnih pri-merov, kot na primer LR Kitajske. ki bi ji bila določena najvišja meja 2,500.000 mož. Te države bi se morale podvreči sistemu nadzorstva petih velesil. Zatem bi se ustanovila mednarodna organizacija kontrole oboroževanja, ki bi nadomestila pripravljalno komi. sijo. To organizacijo, katere člani bi bili predstavniki vseh držav podpisnic razorožitvene pogodbe, b; vodil izvršni odbor. na čelu katerega bi bil generalni direktor. Načrt predvideva potem izvedbo ukrepov za zmanjšanje števila oboroženih sil, klasične oborožitve in vojnih proračunov na meje, določene za prvo fazo. Sredstva, ki bi postala na ta način razpoložljiva, bi se morala uporabiti za izboljšanje življenjskih pogojev narodov teh držav, kakor tudi za pomoč gospodarsko manj razvitim državam. Pri tej točki bi se začelo govoriti o vprašanju nuklearnega orožja. Ameriški načrt predvideva, da države podpisnice pošljejo glede tega vprašanja generalnemu direktorju poročila; 1. o količini razcepljivih proizvodov v svoji posesti, 2. o svoji produkciji razcepljivih proizvodov, 3. o količini nuklearnega orožja v svoji posesti, 4. o svojih načrtih za poskuse z nuklearnimi sredstvi. Sistemu nadzorstva bi bila potem poverjena kontrola produkcije razcepljivih proizvodov in države podpisnice razorožitvene pogodbe bi se obvezale, da se za izdelavo eksplozivnih sredstev ne bodo več posluževale razcepljivih proizvodov, ki bi tako od tega trenutka postali razpoložljivi. Kar zadeva že prej producirane razcepljive proizvode. bi bili ti na enakopravni bazi določeni predvsem za miroljubne namene. Potem bi Se tudi omejilo število nuklearnih poskusov. Ko bi bila tako uspešno izvedena prva faza razorožitve, bi organizacija za kontrolo oboroževanja sklicala posebno zasedanje, da bi se proučil položaj, preštudirala možnost nadaljnjega zmanjšanja ali pa tudi popolne odstranitve grožnje z nuklearnim orožjem in da bi se formulirala priporočila izvršnemu odboru organizacije z namenom, da pride do izvedbe novih faz razorožitve. Zunanji minister Zahodne Nemčije je danes dopoldne objavil izjavo, v kateri pravi, da so nedavne Molletove izjave vzbudile »presenečenje in kritike«. «Mnogo pred sedanjimi londonskimi pogajanji za razorožitev, je rečeno v izjavi, je zvezna vlada podčrtala izredno važnost mednarodne razorožitve, ki bi bila postavljena pod recipročno in uspešno kontrolo. Zvezna vlada je bila pred obema konferencama v Ženevi leta 1955 in po njih glede tega popolnoma soglasna z vladami Francije, Velike Britanije in ZDA. Prav tako je v popolnem soglasju s temi vladami bonnska vlada vedno izjavljala, da bi'združitev Nemčije in ustvaritev varnostnega sistema, ki bi zadovoljil vse države, omogočili ploden razgovor za razorožitev. Ce sedaj šef francoske vlade izjavlja, da je bila skupna ^politika treh zahodnih vlad v Ženevi napačna, in izraža mnenje, da je treba prej rešiti vprašanja razorožitve kot pa vprašanje združitve Nemčije in ustanovitve varnostnega sistema, potem se zdi, da on s tem sugerira možnost sprejema sovjetske zahteve glede vrstnega reda, po katerem naj se rešujejo vsa vprašanja. Zvezna vlada nima namena puščati kakršen koli dvom glede tega: ona namreč nikakor ni istega mnenja.« M. Pijade v Sofiji BEOGRAD, 5. — Danes zjutraj je odpotovala v Sofijo delegacija zvezne skupščine FLRJ pod vodstvom pred- sednika Moše Pijada. Vodja delegacije Moša Pijade je pred odhodom iz Beograda v razgovoru z novinarjem izrazil prepričanje, da bodo obisk, medsebojno spoznavanje in razgovori prispevali k medsebojnemu razumevanju in utrditvi miru na Balkanu. Delegacija je popoldne prispela v Sofijo. Na železniški postaji so jo pozdravili predsednik narodnega Sobranja Kozovski, številni poslanci, zastopniki Otečestvenega fron ta, javni in kulturni delavci, pred železniško postajo pa množica meščanov. Predsednik narodnega Sobranja Kozovski je poudaril, da bo ta obisk pospešil in razširil prijateljske odnose med dvema bratskima narodoma, medtem ko bo izmenjava izkušenj prispevala k okrepitvi miru v svetu, zlasti na Balkanu. Vodja jugoslovanske delegacije Moša Pijade je v svojem odgovoru poudaril, da je Jugoslavija pripravljena storiti vse, ker je v njeni moči za razvoj prijateljskih odnosov med dvema državama. Sklepi komisij Medparlamentarne unije Izjava sovjetsKega delegata ministra Mihajlova o odnosih s FLRJ DUBROVNIK, 5. — Politič- na in pravna komisija Inter-parlamentarne unije sta danes dopoldne sprejeli pred. log resolucije, ki ponovno po. trjuje načela univerzalnosti Interparlamentarne unije, in sta predlagali svetu, ki se bo sestal v soboto, naj to vprašanje postavi na dnevni red konference v Bangkoku. V diskusiji je prevladalo mnenje, da je potrebno gojiti mednarodno sodelovanje in i-ti po poti popuščanja napetosti. Gospodarska komisija je sprejela predlog resolucije, v katerem poudarja, da je gospodarska ureditev stvar vsake države in da je to vprašanje odvisno od specifičnih pogojev in okoliščin, ki vladajo v posameznih državah. Socialna komisija je sprejela predlog resolucije o krepitvi vloge države v razvoju socialnih služb. V resoluciji se poudarja potreba, da dr žava skrbi za blaginjo preb« valctva, neobhodnost mednarodne pomoči pri razvoju zdravstvene službe v azijskih Nov spopad v Palestini med Izraelci in Egipčani Topniški dvoboj je trajal pet ur • 42 civilistov mrtvih, 103 pa ranjeni - Poziv generala Burnsa - Hammarskjoeldove izjave Sestanek zunanjih ministrov držav Arabske lige v Kairu NEW YORK, 5. — Medtem ko se glavni tajnik OZN Ham. marskjoeld pripravlja na odhod v Palestino na podlagi pooblastila Varnostnega sveta, je danes nenadoma prišlo do novega spopada med izraelskimi in egiptovskimi četami. V Kairu je predstavnik e-giptovskega vojaškega poveljstva nocoj javil, da so izraelske baterije popoldne začele streljati na kraje Gaza, Deir El Ballah in Khan Yaunis in povzročile mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Dodal je, da so egiptovske baterije odgovorile ter da so se egiptovski in izraelski oddelki spopadli ob vsej demarkacijski črti. Načelnik komisije opazovalcev OZN v Palestini general Burns pozval izraelsko in egiptovsko vlado, naj do polnoči ustavita vse sovražnosti na področju Gaze. Uradni podatki, ki so jih objavili v Kairu, navajajo, da Bebler pri Titu BRIONI, 5. — Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel na Brionih jugoslovanskega veleposlanika v Parizu dr. Aleša Beblerja, ki je pred dnevi prispel v Jugoslavijo na redno posvetovanje. Predsednik republike je prav tako danes sprejel delegacijo vsekitajske ženske zveze. je bilo med boji v Gazi ubitih 42 civilistov, med katerimi je 29 moških, U žensk in 2 otroka. Drugi 103 civilisti so bili ranjeni, med katerimi 25 žensk in 19 otrok. Predstavnik egiptovske vojske je nocoj izjavil, da se je streljanje končalo ob 18.30 po krajevnem času. To je največji spopad med arabsKimi in izraelskimi silami, odkar so izraelske čete napadle ob Galilejskem jezeru sirske postojanke in ubile okoli 50 sirskih vojakov. Predstavnik izraelske vojske je izjavil, da so bili med spopadom ranjeni štirje izraelski vojaki in dva civilista. Dodal je, da so egiptovski topovi bombardirali izraelske poljedelske naprave v Ah-schloshi, Kissufimu in Naha-lu, ob 19. uri pa se je obsre-ljevanje razširilo na tri nove izraelske centre na področju Gaze. Glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld je sporočil, da bo začel svojo mirovno misijo v Palestini v Rimu, kjer se bo sestal s svojimi sodelavci, ki so akreditirani v državah Bližnjega vzhoda, in ki jih je pozval v Rim. Odpotoval bo jutri in v Rimu se bo ustavil tri dni. Na svoji tiskovni konferenci je Hammarskjoeld tudi izjavil, da ni pesimist glede razvoja položaja na Srednjem vzhodu. Dodal je, da bo v primeru, da bi se razgovori pokazali plodni, te razgovore podaljšal čez določen mu čas (en Malenkov poudarja prijateljstvo med sovjetskim in britanskim ljudstvom Na tiskovni konferenci je odgovarjal na razna vprašanja novinarjev in poudarjal važnost sklepov sprejetih na 20. kongresu KP SZ LONDON, 5. — Ob navzočnosti okoli 300 angleških in tujih novinarjev je imel sovjetski minister za električne centrale Malenkov danes tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da je kult osebnosti v nasprotju z moralo komunistične stranke, ter je dodal, da so na kongresu sklenili govoriti odkrito in odločno. «Menimo, je dodal Malenkov, da naša stranka ne sme skrivati svojih pomanjkljivosti. Mi podrejamo vedno naše napake kritiki in sodimo, da je to vzrok naše moči. Kar se tiče odnosov z Veliko Britanijo, je Malenkov izjavil, da Sovjetska zveza skuša sicer te odnose izboljšati, toda ne skuša tega storiti v škodo britanskih odnosov z ZDA, in je dodal, da tisti, ki misli kaj takega, greši. «Naš namen je, je dodal, izvajati program dobrih odnosov med sovjetskim in britanskih ljudstvom ter istočasno med sovjetskim, ameriškim in britanskim ljudstvom«. Neki novinar je Malenkova vprašal, ali «ima kak občutek krivde za svoje delo pod vodstvom Stalina med veliko čistko leta 1930». Malenkov je odgovoril; »Skupno se mi vedno čutimo odgovorne za napake, ki smo jih napravili in jih priznavamo odkrito pred našim ljudstvom«. Glede sedanjega položaja v Sovjetski zvezi je Malenkov odgovoril, da se po 20. kongresu opaža velika razgibanost med javnim mnenjem in da se ljudstvo posvečuje konstruktivnemu delu za izvedbo programa, ki ga je določil kongres. Neki novinar je omenil »močno re^ akcijo« britanskega ljudstva ob prihodu načelnika sovjetske policije Ivana Serova v London in je pripomnil, da zato ne bi bilo zaželeno, da bi se Serov vrnil v Veliko Britanijo. Malenkov je odgovoril, da po njegovem mnenju se velika večina britanskega ljudstva ne strinja s tem občutkom in da je med svojim potovanjem po Veliki Britaniji dobil vtis «velikega prijateljstva Angležev do sovjetskega ljudstva«. Malenkov je poudaril privrženost sovjetskega ljudstva miru in njegovo željo braniti načela mirnega sožitja. Kritiziral je poročanje britanskega tiska o govoru Hruščeva na kongresu KP SZ in je dejal, da so ta poročila vsebovala «nekatere neumnosti«. »Da bi točno vedeli, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi, bi morali brati sovjetski tisk«. Neki drugi novinar ga je vprašal, ali je mnenja, da prodajanje orožja Egiptu s strani vzhodnoevropskih držav lahko prispeva k preprečitvi vojne. Malenkov je odgovoril: »Egipt ni vzrok napetosti na tem delu sveta. Vzrok napetosti je v vojnih zavezništvih. Vemo, da narodi Srednjega vzhoda, ki si želijo neodvisnosti, imajo pravico izbrati politiko, ki naj jo vodijo, da si priborijo to neodivsnost, in to velja tudi za njihovo zunanjo politiko«. Glede Izraela je Malenkov izjavil: «Zelimo dobre odnose z Izraelom in želimo tudi utrditev miru na Srednjem vzhodu, kakor na vseh drugih delih sveta«. V zvezi z Nemčijo je izjavil: «Ni res, da mi zahtevamo, naj bi združena Nemčija bila komunistična«. Na neko drugo vprašanje je Malenkov odgovoril: «Ne vi- dim ugovorov proti gospodarski pomoči Latinski Ameriki. Zahteve vseh držav po gospodarski pomoči se ugodno pro- učujejo«. Vprašali so ga tudi, naj da primerjavo med »neposrednim nadzorstvom« Sovjetske zveze nad njenimi sateliti v času, ko je bil on ministrski predsednik, in sedanjim nadzorstvom. Malenkov je odgovoril, da «ni nobene razlike v gospodarskih odnosih med Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami«. Neki drug novinar je vprašal, kaj se bo po njegovem mnenju zgodilo čez sto let in kdo bo, če ne bo vojne, izšel zmagovalec v tekmovanju med Vzhodom in Zahodom. »Mislim, je odgovoril Malenkov, da si nihče ne bi upal predvidevati, kaj se bo zgodilo čez sto let. Seveda mi pripisujemo veliko važnost gospodarskemu in mirnemu tekmovanju in prav tako naravno bi hoteli biti pri tem mi zmagovalci, in to mislim, da se bo zgodilo čez sto let«. Malenkov je zaključil svojo tiskovno konferenco s poudarkom, da je obisk v Veliki Britaniji omogočil njemu in sovjetskim strokovnjakom zbrati dragocene tehnične informacije. «Toda kar je še bolj važno, je dodal, je, da smo imeli priložnost spoznati to čudovito ljudstvo. Izrekam iskrene pozdrave sovjetskega ljudstva prijateljskemu britanskemu ljudstvu ter mu želim uspeha in napredka«. mesec). V tem primeru bi po enem mesecu poslal Varnostnemu svetu prvo poročilo Egiptovski delegat v OZN Omar Lufti pa je poslal pismo glavnemu tajniku OZN. V pismu je rečeno, da so izraelske oborožene sile začele danes ob 12.30 napad na področju Gaze in da je bilo ranjenih 92 civilistov in 7 egiptovskih vojakov. Lufti dodaja, da bo Hammarskjoeldu stalno poročal o razvoju dogodkov. Dalje zahteva, naj se pismo posije sedanjemu predsedniku Varnostnega sveta, ki je. ameriški delegat Cabot Lodge. Predstavnik egiptovske de-legacije je izjavil, da kar se tiče žrtev vsebuje omenjeno pismo samo prve številke, ki eo jih dobili. Vsi zunanji ministri arabskih držav so bili povabljeni na nujen sestanek v Kairo. Egiptovska vlada je zaprosila poslaništva držav članic Arabske lige, naj obvestijo svoje vlade o izredni važnosti današnjega sestanka sveta Arabske lige in naj zaprosijo zunanje ministre, da pridejo v Kairo. Do včeraj so predvidevali, da bodo posamezne vlade na sestanku zastopali njih poslaniki. Nekateri opazovalci so mnenja, da so sklicali sestanek zunanjih ministrov zaradi bližnjega prihoda glavnega tajnika - OZN Hammarskjoel-da na Srednji vzhod. Kakor javljajo iz Damaska, namerava sirski ministrski predsednik zahtevati od sveta Arabske lige bojkot proti Franciji azradi njene politike v Alžiru. Sirija namerava zahtevati gospodarski, politični in kulturni bojkot Francije in predložitev alžirskega vprašanja Varnostnemu svetu. Iz Gedde pa javljajo, da 5'ta kralj Saud in jemenski prestolonaslednik imela več razgovorov, med katerimi sta govorila o sklenitvi vojaškega sporazuma med Saudovo Arabijo in Jemenom. Sporazum je enak sporazumu med Tgiptom in Sirijo ter med E-giptom in Saudovo Arabijo. in afriških državah, potreba borbe proti lakoti, proti zaposlitvi otrok, za popolno zaposlitev, potreba rehabilitacije invalidov in izboljšanja položaja žene v družbi. Gospodarska komisija je popoldne razpravljala o razvoju mednarodnega sodelovanja pri gospodarstvu nerazvitih držav, v diskusiji je bi lo ugotovljeno, da se ta pomoč ne sme povezovati <. političnimi in drugimi pogoji. Komisija je sprejela predlog resolucije, v kateri se priporoča parlamentom vseh držav, da proučijo možnosti boljšega izkoriščanja prirod-nih bogastev, da bi se dvignila življenjska raven prebivalstva in možnosti finansiranja dolgoročnih načrtov za razvoj nerazvitih področij. Člani komisije za kulturne stike, ki * Amendola polemiziral s Sec- prvaka ai u °značuJe ,v nekem i v zgodovini človeštva in v za- go ranjenih in 9 mrtvih Oko. članku Nenmjevo glasilo «A- vesti ljudi«. »Kritike veljajo le - a m rt vin. Oko. vanti« v svojf jutrišnji števiLl za brisanje napak in za po- ki kot zelo »razpravljive«. Zd se namreč, da iz govora A-mendole sledi zaključek, da morebitno zvišanje socialistič nih glasov na škodo komunističnih ne bo pomenilo uspeha za demokratično gibanje sploh. Seveda bi bila takšna teza absurdna, ker bi bilo ne. lojalno s strani KPI, če bi postala izrazito konkurenčno-napadalna do socialistov. To tembolj, če upoštevamo, da so voditelji PSI svoje pristaše pozvali, naj ne izkoriščajo politične konjunkture na škodo svojih zaveznikov komunistov. Zasedanje sveta je zaključil Togliatti, ki je vnovič napadel trojno zavezništvo delodajalcev in dejal, da krščanska demokracija dejansko sodeluje pri poskusu vrašanja fašističnih metod. Krščanska demokracija je že sklenila konkretne sporazume z zvezo veleinduštrial-cev, veletrgovcev in veleposestnikov in se pripravlja na inkasiranje milijard, ki jih ti «morski psi« služijo na račun italijanskega delavstva. Prav tako je Togliatti napadel tudi liberalce. O moskovskem kongresu je dejal da pomeni mogočen korak naprej k zmagi demokracije in socializma. Kritike so in.ele za namen, ne samo da se napake popravijo temveč da se hkrati manifestirajo že popravljene napake. Togliatti je polemiziral tudi z^ izjavami predsednika vlade Segnija v zvezi z obsodbo stalinizma in Stalina ter dejal, da «KPI ni nikdar imela svetnikov in da jih tudi ne bo imela« ker si je Stalin pač pridobil «mesto v zgodovini napak in za posledice, ki so jih te napake imele«. Kar pa zadeva italijanske komuniste, so zadržali železne vezi s KP ZSSR vse od časov ilegalnosti. Čeprav se vpraša komuniste, kaj bodo storili, ko bodo v večini, naj služi za zgled doba odporniškega gibanja, ko je bila nacionalna enotnost komunistično geslo. Moskovski kongres pa je prispeval k temu, da se danes volilna borba postavlja na radikalno demokratično podlago. Glavni svet KPI je nato soglasno odobril predloženo resolucijo. Splošna ocena zasedanja glavnega sveta KPI je predvsem, da so se partijski funkcionarji strogo držali navodila, naj molčijo o osnovnih vprašanjih, ki pa so jih drugi kljub temu obravnavali z namenom, da bi poveličevali sovjetske voditelje in napredek v ZSSR pri graditvi socializma. Končna ugotovitev pa je, da se voditelji KPI niso mnogo naučili od kongresa v Moskvi, najmanj pa tega, da bi začeli misljti z lastnimi glavami. Ta ugotovitev se bo verjetno v še večji meri odražala na jutrišnjem kongresu tržaške KP, na katerem bo govoril senator Scoccimarro. A. P. Devet mrtvih pri avtobusni nesreči chio o vprašanjih, ki zadevajo i na čelu graditve in obrambe Južno Italijo. socialistične družbe, mesto, ki Ta iijav« komuniatičnegi [ ga drži in ga bo držal vedno GENOVA, 5. — Na cesti med Masone in Genovo se je danes dogodila huda nesreča Avtobus, ki je bil poln delavcev tovarne «Ansaldo» in Ba-gnari-Sestri, je v bližini nekega mosta zdrknil s ceste ter se po sto metrih drvenja po strmini prevrnil na dnu do-lint. Pri nwr«či j# bilo mno* li 11. ure je bilo v bolnišnici 24 ranjenih. V Masone so pro. glasili dvodnevno žalovanje. Pogreb mrtvih delavcev bo v soboto na občinske stroške. Sneg na Primorskem KOPER, 5. — Danes ponoči in dopoldne je v nekaterih krajih Primorske začelo spet snežiti. Največ snega je zapadlo na Idrijskem, tako da so morali ponovno plužiti cesto Orni vrti-Podcol. Zgodaj zjutraj so pri Črnem vrhu izmerili 25 centimetrov novega snega. Snežilo pa je vee dan, tako da je snežna odeja dosegla opoldne že 55 centimetrov. Cestna uprava v Idriji je poslala svoje delavce čistit sneg na cesto od Cr^ nega vrha do Podcola. Prebivalci že dolgo ne pomnijo, da bi v aprilu zapadlo 'toliko snega. Zaradi padca temperature je ponoči začelo snežiti tudi na Vipavskem. Sneg je pokril Nanos, Kolk in Čaven. Zaradi novega snega ee kmetje v zgornji Vipavski dolini bojijo slane, ki je tukaj zelo pogosta. če zasneži Nanos Kolk in Čaven. Popoldne pa je začela pihati burja, ki je kmalu prenehala in je posijalo sonce. Danes ponoči in v jutranjih urah je snežilo tudi na Postojnskem. Naleta-val je južen, moker sneg, ki se je po cestah topil, v gozdu in na travnikih pa ve je obdržal ves dan. VIDEM, 5- — Preteklo noč je v več krajih Furlanije snežilo. v višjih predelih je temperatura padla pod ničlo. _ PARIZ, 5. — Danes je snežilo v Franciji, Belgiji in na Danskem. Ponekod v Franciji je pritisnil tudi hud mraz. V Belgiji pa je temperatura zmerna. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 9.6, naj-nižja 5,4, ob 17. uri 9, zračni tlak 998,2 pada, veter 23 km. vlaga 50 odst., 17,7 mm padavin, nebo 5 destin pooblačeno. morje razgibano. temperatura morja 7,4. % ■M S ipl m 1 w'\ H Danes, PETEK «• Celestina, muč., ^ Sonce vzide ob 5.36 ini i ,u„, 18.39. Dolžina dneva .,55, vzide ob 3.06 in zatone Jutri, SOBOTA 7. apr»3 Herman, sp., Ra*vW S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zastopnika Zve/e botcev N0V|Zd RLŠ1TLV RAZNIH VPRAŠANJ V CRDA na poti skozi Trst v Milan Formalne določbe naj oe preprečijo ponovnega vpisa črtanih volivcev Občinska uprava ni doslej dovolj podprla razvoja turistične dejavnosti, od katere bi lahko imelo mesto mnogo koristi Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec odv. Stocca načel vprašanje raztegnitve na naše področje zakona o spremembi predpisov o aktivni volilni pravici in o vsakoletni reviziji volilnih imenikov. Ta zakon daje poleg drugega volilno pravico tudi vsem tistim volivcem, ki so jih občinske volilne komisije črtale iz volilnih seznamov na osnovi znane Scelbove okrožnice. Po mnenju svetovalca Stocce ne more raztegnitev omenjenega zakona na to področje imeti nobenega praktičnega učinka. Zakon je bil raztegnjen šele 3. aprila, medtem ko je letni rok za revizijo volilnih imenikov zapadel 3). marca. Glede priziva prizadetih volivcev na apelacijskc sodišče (o čemer smo v našem listu pisali že včeraj), je dejal, da večina volivcev ne pozna tega postopka m da bi jih morali na en ali drugi način obvestiti in poučiti o zadevi. Za sedaj pa niti še ne vemo, kdaj bodo razpisane upravne volitve. Odbornik za matični urad in statistiko prof. Venier je izjavil, da odlok štev. 96 vladnega komisarja, ki razteguje na tržaško področje omenjeni zakon, kakor tudi zakon sam ne vsebujeta nobenih prehodnih določil glede letnih revizij volilnih imenikov. Zato ostane še vedno v veljavi odlok 190 bivše ZVU, v katerem je rečeno, da se po 31. marcu ne smejo spreminjati volilni imeniki. Zato bodo črtani volivci na osnovi Scelbove okrožnice ponovno vpisani v volilne sezname šele pri redni letni reviziji volilnih imenikov. Dalje je tudi omenil, da bodo pri dodatni (dinamični) reviziji volilnih imenikov 11. t. m. upoštevali novi zakon za tistih 100 volivcev, ki bi jih moraii črtati na osnovi prejšnjega zakona. Zato bodo od teh volivcev črtali samo 17. Nato je odbornik sporočil, da je mogoče izvajati novi zakon samo s prizivom na apelacijsko sodišče Obljubil je, da bo občinski volilni urad sporočil časnikom navodila o tem postopku. Zupan Bartoli pa je sporočil zagotovilo vladnega komisar ja*,, da bo JL2. t. m izšel odloj^*-* določenim datumom upravnih volitev m tržaškem podredu. Odgovor odbornika Venierja nas ne more zadovoljiti in še posebno ne more zadovoljiti tistih tisočev tržaških volivcev, ki so jim odvzeli volilno pravico na osnovi krivične Scelbove okrožnice. Sedaj smo na našem področju v takšnem položaju, da imamo neki zakon, ki pa ga ne moremo izvajati. Menimo, da ima vladni komisar vse možnosti, spremeniti to stanje in izdati poseben odlok za dodatno izredno revizijo volilnih imenikov. Ce je vladni komisar pooblaščen izdajati zakonske odloke v škodo velikega dela prebivalstva, kot na primer odlok o spremembi pokrajinskega volilnega zakona, potem bi lahko izdal tudi odlok v korist tisočev po krivici črtanih volivcev iz volilnih, imenikov. Zato ponovno zahtevamo objavo zakonskega odloka o predpisih izredne revizije volilnih imenikov za ponoven vpisi nad 2000 krivično črtanih volivcev. Odbornik za računovodstva dr. Bonetti je sinoči predložil v odobritev letošnji proračun avtonomne turistične ustanove in letošnji finančni načrt za upravljanje gradu Sv. Justa in tamkajšnjih javnih lokalov. Proračun avtonomne turistične ustanove je zelo skromen in njeni dejanski dohodki ne dosežejo niti 40 milijonov lir letno. Kljub temu pa se je o tem proračunu razvila obširna in živahna razprava, ki se ni omejila samo na tennično plat proračunskih postavk, ampak predvsem na celotno vprašanje tržaškega turizma. Zato je v razpravi prišlo do zanimivih ugotovitev nekaterih svetovalcev o sedanjem dejanskem stanju turizma na našem področju. Uradni zagovorniki dosedanje občinske politike so skušali prikazati delovanje te turistične ustanove za zelo uspešno. Svetovalci opozicije pa so bili prav nasprotnega mnenja. Sicer <>e nihče ni spotaknil ob tehnično finančno upravljanje ustanove, ker temu ni kaj oporekati. Kritike so bile predvsem usmerjene na organizacijske pomanjkljivosti, na pomanjkanje resnih in odločnih pobud za razvoj turizma na tržaškem področjtg Te kritike niso bile izrečene proti upraviteljem ustanove, ampak predvsem proti občinski upravi in drugim mestnim organom, ki niso v vseh povojnih letih ničeear prispevali za turizem. Skoraj vsi načrti in pobude za razvoj turizma na našem področju so ostali le na papirju in v obljubah. Na področju od Barkovelj do Ses-ljana ni bilo skoraj ničesar napravljenega. V Grljanu je stanje obupno, Ni bilo zgrajeno niti eno novo kopališče Kriška obala je brez cest in se je turisti ne morejo posluževati. Zasebniki nočejo graditi hotelov, ker je celotno področje med Grljanom in Sesljanom popolnoma zapuščeno. Manjkajo najosnovnejša javna dela. Tržaška 0-kolica je turistično popolnoma zapuščena. Oblast in denarni zavodi ne nudijo za- sebnikom in obstoječim gostinskim obratom nobenih u-godnosti za gradnjo novih in razširitev ter modernizacijo starih obratov. Vsa ta dejstva so vidna na prvi pogled. Zato se tuji turisti ne ustavljajo v Trstu, ampak gredo samo mimo. Kot po navadi so za proračun turistične ustanove in za finančni načrt gradu Sv. Justa glasovali samo svetovalci štirih vladnih strank. ZAKLJUČEK RAZPRAVE O TOPONOMAST1KI nobenega imena siouenshin osebnosti Drevi bo na občinski seji odbornik prof. Furlani zaključil razpravo o mestni topono-mastiki in predložil v odobritev zadevni sklep. Hkrati pa bo predložil v odobritev tudi predlog odbora o spremembi nekaterih imen ulic in trgov na osnovi številnih predlogov občinskih svetovalcev. V tem predlogu ni niti enega imena slovenskih zaslužnih moz, ki so jih predlagali dr. Jože Dekleva in nekateri dru- gi slovenski in italijanski svetovalci. Nasprotno, v Skednju so v zameno imena Ulice «Caio Sempronio Tuditanoii, predlagali ime Ulica Žara. V Car-boli pa predlagajo ulična imena Pola, Rovigno, Parenzo, Albona, Dignano in nekaterih italijanskih osebnosti, ki niso bile vključene v prvem predlogu. Občinski odbor je sprejel samo nekatera imena antifašističnih borcev, in sicer: Umberto Felluga, Giacomo Matteotti, don Giovanni Min-zoni, Luigi Frausin, Gabriele Foschiatti, Zaffirino Pisoni, Paolo Reti in Antonio Gram-sci. Kot smo že omenili, občinski odbor ni sprejel niti ene zahteve občinskih svetovalcev in celotnega slovenskega prebivalstva, naj vključijo v seznam novih imen ulic in trgov tudi imena slovenskih osebnosti. To ignoriranje zahtev slovenskih občanov mora ražaliti ne samo Slovence ampak tudi vsakega poštenega tržaškega demokrata. Hkrati pa grobo krši londonski Memorandum, ki zagotavlja Slovencem enake pravice kot Italijanom. Skozi Trst sta včeraj dopoldne potovala zastopnika Zveze borcev NOV Jugoslavije Ivan Maček in Dragi Milenkovič, ki se bosta udeležila kongresa Združenja italijanskih partizanov v Milanu. * * * Na povratku iz Milana v Beograd je potoval včeraj dopoldne skozi Trst tudi podtajnik v predsedstvu zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Dr. Vratuša je imel med svojim bivanjem v Rimu v «Italijanskem centru za mednarodno pomiritev« važno predavanje o jugoslovanskem stališču glede perspektiv italijan-sko-jugoslovanskega sodelovanja v okviru evropske politike. Bil je tudi v Milanu, kjer se je udeležil na sedežu trgovinske zbornice sestanka italijanskih gospodarstvenikov. Obmejni promet v preteklem mesecu V preteklem mesecu so avtobusi in parniki, ki vzdržujejo promet med italijanskim in jugoslovanskim področjem prepeljali skupno 30.664 oseb, ki so v posesti obmejnih pro-pustnic. Z italijanskimi parniki je potovalo skupno 4.159 potnikov, z avtobusi pa 7.533, medtem ko so jugoslovanski parniki prevozili 9.647, avtobusi pa 9.325 potnikov. Skupno se je italijanskih prevoznih sredstev poslužilo 11.692 potnikov, medtem ko je z jugoslovanskimi avtobusi in parniki potovalo 18.972 oseb. Stavka delavcev cementarn Danes ob 6. uri stopijo v 24-urno stavko delavci cemen. tarn «Italcementi» po vsej državi. FIOM predlaga kovinarjem DZ razgovore za skupen nastop hnotna borba vseh treh sindikatov v trži-ški ladjedelnici proti nižanju akordnih tarif NAČRTI ZA JAVNA DELA V REPENTABORSKI OBČINI Tudi rcpunlaburski leleiuni bodo priključeni k mestnemu omrežju Za preureditev napeljave odobrili 3 milijone ■ Nujnost postavitve telefonske govorilnice na Fernetičih ■ Ostala javna dela in SELAD Za repentaborsko sekcijo Selad je bilo finančno leto od 1. julija 1955 do 30. junija t.l. odobrenih 4,850.000 lir za delovno silo ter 950.000 lir za material. V okviru Selad za to dobo je bil odobren načrt za postavitev dvojezičnin cestnih napisov ter razširitev ovinka pri- gostilni Furlan na Colu. Ni bil pa še odobren predlog za razna popravila cest. Zdaj-je pri repentabor-ski sekciji Selad zaposlen le en delavec pri kopanju jam za napisne table, 6 delavcev pa je zaposlenih v kamnolomu Petroviča na račun tržaške sekcije Selad. Ti delavci pa bodo v kratkem spet začeli delati za repentaborsko sekcijo, da bodo dovršili odobrena dela. Tehnični urad v Nabrežini, ki dela tudi za zgonišKo in repentaborsko občino, pripravlja zdaj načrte za javna dela, ki so bila odobrena v okviru 16. in 17. gospodarskega načrta (od 1 julija 1955 do 30. junija t.l.). Za javna dela v tej dobi je bila odobrena skupna vsota 17,100 000 lir, namesto predlaganih 38 milijonov 200.000 lir. Le za stranske napeljave vodovoda po vaseh je načrt že napravljen in odobren. Dela bo prevzel konzorcij kraškega vodovoda in se bodo v najkrajšem casu začela. Za ta dela je bilo odobrenih skupno 2 in pol milijona lir. Po vseh vaseh že imajo vodovod, toda napraviti je treba še stran ske napeljave, da si bodo lahko posamezniki sami napeljali vodo v hišo. V okviru omenjenih gospodarskih načrtov so vključena tudi druga potrebna javna dela: tretji obrok za gradnjo ceste iz Velikega Repna do meje zgoniske oočine (10 milijonov lir); popravilo ter asfaltiranje raznih cest in u-reditev cestnih jarkov (? in pol milijona lir); obnovitev asfaltnega cestnega tlaka raznih cest (2 milijona). Iz preostanka od prejšnjih javnih dražb za javna dela (3 milijone 326887 lir) bodo asfaltirali kos ceste iz Velikega Repna proti Zgoniku, dokončno uredili pot proti cerkvi na Repentabru ter povečali občinsko garažo. Kaže. da bo tudi javna občinska kopalnica letos urejena in da bo začela poslovati-Zidarska dela so dokončana in je treba še urediti dvorišče, kar že delajo- Manjka še oprema in za to je občinski svet vključil v letošnji občinski proračun 1,800.000 lit' Vladni generalni komisar je obljubil finansiranje za kritje teh stroškov. V najkrajšem času bodo v repentaborski občini pričeli z deli za zboljšanje telefonske službe. Po novem načrtu bo tudi repentaboruka občina vključena v mestno telefonsko omrežje. Potrebna vsota (3 milijoni lir) je bila vključena že v lanski občinski proračun in je odobrena. Z omenjeno vsoto bo občina krila stroške za preureditev telefona na županstvu ter javnih telefonskih govorilnic na Colu in v Velikem Repnu. Po posredovanju občinske uprave je bil sklenjen z upravo Telve. ki bo izvršila potrebna dela, dogovor, da bodo stroški za napeljavo telefona za zasebnike znašali od 70 do 80 tisoč lir. V repentaboruki občini je precej razvit tujski promet, vključitev v mestno telefonsko omrežje pa bo brezdvom-no znatno prispevalo k nadaljnjemu razvoju turizma v teh krajih. Potrebno pa bi bilo, da bi napeljali telefon tudi do Fer-netičev. Občinska uprava se je za to že zanimala, toda vladni generalni komisariat ni pristal na to. Zdaj je vprašanje spet na dnevnem redu, kar kaže. da se za stvar zanima tudi turistični urad, ki namerava na bloku postaviti svojo podružnico. Glede na to in upoštevajoč promet na tem mednarodnem bloku, bi moral vladni generalni komisariat odobriti načrt za postavitev telefona pri Fernetičih in za to nakazati potrebno vsoto denarja. Za 18. in 19. gospodarski načrt je uprava repentabor-ske občine predložila naslednja dela: ureditev nasipa na cesti Col-Veliki Repen, ureditev ovinkov na novih cestah, tlakovanje ceste s Cola proti strelišču v Veliki Repen, asfaltiranje poti po vasi v Velikem Repnu, popravilo in razširitev ceste Veliki Repen-Zagradec-Zgonik, popravila na porlopju županstva. otroškega vrtca in šole, popravila na župnišču, nabava nove ure za zvonik re-pentaborske cerkve ter zgraditev stanovanjske hiše pri Fernetičih. Skupna vsota za vsa predložena dela v okviru omenjenih gospodarskih načrtov znaša 30,520.000 lir. 30-letne Laure Canarutto por. Pešce iz Ul. G. Stampa ter odnesli vse, kar se je izplačalo, in sicer v skupni vrednosti nad milijon lir. Tatovi so verjetno dobro proučili vlom ter so stopili v stanovanje v urah, ko gospodinje po navadi ni doma. Cim so bilv V 'notrhnjošti, so~ tatovi najprej ukradli nekaj rjuh in. perila, ter si ngto prisvojili tudi nekaj zlatih ur, popolno garnituro srebrnega jedilnega pribora ter približno 450.000 lir v gotovini. Ko je Peščeva odkrila tatvino, je o zadevi takoj obvestila policijsko poveljstvo, ki je poslalo na mesto agente Kljub ločenim pogajanjem med ravnateljstvom CRDA in Delavsko zbornico CISL ter ločenemu sporazumu o proizvodni nagradi v CRDA je o-stala med delavci težnji po enotnem nastopanju zeio močna, kar vzbuja upanje, da pojdejo tudi sindikalne organizacije po poti sporazumevanja. Razen tega pa je treba pouda. riti, da je FIOM-CGIL vedno zagovarjala enotne nastope. V Tržiču je že prišla ta težnja po enotnosti do izraza. Vse tri sindikalne organizacije so sklenile, da bodo sklicale v tržiških ladjedelnicah CRDA enotne skupščine po oddelkih. Na teh skupščinah bodo razpravljali o nameri ravnateljstva, da zniža akorde za 4 odstotke. Dejansko pa je ravnateljstvo že izvedlo ta ukrep. 4-odstotno znižanje je apliciralo na 400 tarif, tako da se je znižal zaslužek delavcev od 20 do 60 odstotkov. Na teh skupščinah bodo sindikalne organizacije opozorile delavce na namere ravnateljstva ter jih mobilizirale v obrambo njihovih prejemkov. V težnji po enotnem nastopanju pa je poslal v Trstu pokrajinski sindikat FIOM no. ve Delavske zbornice CGIL sindikatu kovinarjev Delavske zbornice CISL naslednje pismo: «N a zadnjem sestanku v tednu pred podpisom sporazuma z dne 29. marca so se predstavniki obeh sindikatov sporazumeli, da se bodo sestali, da proučijo položaj ter se domenijo o načinu morebitnih borb glede nekaterih zahtev, ki ne predstavljajo velike razlike v posameznih glediščih. Po sklenitvi omenjenega sporazuma, ki se ne tiče le proizvodne nagrade marveč tudi nekaterih^ drugih vprašanj, se je položaj delno spremenil; medtem pa ostajajo še razne skupne zahteve. Da bi proučili položaj in poiskali možnost dogovora o skupni sindikalni liniji, vam predlagamo določitev sestanka obeh tajništev ali kakorkoli določitev sestanka predstavnikov obeh sindikatov#. FIOM torej še vedno vztraja na enotnosti, kar je hvale vredno, če pomislimo, da je sindikat kovinarjev CISL sprejel ločena pogajanja ter s tem pristal na politiko delodajalcev, ki hočejo razdvajati delavstvo, da bi ga laže upognili. Zato je še bolj kot prej dolžnost tega sindikata, da sprejme enoten nastop vsaj za rešitev ostalih vprašanj v CRDA. Kar se tiče kovinarjev, je treba omeniti nezadovoljstvo, ki vlada med delavci livarne v Tovarni strojev. Tovarniški odbor je postavil ravnatelj- stvu tovarne razne zahteve glede izboljšanja delovnih pogojev, 1 jt na primer boljše prezračevanje v tem oddelku itd. Doslej pa ni ravnateljstvo pristalo na pogajanja o teh zahtevah, kar povzroča nezadovoljstvo delavcev. Podlegla pošKodam Predvčerajšnjim zvečer je 84-letna Terezija Sancin vd, Berce iz Ul. dei Giardini 53 podlegla poškodbam. Starko so namreč 23. preteklega meseca sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom kolena kot posledico padca v lastnem stanovanju. Po mnenju zdravnikov bi morava Sancinova okrevati v dveh mesecih, a žal so nastopile komplikacije, ki so bile za starko usodne. Nezgoda na delu Včeraj dopoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 18-letnega mehanika Nerija Lorenzuttija iz ezulskega taborišča pri Proseku, katerega so morali zaradi velike rane na kazalcu leve roke sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Lorenzutti je izjavil, da se je ponesrečil med delom v tovarni «Lana d acciaio« v Ul. delle Cave 23. Bolniški uslužbenci zahfevajo izboljšanje plač Po vsej državi so bolniški uslužbenci v mezdnem gibanju, ker jim FIARD (Italijanska federacija deželnih združenj bolnišnic) noče priznati revalutacije plač, ki jo pied-pisuje zakon št. 748. F1AP.D hoče nadalje aplicirati ceiot-no poenotenje z izenačenjem plač z razpredelnicami državnih uradnikov, kar bi zagotovilo bolniškim uslužbencem samo od 1.000 do 2.000 lir poviška na mesec; hoče uveljaviti periodične poviške po 2,5 odstotka na začetni plači namesto. 7 periodičnih poviškov po 10 odstotkov: odklanja 30 dni dopusta; predlaga dvoumen prehod nekaterih kategorij mezdnih delavcev v poseben dvomljiv stalež ter se ne mara pogajati o nepretrganem delovnem urniku za uradnike. Bolniški uslužbenci nove Delavske zbornice CGIL proučujejo negativno stališče FIARO ter se s svojimi tovariši iz vse Italije pripravljajo na borbo za uresničenje svojih zahtev. Sindikat nove Delavske zbornice je povabil sindikat Delavske zbornice CISL na skupna pogajanja, na katerih naj bi določili enotno akcijo v Trstu proti trdovratnemu stališču FIARO. Skupščina špediterjev Na redni letni skupščini špediterjev so ponovno izvolili za predsednika dr. Romana Caidassija. Špediterji so na skupščini razpravljali o pomorstvu, ureditvi pristanišča in drugih perečih vprašanjih, ki zavirajo razvoj pristaniškega prometa. S SESTANKA KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Za primerno rešitev vprašanj v zvezi z mlekarstvom in živinorejo Osnovni načrt za bodoče delovanje v korist tukajšnjega kmetijskega gospodarstva Kakor je bilo sklenjeno na prvem sestanku zastopnikov kmečkih organizacij, kmetijskih strokovnjakov ter upravnega odbora Kmetijske nabavne in prodajne zadruge, so se včeraj sestali člani pripravljalnega odbora kmetijskih strokovnjakov. Na podlagi diskusije in ugotovitev iz prejšnjega sestanka so sprejeli nekaj konkretnih predlogov, proučili nekatera važna vprašanja in napravili osnovni načrt za bodoče delovanje v korist tukajšnjega kmetijskega gospodarstva. Ker je zelo pereče vprašanje mlekarstva, oziroma prodaje mleka in je s tem povezan obstoj ter razvoj naše živinoreje, ki je v nekaterih IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zopet drzen vlom Zadnje čase so tatovi postali zelo drzni. To dokazujeta vloma v trgovini s čevlji Don-da, od koder so odšli brez plena, in v Flajbanovo pekarno v Ul. Carducci, kjer se jim je posrečilo ukrasti približno 470.000 lir. Ob tej priliki pa so zlikovci pozabili na pločevinasto škatlo, v kateri je bilo nič manj kot 700.000 lir. Te verjetno niso videli. Nasprotno pa so drzni zlikovci pred dvema dnevoma dobro pogledali po stanovanju Trije ljubitelji tuje lastnine obsojeni skupno na 5 let zapora Pokoriti se bodo morali za številne vlome v avtomobile in lokale Glavni obtoženec obsojen na 3 leta, ostala dva pa na 1 leto zapora Leteči oddelek policije je imel polne roke dela s preiskavo, ki je bila uvedena za identifikacijo drznih tatov, ki so vdirali ne samo v avtomobile, temveč tudi v razne lokale. Tatovi niso za seboj puščali nobenih sledov, zaradi česar je bilo delo preiskovalnih organov še posebno težko. Niso namreč imeli niti najmanjših indicijev, dokler niso januarja letos priprli 24-letnega Orazia Boscola iz Ul. Lorenzetti, ki ni bil novi- VPRAŠANJE SODNIH STANOVANJSKIH IZGONOV DELEGACIJA PRIZADETIH NAJEMNIKOV na vladnem Komisariatu in županstvu Delegatom so obljubili, da se bodo oblasti zanimale za ugodno rešitev vprašanja Po soglasnem sklepu skupščine stanovanjskih najemnikov, ki jim grozi sodni izgon in ki so se predsinočnjim zbrali v mali dvorani gledališča Rossetti, je včeraj dopoldne odšla v spremstvu tajnika Združenja stanovanjskih upravičencev na vladni generalni komisariat in na tržaško županstvo delegacija teh najemnikov. Na vladnem komisariatu je sprejel delegacijo podprefekt dr. Capon, kateremu je izročila naslednjo resolucijo; Tržaški stanovanjski najemniki, ki jim gvozi sodni izgon, zbrani na skupščini zvečer 4. aprila 195«. pozivajo vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje, naj pojasni, da se določbe dekreta 159, ki so jih narekovali razlogi javne varnosti, aplicirajo na sodne izgone, ki se morajo izvršiti na podlagi razsodb in dekretov, iz kakršnega koli razloga. Delegacija je, navajajoč razne primere pojasnila dr. i Caponu resne perspektive, ki so nastale po znanem ukrepu sodišča, s katerim se omejuje svoboda odločanja sodnika, ki določa zapadlost sodnih izgonov, kar dopušča takojšnjo izvršitev stotin sodnih izgonov. Dr. Capon je zagotovil delegatom, da bo dr. Palamara takoj proučil vprašanje ter da bodo v kratkem izdali nove predpise, za katere meni. da bodo ugodni za predloge stanovalcev, ki jih izganjajo iz stanovanj. Na županstvu je sprejel de- nec pri raznih vdorih. Sreča jim je bila tokrat mila, kajti Boscolo je brez odlašanja marsikaj pojasnil ter obenem v svojih izjavah imenoval 35-letnega Attilia Zagheta brez stalnega bivališča, ki se je včasih zatekel pod streho svoje stare matere v Drevoredu 20. septembra, in 46-letnega Maria Ermanna Marussicha iz Androne S. Silvestro. Policija je seveda takoj začela iskati Zagheta in ga ree našla v nekem napol razbitem avtu v Ul. del Veltro. Ko je bil mož za zapahi, se mu je jezik razvozljal ter si je z izpovedjo olajšal svojo vest. Povedal je, da je decembra meseca skupno z 22-let-nim Sergiom Gianporcarom od Sv. M.M. Sp. vdrl v točilnico v Ul. Broletto, ki je last Josipine Pipan por. Parma, in medtem ko je Zaghet stal zunaj na straži, je Gian-porcaro snel železen drog s straniščnega okna ter nato iz točilnice odnesel poleg drugega tudi 15 ealam in 8000 lir v gotovini. Nekaj dni kasneje pa sta z Boscolom srečno izpeljala tatvino v gostilni «Mozzi» v Ul. Nordio, od koder sta odnesla 5000 lir, šunko, 7 salam in par starih hlač. vse skupaj last Elisea Scagnola. S pomočjo Marussicha so del ukradenega blaga prodali 50-letnemu Edvardu Potoku z Lonjerske ceste, 34-let-nemu Leu Salvatoru z Vrdel-ske ceste ter 47-letnemu Albinu Francu s Stare istrske ceste, pri čemer se je vme-al v kupčijo tudi 54-letni legacijo glavni tajnik dr. Car- Giovanni Cordella od Sv. M. minelli ob navzočnosti dr-Avanzinija, funkcionarja občinskega ekonomata. Delegati so izročili glavnemu tajniku prepis resolucije, naslovljene na dr. Palamaro, ter zahtevali, naj župan takoj poereduje pri vladnih oblasteh ter podpre zahteve stanovanjskih najemnikov. Dr. Carminelli je zagotovil, da bo takoj obvestil župana o zahtevah najemnikov. Prosil je tudi. naj mu izročijo dokumentacijo o posameznih primerih sodnih izgonov, zlasti ko gre za špekulacije hišnih lastnikov, M. Sp. . Končno je Zaghet priznal da je 27. decembra lani ukradel iz neke veže v Drevoredu 20. septembra dirkalno kolo Albinu Požarju, januarja letos 2 rjuhi, ki jih je ltajia Grio sušila na balkonu, dalje kovčka s 16 volnenimi puloverji, katera je yze‘ 1Z nekega avtomobila in končno, da si je 19. istega meseca prisvojil iz avta Bruna Legise aktovko, v kateri pa so bile same fakture. Med zasliševanjem je prišlo tudi na dan, da je imel Zaghet svoje pr- ste pri tatvini vzorcev volnenih izdelkov iz avta Dina Levija in tako so njega, kakor tudi ostale pajdaše prijavili sodišču. Zagheta so izpustili na začasno svobodo, a ko je državno tožilstvo uvidelo, s kom ima opravka, je nemudoma izdalo zaporno povelje, katerega pa policijski organi niso mogli izpolniti, ker Zag.ie-ta niso našli. 3. marca letos pa je končno le prišel agentom v roke in to po zaslugi 29-letnega Sergia Canzianija iz Ul. del-la Guardia- Canziani je namreč pustil svoj Fiat 1100 pred hišo, a je iz stanovanja opazil nekega sumljivega človeka, ki je stalno krožil okoli vozila in ga skušal odpreti. Spočetka je Canziani samo o-pazoval, a ko je videl, da je neznanec odprl okno, je skočil na cesto in Zagheta trdo prijel ter ga odpeljal v stanovanje. od koder je zahteval policijsko pomoč. Zaghet ei je namreč hotel prisvojiti radio, ki ga je imel Canziani v avtu, in je za vdor u-porabil majhen nož, odvijač in tudi električno žepno svetilko. Vse to je še pred prihodom policijskih agentov odvrgel, misleč da policija ne bo imela zadostniii dokazov za njegovo obtožbo. In včeraj, medtem ko se je Zaghet obhajal med mašo, ki jo je škof priredil zapornikom v koronejskih zaporih, zaradi česar ni prisostvoval razpravi, ga je sodišče obsodilo na 3 leta zapora in na plačilo 30.000 lir globe. Na znatno manjšo kazen sta bila obsojena Boscolo in Gian porcaio, ki bosta morala presedeti leto dni ter plačati 12 tisoč lir globe. Od ostalih je bil najstrože kaznovan Marmsich, in sicer na 6 mesecev in na 6000 lir globe, medtem ko je sodišče obsodilo Cordello in Franca vsakega na 4 mesece zaporne kazni in na 4000 lir globe. Končno sta bila obsojena tudi Potok in Leo Salvatore, in sicer prvi na 5000 lir, drugi pa na 9000 lir denarne kazni. Sodišče je priznalo Francu pogojnost kazij; brez vpisa v kazenski list, predelih tukajšnjega področja velikega gospodarskega pomena, so na včerajšnjem sestanku sklenili, da bosta to vprašanje temeljito proučila dva strokovnjaka, ki bosta zbrala potrebne podatke o proizvodnji in primerni prodaji mleka. Spričo hude konkurence in preganjanja mlekaric z velikimi globami ter upoštevajoč težave živinorejcev pri oddaji mleka v poletnem času, je nujgjo potrebno, da se to vprašanje prouči in da se najde primerna rešitev. Skrbni kmetje in živinorejci o tem že razmišljajo, z njihovimi nasveti pa bodo strokovnjaki, ki jim je pri srcu napredek našega kmetijstva, našli prav gotovo pravilno pot. Vinogradništvo je tudi važna panoga našega kmetijstva in naši vinogradniki bi imeli od tega večje koristi, če bi uvedli umno kletarstvo In bi poskrbeli za sortiranje trt ter tipizacijo domačih vin. Tudi to vprašanje bo s sodelovanjem naprednih vinogradnikov proučil kmetijski stro- kovnjak, ki je specializiran v tej panogi. Na včerajšnjem sestanku so ponovno poudarili važnost strokovne izobrazbe kmetov in ugotovili, da kmetijsko nadzorništvo, katerega glavna naloga je, da za to skrbi, zanemarja to svojo nalogo. Zaradi tega bodo Kmečka zveza. Zveza malih posestnikov ter zadruga izvedle krepko akcijo, da se v tej zadevi spoštujejo in izvajajo zakonski predpisi in naloge zadevnih ustanov. Glede na želje podeželskega prebivalstva in potrebe tukajšnjega kmetijstva, pa je nujno potrebno, da tudi u-prava radia pomnoži in iz- boljša v radiu Trst A oddaje za kmete. V tem pogledu so lahko za zgled sosedne postaje, ki imajo na sporedu zanimive in poučne ure, predavanja, nasvete in opozorila, kot na pr. za borbo proti peronospori itd. Na sestanku so tudi sklenili, da bo zadruga poskrbela za nabavo strokovnih kmetijskih knjig in publikacij, ki jih bodo lahko kmetje kupili po zmernih cenah. Za strokovno izobrazbo nameščen cev zadruge bo zadruga priredila primeren tečaj, poleg tega pa bo proučila možnost štipendiranja srednješolca na kmetijski šoli. ki bi nato bil nameščen v zadrugi. Bilo je tudi govora o strokovnem tisku in o drugih pobudah, ki bi koristile kmetom. Vil G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 7. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 proslava 25-letnice gledališkega delovanja RADA N A K H S T A premiera HENRIK IV. tragedija v treh dejanjih Spisal: LUIGI PIRANDELLO Prevedel: prof. IVAN SAVLI Režiser: VLADO HABUNEK, k. g. Scenograf: arh. BOŽIDAR RAŠICA Kostumerka: VANDA PAVELICEVA Henrik IV. - Rado Nakrst; Markiza Matilda Spina Nada Gabrijelčičeva; Frida, njena hči - Tea Starčeva; Markiz Carlo di Nolli - Miha Baloh; Baron Tit Bel-credii - Jožko Lukeš; Dr. Dionlsio Gennoni - Mo-dest Sancin; Štirje maskirani tajni svetovalci: A- riald (Franco) . Silvij Kobal: Landoif (Lolo) - Julij Guštin; Ordulf (Momo) -Ivo Kuferzin: Bertoldo (Fino) - Stane Starešinič; Stari sobar Giovanni - Stane Raztresen; Dva stre-žaja - Jože Sedmak in Enij Reinhardt. Po premieri proslava na odprtem odru. V nedeljo 8. aprila 1956 ob 16. in ob 20. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj» ponovitev HENRIK IV. Prodaja vstopnm v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 - tei. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. ®BD03® Ro»ctti. 15.00: C? F. Mac Murray. ■ vrsti». rey. ‘ ior. 15.ju: « barica in jaz». G. Monlay. Fenicc. GLASBENA MATICA V TRSTU 13. in 14. aprila 1956 ZABAVNI ORKESTER RADIA LJUBLJANA : pod vodstvom BOJANA ADAMIČA Milčinski - Ježek ( OEEPALlSČA. ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri bo «Gledaii-šče 15 novosti# predvajalo ((Dramatičen konec znanega glasbenika# D. Buzzatija, ((Letališče# A Campanileja in ((Odločilna preizkušnja# M. Soldatija. * Razna obvestila Podporno društvo »Dijaška Matica# v Trstu obvešča svoje član stvo, da bo redni letni občni zbor društva v četrtek 19. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Homa 15. Danes ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Rossetti. Ul. Cri-spi 58, predaval prof. Giuseppe Petronio z univerze v Cagliari in generalni tajnik ((Združenja za zaščito šole# o temi ((Aktualni problemi italijanske šole#. Predavanje organizira tržaška sekcija omenjenega združenja. Excelsior. 15.30: «0**: jSouidit v, i 0.7» K. 15*00: G. Cooper. E. Montg«"^ ,. Nazionale. 15.00: «V«Wa Palance. I, Lupino. .fjtcii, Fiiodrammatuco. 16.w. R, Mili and, * Supercinema. 16.00. dežju#. J. W.vm»n, v. ^ ljg. Arcobaleno. 16.00. gtierid1"1 bežen na svetu#. A. S Cochran N j!nj met Astra Rojan. 16.00- ,nWydi. je», G. Ford. B Stan . ^ Capitol. 15.30: «lz£;*A Mia«4' L, Turner. E. Polletnim prepov. . £ yr> Cristallo. 16.00: «Mof»ladoleto«> mia», J. Stewart. M1*®' prepov. „ 1 Grattacielo. 16.00: nes». ,r_. na Alabarda. 16.00: ' n t J. Povveil. V. Pj^trsstii.1 Ariston. 16.00: »Otok Genn. D. Tayloc- . jgcjl Armonia. 15.00: t " j, B1*- Las Vegas#, R. Ldn • nett. _ , ja*». Aurora. 16.30: (iPolehn Hepburn, H BraMh^, l Garibaldi. 15.30: «Rčn« Keves. W. P^er. Ideale. 16.00: «Nad n»n J Milite. J- Q!.e*f£ ' Impero. 16.00: «Kru n, in...», S. Loren. V. 6 Italia. 16.00: «Nad Fnrd. E. ParkftL stud*0'*- S. Marco. 16.00: «Pn« E. Purdom. A. . Kino ob morju. D‘in'lke| in ** Moderno. 16.00: «V Pf1 zaj». Audie MurJ?!lmo ^ ’ Savona. 15.30: . H. Bogart, P. L«1' ^it. Viale. 16.00: ((Pojte * Pica. B. Mas«10;-no- «S»*,lu . ittorio Venelo. > dekleta#. M. 0°^* BeUedere. 15.30: «KA°r'^dd. V' motni dolini#. A. Heflin. „ svet*""' Marconi. 16.00: «Mal» V. Lisi, V. Ridh'0- na n'6" Massimo. 15.30: kT‘2^ w ■ son. Novo cine! 16.00: «SidWjj£. A. Ladd7d"„A& \ t.u». Revija na ka». T. Curtis. C. - , Odcon. 16.00: «Noros«v t.u». Revi.i-a n-a TedU' Radio. 16.00: ((Dolga T. Povver, M. O H Venezia. 15.30: <(Rlm«n v P. Cressov. H. Skedenj. 18.00: «Vari«e «95f PETEK, 6. aPrlU ^ Ml". rO»*AJAoo prt; 11.30 Lahki orkf^KO«®',^ davanje; 12.10 Za ^ture: jj) kaj; 12.45 V svetu I , Dolinski vaški tcv*30 jJSji Glasba po željah, .. DAji čajanka; 18.00 koncert za čelo in ,q«0 ^Lvi Z začarane pevci; 19.00 Čajko** ■ 1812: 19.15 Radijska ggg Spr 19.30 Pestra g'3-*3:, iz 20.05 Puccini: Duet opere «Tosca»; 20.30 r, ^ melodnie >«ra b^10di)«- m* 20.50 Lebarjeve. v Umetnost in Pr,T*,lid 21.15 De F ali a: Stavk* )(1, Čarovnikova ljubez pro* (,(« kalni kvintet: 21- beren Suita iz baleta Lj^el pomaranč: 22.00 I**.. ževnosti in umetno®1 • bert: Simfonija »• ' r R a* ■' -laspa,. iv 11.45 Komorna *‘ofljW.-a|r Tržaška kulturna ]rerte :l Koncert sopranistke way; 21.00 R^.^nii«0,,*!«' Turina izvaja f,mLa M a® pod vodstvom Lon'“ u O Nesreča ne počiva Med hojo po hodniku porodniškega oddelka splošne bolnišnice je 29-letna Armida Robba por. Bossi iz Ul. Mon-tello včeraj zjutraj zdrsnila in padla, vendar se je ki juh bolečinam odpravila dojnov. Popoldne pa se je z zasebnim avtom zatekla po zdravniško pomoč v bolnišnico in ker se je ženska pritoževala nad bolečinami v trebuhu so jo zdravniki sklenili pridržati s prognozo okrevanja v dveh dneh Žepar v filobusu Predvčerajšnjim je 29-letna Armida Voc por. Btancovillo iz Ul. Piccardi 6 prijavila policijskim organom, da _ ji je neznan žepar med vožnjo s filobusom št. 11 ukradel iz torbice denarnico z 8.000 lirami v gotovini. Zenska je dodala, da ji je denarnica zmanjkala med Largo Santo-rio in Ul. Piccardi, kjer je izstopila. OB VČERAJ DO DAIIES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5 aprila 1956 se je v Trstu rodilo 13 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 14 oseb, porok pa ie bilo 9. POROČILI SO SE: delavec Va-lerio Škerl in šivilja Flora D'A-lessandro, zdravnik Nereo Zuc-torii in kemijska doktorica El lana Raccogli, električar Claudio Balbi in gospodinja Lidia Ipavic, vratair Ose ar r e Budicin in šivilja Silvana Franco, uradnik Carini,no Decarli in uradnica Rosa Campus. elcktromehanik Umberto Večino in gospodinja Odinea Valli. mehanik Mario Turcino-vi-eh in gospodinja Jolanda Ca-minitt, tehnik Carmelo Pettener in uradnica Claudia Dean. ra-diotehnik Sergio Saporiti in šivilja Maria Polisa. UMRLI SO: 72-letnl Loreto Bernardini. 80-letni Antonio Marconi. 55-letnj Giuseppe Marchesi, 65-1 etna Uršula Ukmar por Fer-iolja. 62-letni Viktor Hrovatin, 81-letna Anna Carrara por. Vai-marin, 55-letni Giovanni Bene- detti, 84-letna Terezija Sancin vd. Berce. 85-letna Marija La-zarič, 88-)etna Erminia Ermani vd. Visintim, 90-letna Antonija Druškovič, 72-letna Uršula Ka-rls nor. Ootar, Lucija Mislej stara 10 ur in Marija Misiei stara 2 uri. NOČNA SLUŽBA LEKAHN V APRILU Davanzo, Ul. L. Bernlni 4: G:u-sti. Strada del Friuli 7 (Greta); Milio. Ul. Buoharroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri Ul. Dante 7: Harabaglia v Barkov-ljah In Nicoll v Skednju. --------------o---......... S steklom se je porezal Med delom v ((Tržaški steklarni# v žayeljskem industrijskem pristanišču se je 20-letni delavec Cesare Santini s Stare istrske ceste porezal s kosom šipe po levi roki. Po nasvetu delovnih tovarišev se je mladenič okoli 11. ure odpravil v bolnišnico, kjer so mu izprali rano ter ga nato odslovili. Po mnenju zdravnikov bo Santini čez dva dni iže sposoben za delo. 5.00-6.00 Spored 'z 6.40 i» 6.00 Jutranja ' fAjPj ba za dobro ju«0: 11.00-12.00 Spored «,?. 13.30 Ugani. ,kaJ l5 Zabavna glasba, 1,6 oO red iz Ljubljane. )6.25>f z Južnega morja, gi*™ dueti in zbor}i,‘nuezzo,. M okno; 17.55 IntIel”.Bija^J«.Jil’ 19.25 Spored iz LJie: $V' Poie Franki« Lam« ja.lS Spored iz Ljubljad4, ^ „(.«»» •■* *■ ’ sef p 5.00 Pester r; 11.00 Radijski ,k , 145 t vsakogar nekaj: jfi8 kar: Naša Neža l t^SK|8 9? 12.00 Skladbe sto ženjK jev pojeta moški ^r, f/f riborski komoro jj.lO Kmetijski od^Uar^-j; Hačatur jan: M3, g o0cR; jV*tt 13.35 Pester opern' jn p» # J. Zanimivosti *nil° K 15.15 Zabavna g* pgj K trinki iz literatke tj2; koliič: Namesto ijni poidanski srrnfonic 17.15 Želeli ?te . 18.00 Dr. Ped'f't*-ut z , ojJJ jev; 18.15 15 mi^ „t godci; 18.45 15 m tf.lj sirom Veres La J '0 na medigra; Brailloiou: Glasba Gr4iJa- ,.,/lJA 17.30 Balet v J|]Jpu; «4 Sča «Sca'a» v N*”*, Sli; 20.45 ChOPhf „.00 škarada# v Cehov: «Cešnjev 7,a vedno n»s 84. letu naša draS8 101 Ctu ' pril*; Pogreb V 5*' 7. uri iz *»«• . 53- ., 17. uri iz hise 53. nju, Ulica Giard'n Ulica Giar gj*1 Žalujoč« dfU pjcfll*"1 Berce 'n ■ mo žalb5t>f» SL°.r°eana naš® je preminila in mama ursuia i0 r0j- **'o\fV da^Tt ' hiše žalosti iisč Mff1 tinarsko Pok0plnče K ^ Cotar, l g 4,1 Trst, Škrbin*' primorski dnevnik — 3 — 6. aprili IMS Umetnik Rado Nakrst petindvajset let na odru im V!°g0 H^rika IV. v isto-^enski Pirandellovi drami. ' Pnznani gledališki umet-* m član SNG v Trstu, to-„ t-ls Nakrst Droslavil n vajsetletnico svojega vse-ibJ1 Plodnega gledali- ,vi a Uslvarjanja. Tržaškemu »ost ■ ,JfVnost dobro znana, saj #ie*ov*h neatetokrat godali v njegova oseb- Pih mnogokratnih nasto- Vsa *a leta, odkar je pri- NV Trst- s'ovensko tržaško gle-ifj občinstvo, ki je bolj SNr°- ol)isl{ovalo predstave treom- se tako lahko nepre-seznanjalo tako v raz- IrEoma ,0)em lf-1 celotnega umetniškega »>ezniV,Va k0t kva!itet0 P°sa-m n igralcev, je brez dvo- Ntk f101"3'0 prisoditi Radu Ies/!tu mesto, kakršno more užiti samo umetniška o- * v svoje delo Ug(v . a v'agala vse svoje ««W,tIne moči' vs0 svoi° Ig t, , • vestnost, pridnost Ijj . ez«i. Težko bi se mo- 1 ce rečemo, da je moč te- imetnik. - - H*d a danes prištevati najvidnejše slovenske »etnui'-" ’Sralce tako po u-niski kakovnc*- likov, ki lih ]e , Utm« , na odrskih deskah po številu pred- BkitlJ", le v niih z uspehom l°Pal. hot'1 ®r'liki takih jubilejev, Po ,°n tokrat slavi, se kar jo iraVac*! 0 jubilantu izreče-najbolj laskava pri-Ptirg. ’ saj bi v nasprotnem dop„^u ze olikanost tega ne Hore CK*a' Pri nien? t0 ne «b!e li primer. Skladno z ijVgoatn’ zahtevnostjo in te- ttast°pal° Vloge’ ki ie v nj0i 1 svoj sloves zaneslji-k(t'. cdličnega odrskega u-ti|j|at ki bo vselej opralo 1Zkazovano mu zaupanje slrani umetniškega tsv. >Va kot °d strani gledal-Ptiv^na to so se le-ti tako da bi, če bi prišlo igra]Frinrlera. kjer bi on kot Pioej; ° odpovedal, sploh ae W«Verieti’ da je to Rado je domala vsakokrat «rst ln ne kdo drug. Jože 'atoij Sled., °e,Pber 23 november in de- Nt7uPahor' znani slovenski ko je l in kritik, je l. 1946, n, V skuPni številki «Raz- uv» priča njegove velike igralske kulture». V sezoni 1949-50 je SNG med drugim dajalo tudi Lil-liane Hellmanove odrsko delo «Kobilice». V tej je Rado Nakrst nastopil kot Horace Giddens. V našem časopisu z dne 12-111.1950, se je Vladimir Bartol o njem1 izrazil tako: ((Horace Giddensa je podal Rado Nakrst z odlično karakterizacijo tako v maski in igri kakor tudi v psihološkem tolmačenju. Nakrst je izkušen igralec, a je v tej vlogi šel še za korak naprej v svojem umetniškem oblikovanju nekega odrskega lika». Isti je o njegovi vlogi Hle-stakova v Gogoljevem «Revi-zirju» zapisal v istem časopisu z dne 6.III.1951, da se je Nakrst v njej znašel, kot bi jo bil davno umrli Gogolj nalašč zanj napisal. tNakrst je Hlestakovu tako imenitno zlezel pod kožo, ga tako oživil s svojim prekipevajočim temperamentom in svojo blestečo zgovornostjo, mu umel zvabiti toliko različnih zvokov, zdaj v strahu, zdai v pijanosti, zdaj v hlinjeni zaljubljenosti, da je neprestano tiral s seboj gledalčevo pozornost in ni dopustil oddiha...» Kot rečeno, ne bi mogli navesti niti ene predstave, ki je v njej nastopil Nakrst, da bi kritika o njem ne zapisala najlepša priznanja. Jasno je, da jih tu ne moremo navesti vseh. Kvečjemu moremo, zaradi pomanjkanja prostora, objaviti še nekaj značilnih stavkov, v katerih je ta ali oni kritik izrazil svoje občudovanje do tega plodnega gledališkega mojstra, kakršnih med nami, resnici na ljubo, ni mnogo. V sezoni 1950-51 je v ({Celjskih grofih« nastopil v vlogi Piccolominija. Kritik je v Primorskem dnevniku zapisal; «Enega od svojih igralskih viškov je dosegel Rado Nakrst s stvaritvijo piccolominija... Ta kreacija je bila med najbolj dovršenimi in harmoničnimi te predstaven. Za svojo vlogo brata Lorenza o Shakespearovem delu «Romeo in Julija«, ki so ga tu dajali avgusta 1952, je Vladimir Bartol v našem časopisu zapisal; «Kot iz brona izklesan je bil Rada Nakrsta brat Lorenzo, poln šegave modrosti in človeške privlačnostih. (1 Oktobra 1. 1952 je SNG gostovalo v Zagrebu s Krleže-vb dramo »Gospoda Glemba-jevi«. Rado Nakrst je igral Leona. V «Hrvatskem kolu« je kritik Vlado Madjarevič zapisal o njem; «...Pisati o tej predstavi ((Gospode Glemba- Nlove POfial recenzijo O’ aterj'' «Anne Christie«, v ^°8i' J6 Nakrst nastopil v tole. "jata, napisal o "l,,m iil 1 “Nakrst je Mata in 'zyesal “sil »j, ^°9a zahteva. Omahova- ga je pogo- celoti S- '■“odi ‘ti, oe °enost, ki izvira iz 50 . mhanje v negotovo ’i, l9falsko najtežje $t.va- Jhtu u}esnjujejo igro, Na- ^tst n'S° delale 1 r“a!t^e. jjl)e0OUc najboljše vloge. .eSa jy ie’ lahkoten, se pri-^htlut.0 rstovemu strastnemu temperamentu Visoko priznanje, film «Zadnji most«, ki ga je | ske stvaritve, katerih vred- sedeno od Nemcev. Tu je | čemer jih je bržčas v pod- poleg še i nost je trajnejšega značaja. treh drugih nagrad, prejel na festivalu v Cannesu, je porok za njegovo kvaliteto. Kritika in gledalci so soglasno izjavljali, da gre za delo visokih umetniških in človeških kvalitet in ga je zato moč uvrstiti med one redke film- Buro in nemška zdravnica Helga v Juguslovau-•ko-avstrijskem Iilmu gZadnji most» Te dni so ga vrteli na Opčinah, z velikim uspehom, saj je bila pri vsaki predstavi dvorana nabito polna. Toda čemu šele danes in doslej samo v openski dvorani, vtem ko je v teku dveh ali treh let bil prikazan v številnih evropskih državah, povsod ocenjen z najlepšimi priznanji in bi potemtakem zaslužil, da bi ga predvajali v katerikoli boljših tržaških kinematografskih dvoran, tega bi vsekakor ne mogli zapopasti, ko bi ne vedeli, da se v njem obravnavajo dogodki in ljudje iz časa jugoslovanskega osvobodilnega boja. Tako postane — pri nas v Trstu — stvar razumljivejša nikakor pa ne sprejemljiva, sicer pa si bo verjetno vendarle v kratkem utrl pot tudi v eno osrednjih kinematograjskih dvoran Trsta- «Zadnji most« je umetniški prikaz ene od številnih epizod v tragičnem zgodovinskem dogajanju na področju od na-cifašistov okupirane Jugoslavije. Zgodba sama je enostavna. Potreba po sanitetnem osebju, po zdravnikih posebno, je bila, kot znano, v partizanskih enotah vselej izredno pereč problem. Glede tega si je bilo treba pomagati na razne načine, tudi tako, da si dragocenega zdravnika ugrabil iz sovražnih vrst. Na takem primeru sloni tud i zgodba filma »Zadnji most». Nekje v Hercegovini operira manjša partizanska enota, četa, katere zdravnik je težko zbolel. Da bi ga ozdravil i, oziroma, da bi skupina v primeru njepoie smrti ne ostala brez potrebne zdravniške pomoči, je treba nekje za vsako ceno poiskati drugega zdravnika. Tega najdejo v bližnjem mestecu, ki je za- narnreč tudi njihova bolnica ‘ zavestni primerjavi morala z ustreznim sanitetnim osebjem. Helga je mlada nemška zdravnica, ki v tej bolnici, kot mnoga nemška dekleta, opravlja svoje delo, bržkone ne razmišljajoč preveč o tem, kar se dogaja krog nje, prepričana, da drugače ne more biti, dasiravno ne more ostati neobčutljiva za nesrečo in trpljenje ljudi, katerih deželo so bili zasedli. Nekega dne jo skupina borcev partizanske enote, ki se nahaja na tem. področju, in je ostala, kot omenjeno, brez zdravnika, ugrabi ter odpelje v svoje taborišče. Tu naj bi ozdravila bolnega partizanskega zdravnika. Iznenada iztrgana iz svojega okolja in postavljena pred to dejstvo, se Helga temu upre, tembolj, ker smatra te ljudi za navadne kriminalce, bandite, pač v skladu s tem, kot je o njih doslej slišala, v skladu z vzgojo, ki je je, kot Nemka, bila deležna. Pod vplivom svoje človeške in zdravniške vesti pa popusti in stori vse, da bi ga rešila smrti. Toda zdravnik umre, nakar je Helga, ker partizanska e-nota ne more ostali brez zdravnika, prisiljena ostati z njo. Nekajkrat skuša pobegniti, toda brez uspeha. Vtem opravlja svoje zdravniško delo, opazuje ljudi, skuša zapopasti njihovo usodo in stremljenja ter postopno prihaja do spoznanja, da niso navadni razbojniki, za kakršne jih je razglašala nemška propaganda, marveč ljudje, prežeti z ideali po' svobodi, za katero se bore v najtežjih okoliščinah. Dlje je živela med njimi, tembolj se je prepričevala, da so ti borci in ljudstvo, ki jih je podpiralo, nesebični in plemeniti, pri postaviti celo nad svoje lastne ljudi. Vendar se vse to pri njej, ki je bila v bistvu sicer poštena in plemenita, ni moglo izraziti v nekem jasnem zaključku, ki bi mu sledila ustrezna odločitev, namreč ta, da bi obsodila povzročitelje zla in se zavestno postavila na stran onih, ki so se mu uprli. Premočno so bili še v njej zakoreninjeni e-lementi njene vzgoje, celotnega okolja, ki je iz njega izšla, pretrdne tradicionalne in čustvene vezi itd., prekratek tudi čas, ki bi ji v njem bilo na osnovi jasnejšega notranjega spoznanja o pravičnosti in nujnosti odpora teh ljudi proti tiraniji in nasilju, da bi to mogla storiti. In prav •j tem je pomanjkljivost dela režiserja Kautnerja oziroma scenarista filma »Zadnji most«. Helga, kakršno sta jo oba zašnovala, bi nujno morala priti do te odločilne, ko bi njeno osebno usodo postavila v sredo nekega širšega časovnega dogajanja. Ce tega nista storila, sta imela svoj razlog, ki ga najdemo v samem zaključku zgodbe. V partizanski enoti je izbruhnila epidemija tifusa. Ni je moč zaustaviti, ker je zmanjkalo zdravil. Zdravila pa so v mestu, ki je zasedeno od Nemcev in ustašev. Ponje je treba prav tja, nujno in brez obotavljanja, ker bo v nasprotnem primeru tifus pobral vse borce do zadnjega. Poveljnik partizanske enote določi za to partizanko Ljubico in Helgo, verujoč v njeno plemenitost in poštenost, o katerih se je bil prepričal. Pri tem podvigu Ljubica pade, Helga pa sreča tu svojega fanta Martina, nemškega narednika, ki je po (Nadaljevanje na 4. strani) gni. Izbral si je etnologijo. S svojimi odgovori je napravil vtis človeka, ki mu je težko zastaviti vprašanje s tega področja, na katerega ne bi vedel odgovora. Zvedeli smo tudi, da je že dvakrat obiskal Laponijo, ker je mogel izkoristiti brezplačne vozne listke, ki jih ima na razpolago kot uslužbenec pri železniški upravi. Zanimanje za to znanstveno vejo se mu je porodilo povsem slučajno, ko mu je v srednji šoli neki profesor priznal, da si ni na jasnem od kod severnemu jelenu tako ime (renna). Vprašanja, ki so mu jih zastavili, so bila za večino gledalcev verjetno nezanimiva, a so jim kljub temu vsaj malce odprla pogled v svetove, ki so precej odmaknjeni od našega vsakdanjega življenja. Vprašanja sama, zlasti pa točni odgovori nanje, dokazujejo. da je Bosi temeljito študiral izbrano snov in da ga bo zato težko spraviti v zagato. Zlasti je presenetila gotovost, s katero je razločil črnske od pigmejskih napevov in obratno. Za njim je nastopila 21-letna Gabriella Airaldi iz Florence. S to tekmovalko so si organizatorji rubrike #Odnehaš ali nadaljuješ« nadejali napolniti praznino, ki jo je zapustila simpatična Paola Bolognani in s tein obdržati na dosedanji višini zanimanje za to televizijsko igro. Ne moremo reči, da so organizatorji imeli povsem srečno roko in da so dosegli svoj namen, kajti kljub temu da pojava mlade Florentinke ni antipatična, se pa nikakor ne more primerjati s plavolaso ((levinjo iz Pordenona«. Kljub temu da ni mogla povsem skriti svoje živčnosti, je brez oklevanja odgovorila na vseh osem vprašanj s področja lahke glasbe poslednjega desetletja in tako dosegla kvoto 320.000. Za dekletom, ki naj bi nadomestilo Paolo Bolognani, je nastopil naš stari z..a-nec Giuseppe Benelli, ki je moral v kabini odgovoriti na vprašanje za 1,280.000. Vprašanje se je glasilo: «Kako se je' imenoval balet, ki je bil na sporedu v reviji \Valterja Chiarija ,Tutto fa Broadway’?». Dolgo je premišljal, poskusil nekaj imen, a je končno moral odnehati, tako da se bo moral zadovoljiti z avtomobilom «Fiat 600», ki mu bo, do njegovi lastni izjavi, prišel zelo prav v njegovem poklicu trgovskega zastopnika. Končno je nastopil še sedanji veteran te rubrike, Adele Gallotti, ki je morala odgovoriti na vprašanje za 2,560.000. Cim se je pojavila, ji je Mike Bongiorno napravil kompliment zaradi njene obleke. Nosila je črno krilo in roza bluzo. V svoji običajni klepetavosti nam je povedala, da je bluzo dobila v poklon prav tisti večer, preden se je odpravila k oddaji. Z odločnostjo je povedala, da nadaljuje, in se odpravila v kabino, potem ko si je od starejšega in precej obilnega novinarja dala izbrati vprašanje. Vprašali so jo, kdo je igral naslovno vlogo v nekem filmu iz leta 1934. Takojšnji pravilni odgovor Adele Gallotti se je glasil: eMarta Abba.s Tako bomo pri prihodnji oddaji imeli spet nekaj novincev, štiri tekmovalce, ki bodo odgovarjali na vprašanja za 640.000 in Adele Gallotti, ki bo, vsaj tako upamo, odgovarjala na tri vprašanja za najvišja nagrado nad pet milijonov lir. S SLOVENSKE KOROŠKE Strokovni tečaji in kulturne prireditve Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je to zimo priredila v raznih krajih gospo-dinjsko-kuharske tečaje za kmečka dekleta in mlade gospodinje. V Železni Kaplji je tečaj trajal šest tednov in so ga obiskovala tudi dekleta iz daljne okolice. Lep uspeh tečaja je prikazala zaključna razstava kuharskih izdelkov, za katero je vladalo izredna zanimanje Ob zaključku tečaja je nastopil tudi mladi zbor prosvetnega društva; ob zvokih harmonike pa je bilo še bolj veselo razpoloženje. V St. Vidu v Podjuni pa ie SPZ priredila tečaj za šivanje, ki je trajal mesec dni. Ob zaključku tečaja so priredili pri Sv. Primožu razstavo šiviljskih izdelkov, združeno s kulturno prireditvijo. Kljub slabemu zimskemu vremenu si je razstavo ogledalo veliko število obiskovalcev in prisostvovalo kulturni prjreditvi. Predsednik SPZ dr. Franci Zwitter, ki se je udeležil zaključne prireditve, je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je le ta primer vsestranske kulturno - prosvetne dejavnosti, revija pesmi, odrske predstave in praktičnih delovnih uspehov. Na prireditvi je nastopal pevski zbor. drugi člani prosvetnega društva pa so lepo prikazali igro «Pri kapelici«. dobnosti med značajem prejšnjih in sedanjih tovarniških odborov, kakor tudi v samih glediščih v sindikalnih krogih in delavskih gibanju na sploh. Pri tem pa se javljajo tudi razlike, ki so pogojene z objektivnimi spremembami razmer v Avstriji okoli leta 1920 in Avstrije v letih po drugi svetovni vojni. Zaradi tega je potrebno prikazati razlike tako v pravicah tovarniških odborov, kakor tudi v ocenjevanju njihovih uspehov. Po novem zakonu, ki je bil izdan leta 1947, se tovarniški odbori volijo v vseh podjetjih ki stalno zaposlujejo najmanj 20 oseb, medtem ko v podjetjih, kjer je zaposlenih nad 50 oseb, obstajajo lahko posebni odbori za delavce in posebni za nameščence. Na novo pa je uveden tovarniški svet. ki ga ni bilo v pred-hitlerjevskem obdobju. Ta tovarniški svet ima točno deloče-ne funkcije; od katerih je najbolj važna ta, da lahko odstavi tovarniški odbor se pred iztekom po zakonu predvidenega roka. Hkrati pa je bil mandat članov tovarniškega odbora v povojnem čaiu ni predlog sindikatov podaljšan z enega na dve leti. Najbolj bistvena sprememba v vseh teh odnosih pa se odraža * določenem razširjenju pravic tovarniških odborov, pa čl-prav so tudi širša pooblastila ostala še vedno pretežno v okviru informativnih in posvetovalnih funkcij. Dejanska vsebina novo pridobljenih pravic je na eni strani v možnosti tovarniških odborov, da predložijo upravi podjetja predloge za izboljšanje proizvodnje, na drugi strani pa v obveznosti delodajalca, da vsak mesec skliče skupno posvetovanje, kjer je govora, o splošnih načelih v zvezi vodstvom podjetja. Nadalje so uprave podjetja dolžne, da od časa do časa nudijo tovarniškemu odboru poročila o gospodarskem položaju podjetja, o načinu poslovanja in obsegu proizvodnje, o naročilih in prodaji in da ob koncu poslovnega leta predložijo obračun in poročilo o dobitkih in izgubah. Bistvo tovarniških odborov je kljub tem spremembam n-stalo isto. ker gre tudi sedaj samo za organe, ki ne menjajo kapitalističnega načina vodenja podjetja. Avstrijsko delavstvo in sindikalno gibanje je pri obravnavanju tega zelo važnega aspekta borbe delavskega razreda pokazalo precej negotovosti in reodločnosti in ni niti v preteklosti niti danes izkoristilo vseh možnosti, da bi odločneje postavilo svoje zahteve ter se odločno borilo za njihovo uresničenje. V glavnem prevladuje mnenje, da bi obstoječi zakon bilo treba spremeniti in izpopolniti tako. da bi se delavskim predstavnikom dale širše pravice. V sindikalnih gibanjih pa še ni enotnega gledišča, kako naj se reši vprašanje soodločanja. To je hkrati tudi eden izmed odrazov heterogene strukture Zveze sindikatov Avstrije, v katerih je več frakcij, ki pogosto otežkočajo dosego enotnih stališč. Gabriella Airaldi, iz Firenc, ki naj bi nadomestila Paolo Bolognani Svetovno gospodarstvo v številkah Sedmi statistični Letopis Or-ganizacije združenih narodov, ki so ga objavili nedavno, pri naša izčipne podatke z demo grafskega, gospodarskega, finančnega, socialnega in kulturnega sektorja za 250 zemljepisnih področij, in to za poslednje dvajsetletno razdobje. Kljub temu, da ta publikacija do sedaj ni zajemala tako pomembnih področij, kot so na pr. SZ. Kitajska in dežele Vzhodne Evrope. Vendar je na temelju teh številk mogoče zasledovati splošni razvoj v svetu. Pomembno je tudi to, da imame v letošnjem Letopisu podatke, ki ilustrirajo nekatere proizvodne sektorje v SZ, kar nam omogoča primerjave s 1937, 1950 in 1954 letom Povečanje svetovnega prebivalstva in neenakost življenjske ravni Sredi leta 1954 je bilo na zemeljski obli okrog 2 milijardi 652 milijonov prebivalcev. medtem ko je bilo to število leta 1950 2 milijardi 250 milijonov ljudi. Nagel porast prebivalstva, kljub vojnemu pustošenju je mogoče najbolje oceniti, če upoštevamo, da je bilo leta 1937 na svetu 2 milijardi 13 milijonov ljudi. Hkrati s porastom prebivalstva, se je poda’jšala tudi življenjska doba. V poslednjih 30 letih se je življenjska doba znatno podaljšala, tako da znaša le-ta v večini dežel 70—72 let za žene in 65-68 let za moške. To razveseljivo povprečje pa ne velja, na žalost, za mnoga zaostala področja v Aziji ,n Afriki, kjer je : ivljenjska doba še vedno izredno kratka. Neenakost življenjske ravni ilustrira poleg drugega tudi naslednji podatek: v Avstrji pride, na pr., en zdravnik na 650 prebivalcev, v večini evropskih dežel pa na 1000 prebivalcev; po drugi strani pa pride v Sudanu en zdravnik na 86.000 prebivalcev, v Indoneziji pa na 61.000 prebivalcev. 2e iz tega podatka izhaja obsežnost in odgovornost naloge OZN, da bi čim prej in čim bolj učinkovito delala na tem, da se zviša in vskla-di življenjska raven teh področij z ravnijo naprednejštb dežel. Proizvodnja in izvoz Če ne upoštevamo proizvodnje v SZ in vzhodnoevropskih deželah, izvemo, da je bila proizvodnja leta 1954 dvakrat večja od predvojne, če vzamemo za osnovo leto 1937, se je proizvodnja električne e-nergije v letu 1954 povečala za 204 odst., jekla za 64 odst., cementa za 132 odst. in nafte za 146 odst. Letopis nam da tudi primerjalne podatke, ki se nanašajo na proizvodnjo v ZDA in SZ. Iz le-teh izhaja, da je na pr. SZ proizvedla v letu 1954 347 milijonov ton premoga (ZDA — 378 milijonov ton), 56.3 milijona ton nafte (ZDA — 313 milijonov ton), 41,4 milijone ten jekla (ZDA — 80 milijonov ton), 16 milijonov ton cementa (ZDA — 49 milijonov ton), 146,4 milijarde kVVh (ZDA — 545 milijard kWh). S sprejemom novega petletnega načrta za naslednjih pet let bo. SZ postala dejanski tekmec ameriškega ekonomskega gospodarstva. Številke, ki se nanašajo na zunanjetrgovinsko dejavnost pričajo nedvoumno o neki določeni tendenci gibanja svetovnega gospodarstva — o stalnem porastu cen. Kljub temu. da se je v razdobju med letom 1937 in 1954 izvoz (brez SZ in vzhodnoevropskih dežel) glede vrednosti potroji* se je njegov dejanski obseg povečal le za 50 odst,, ker so cene poskočile za 115 odst. Udeležba ZDA v svetovni trgovini se je po vojni znatno povečala, zaradi česar je Velika Britanija padla na drugo mesto, ki ji ga resno ograža Zahodna Nemčija. Ta podatek le dokumentira ostro konkurenčno borbo, ki se vodi med zahodnimi partnerji. Gornji podatki nam dajejo določene obrise gibanja svetovnega gospodarstva. Da bi mogli dobiti popolnejšo sliko, hi bilo nujno potrebno, da bi Letopis OZN vseboval podatke iz vseh dežel, kar bo verjetno plod politike koeksistence, ki se vedno bolj uveljavlja v svetovni politiki, ............................................ 7"------------- ^ '" ; ' :* ........... n PISMO 50 DELAVCEV BIVŠE CEMENTARNE MINISTRSTVU V RIM! Mraz na Goriška NA PROSTORU PODRTE TOVARNE ZGRADITI NOVO v kateri naj zaposlijo suspendirane delavce Prizadeti delavci so prestari, da bi lahko emigrirali Pred dnevi je petdeset delavcev bivše cementarne «Ital-cementi« v Cemurju v šentle-narški občini poslalo ministrstvu za delo in socialno skrbstvo v Rimu pismo, v katerem zahtevajo njegovo posredovanje, da bi se odpravile hude posledice za številne družine Nadiških dolin, odkar so ukinili obratovanje cementarne, njeno delovno silo pa suspendirali. Pismo se glasi: Dolga leta je v vasi Čemur v občini Sent Lenart delovala cementarna pod upravo družbe ultalcementi» iz Čedada (Videm). To je bilo edino industrijsko podjetje v kraju, ki je do dva meseca od tega zaposlovalo in dajalo kruh nad petdesetim delavcem. Nepričakovano za prizadete osebe je tovarna prenehala delovati in upravniki se pri-pravljaljo odpustiti vse zaposleno osebje; poslopje so porušili, material pa odpeljali v Čedad, kjer bodo zgradili podobno tovarno. V tej novi tovarni bodo zaposlili delavce iz Čedada ter v veliko manjšem številu. Podpisom, ki stanujejo v raznih vaseh Nadiških dolin, bodo v kratkem brez dela in tudi brez upanja, da bi ga se dobili. Vsi imajo družino; med njimi pa je tudi precej invalidov dela. Zaradi tega prosijo ministrstvo, naj pomaga delavcem in njihovim družinam tako, da se na prostoru stare tovarne zgradi nova, ki bo donosnejša, ali pa naj se zgradi kakšno drugo stalno industrijsko podjetje, da bo imela velika skupina delavcev skupno z družinami gotovo delo in mirno življenje v svoji hiši. Podpisani obenem poudarjajo, da je emigracija, ki so jo številni delavci naših krajev že poskusili, čestokrat zelo razočarala, kajti iskanje kru hc po svetu ni vedno uspešno, kadar pa se ga najde, je to v zvezi s hudimi napori. Sledi petdeset podpisov Zahteva delavcev, naj se v Cemurju zgradi kakšno drugo industrijsko podjetje, ki bi lahko zaposlilo delovno silo, ki je obsojena na brezposelnost, je toliko bolj utemeljena, ker je večina delavcev že presegla zgodnjo starostno mejo in ne more več emigrirati, da bi vsaj v inozemstvu prislužili zase in za svoje družine. Ota-ti na domači zemlji pa pomeni brezposelnost in bedo. Ministrstvo naj zato v interesu prizadetega prebivalstva stori potrebne korake, da sc prepreči huda nesreča, ki preti suspendiranim tovarniškim delavcem. KINO CORSO. 16.00: «Na zahodu nič novega«, L. Ayres in L. Wolhein. VERDI. 16.00: «Tiger na ne- bu«, cinemascope, A. Ladd. CENTRALE. 17.00: «Mogam- bo», C. Gable, A. Gardner. VITTOR1A. 16.30: ((Neapeljsko zlato«, Toto in S. Mangano. MODERNO. 17.00: »Nasilje na tovorni ladji«, A. Steel. m Včeraj je bilo v Gorici ves dan precej hladno. Zjutraj ob 6.45 je bila no goriškem leta lišču samo ’6 stopinj nad ničlo, kar je za prve dni aprila zelo malo. Po okoliških hribih je precej nizko zapadel sneg kar je ohladilo ozračje. Za danes zjutraj preti nevarnost slane, če ne bo pihal ponoči veter. Slana bi povzročila precej škode, ker že cvete sadno drevje. V nedeljo 15. aprila podelitev nagrad kmetom Na osnovi navodil ministrstva za kmetijstvo bodo 15. a. prila po vsej Italiji podelili nagrade kmetom, ki so se ude ležili državnega tekmovanja za izboljšanje kmetijske proizvodnje. V Gorici bo podelitev nagrad prav tako prihodnjo nedeljo v dvorani goriškega občinskega sveta na Korzu Verdi. Mljevsnie pognani |VELIK porast prometa med obema državama za proizvodno nagrado Pogajanja med predstavniki sindikatov in ravnateljstvom goriške livarne SAFOG glede proizvodne nagrade, ki so se pričela včeraj dopoldne ob 11. uri, so se nadaljevala včeraj zvečer na sedežu Zveze indu-strijcev. Roditeljski sestanek na učiteljišču V nedeljo 8. aprila bo ob 10.30 v prostorih učiteljišča v Ulici Croce roditeljski sestanek. na katerega vabi ravnateljstvo šole vse starše; Ki imajo svoje otroke na tej šoli. V marcu prešlo državno mejo 37,691 jug. in 16.869 ital. državljanov Največ prometa so zabeležili pri Rdeči hiš', kjer je s prooust-nicami odpotovalo v FLRJ 12.250 italijanskih državljanov Slabo ji je postalo Rešilni avto Zelenega križa je včeraj kmalu po 12. uri odšel v Standrež, od koder je odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši 17-letno Marijo Gomišček iz Ul. sv. Mihaela. Gomiščko-vi je doma nenadoma postalo slabo. V bolnišnici so ji nudili zdravniško pomoč. sumu; v kemični tovmmsoimi mžiču n izKoriscaio n Ironle in jim odvzemajo že priborjene pravice Prod časom so so v Ferrari sestali predstavniki notranjih komisij monopola S0L\//iY Pred dnevi so se sestali v Ferrari predstavniki notranjih komisij raznih tovarn monopola SOLVAY v Italiji, ki so se pomenili o stanju delavcev v teh tovarnah. Prisotni so u-gotovili, da se delodajalci zadnja leta izvedli v kemičnih tovarnah hudo ofenzivo ter skušali delavce še bolj potisniti na položaj izkoriščanih in brezpravnih. Uresničitev načr. tov jim je omogočilo predvsem razbitje delavskega razreda, ko so ga nekateri skrajni prenapeteži v sindikalnih strankah v letih hladne vojne skušali uporabiti za sredstvo v politični borbi. Tako se je slabila delavska fronta, ki je omogočila delodajalcem izvedbo njihovega načrta. V tržiški tovarni je na primer ugotovljeno, da je bilo od leta 195Q do danes odpuščenih 240 delavcev. Ce upoštevamo. da je bilo leta 1950 zaposlenih skupno 880 delavcev in uradnikov, danes pa jih je samo 640, tedaj je bilo v petih letih odpuščenih okoli 25 odstotkov delovne sile-Ni pa se zmanjšala tudi proizvodnja, ampak se je, kot se govori, ,celo povečala za kakih 30 odstotkov. Ni treba dosti pisati, da se ugotovi, kako je bila proizvodnja povečana (sicer tudi z modernizacijo naprav) s povečanjem izkoriščanja delovne sile in znanja tehnikov. Po drugi strani pa vidimo, da se njihove plače niso povečale v skladu s povečanjem dobičkov monopola. Veliko pravic so delavci izgubili tudi glede zdravstvene oskrbe. Tovarniška ambulanta je bila svoj čas moderno o-premljena, sedaj ni več. Tudi s klicanjem zdravnika na dom nastajajo velike težave. Včasih je imela tovarna samo za svoje delavce bolniške sestre za injekcije, danes služi tovarniška ambulanta za ves okoliš. Prej je bil zobotehnik na razpolago tudi po delu, danes pa ga sploh ni. Takih primerov izgubljanja pravic je še več, zaradi tega si bodo delavci lahko samo z enotno borbo pridobili pravice jim pripadajo. Marca meseca so na vseh blokih prve in druge kategorije zaznamovali zelo velik promet oseb in vozil iz obeh obmejnih področij. Nenavadno visoko je bilo število oseb, ki so prešle državno mejo s pro-pustnico izdano na osnovi videmskega sporazuma. Tako je prišlo k uam 37.691 jugoslovanskih državljanov, v Jugoslavijo pa je v istem obdobju odšlo 16.869 italijanskih državljanov. Manj je bilo dvolastnikov, kajti za delo na polju je bilo še prezgodaj; vendar je prešlo državno mejo 5.607 jugoslovanskih in 2.117 italijanskih dvolastnikov. Največji promet je bil seveda na bloku pri Rdeči hiši, kjer je odšlo v Jugoslavijo s propustnicami 12.250 italijanskih državljanov, jugoslovan skih državljanov s prepustnico pa je prišlo 5.607. S potnim listom je šlo skozi ta blok na jugoslovansko področje 1167 italijanskih državljanov, na naše področje pa je prišlo 723 tujih državljanov. Pri Rdeči hiši je vedno tudi zelo velik promet z vozili. Tako je marca šlo skozi ta blok 587 avtomobilov in 754 tovornih avtomobilov. Vsekakor se je z odprtjem novega bloka na Svetogorski cesti zmanjšal promet pri Rdeči hiši, kar je predvsem razveselilo prevoznike blaga in obmejnz stražnike. Izpred goriške preture Z avlolaks jem se je hotel brezp ačno pripeljali iz Boloqne v Gorico Prepir med ženskami s Placute se Je zaključil na preturi — Računskih knjig ni imela v redu Pred goriško preturo se je morala včeraj zagovarjati 44-letna Margherita Jančič por. Mauri s Placute štev. 6 proti kateri sta vložili tožbo Josi-pina in Elena Reida iz Placute. cija napraviti reda sta se Rei- dovi zatekli na sodnijo. Obtožena Maurijeva je tudi tu vnovič potrdila svoje obtožbe, toda branilec je iz. javil, da je treba pri obtoženki upoštevati dejstvo, da je bila pred nekaj časa več mesecev v goriški norišnici. Zaradi tega je Maurijevo dr. Fabianich obsodil le na pogojno kazen 17.780 lir globe jn na povrnitev sodnih stroškov. • # * Druga obtoženka je bila včeraj 55-letna Anna Marizza iz Gradiške Ul. Ciotti 10. Obtoženka je imela v Gradiški delavnico za popravilo električnih in radijskih aparatov. V delavnici je delal njen mož, pri katerem so nekega dne davčni organi našli knjige druge obračune precej v neredu ter so lastnico delavnice zato tudi prijavili sodišču. Pretor je spoznal Marizzo za krivo, ter jo obsodil na pogojno kazen 4 mesecev za pora ter na' ‘pbvrnitev sodnih stroškov. * * » Pred goriškega pretorja je moral tudi 26-letni Franco Spinella s stalnim bivališčem v Gorici Ul. Arcadi 7 in trenutno v • Bologni. Franco Spinella se je lanskega leta v jeseni spomnil, da mora nenadoma v Valbruno po oprav kih. Mladenič si je naročil taksi, ki je bil last Romea Tarterinija iz Bologne in se z njim odpeljal. Šoferju se ie že med potjo zdelo čudno, od kod ima mladenič toliko de narja za plačilo dolge poti, vendar se je pomiril, ko mu je Spinella izročil šofersko knjižico. Oba sta končno priromala do Valbrune. odtod pa je Tarterini svojega klienta odpeljal do Goriče. Tu je nadobudni mladenič lastnika av. totaksija spravil v hotel «Go-rizia«, mu naročil večerjo .n dejal, naj počaka, ker se bo takoj vrnil v hotel in plačal prenočišče za oba. Toda Spinelle ni bilo od p ife ite - :aj "Ut £ ... im lir pJsSšffi, JR Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu T($KIO, 5. — V nadaljevanju sveiovnega prvenstva v namiznem tenisu so bili doseženi naslednji rezultati: Moški — skupina A: Singapur - Avstralija 5:2, Japonska - Nemčija 5:0. Romunija -švedska 5:1, Filipini - Singapur 5:1, Nemčija - Hongkong 5:0, Japonska - Romunija 5:4, Švedska - Hongkong 4:5; skupina B: CSR - Vietnam 5:2, Anglija - ZDA 5:1, Indija - Južna Koreja 5:2, ZDA - Južni Vietnam 3:5, CSR - Anglija 5:4, ZDA - Indija 4:5, Kitajska - Portugalska 5:1. Zenske: Romunija - LR Kitajska 3:0, Južna Koreja Hongkong 3:1, ZDA - Indija 3:2, Japonska - Južna Koreja 3:0, Anglija - Indija 3:0, LR Kitajska - Hongkong 3:0, Japonska - Anglija 1:3, Hongkong - Indija 3:2. Posamezni rezultati: Japonska - Romunija 5:4 (Ogimura - Harastozi 21:18, 21:14; Tana-ka - Reuter 21:12, 21:19, Gant-ner - Tomita 15:21, 21:17, 21:13; Tanaka - Harastozi 21:18, 21:10. Gantner - Ogimura 21:19, 20:22. 22:20; Reuter - Tomita 21:16. 21:17; Tanaka - Gantner 6:21, 21:17, 23:21; Harastozi - Tomita 21:19, 20:22, 21:18; Ogimura Reuter 21:15, 24:22. 22. APRILA NA OTVORITVENI KOLESARSKI PRIREDITVI Dvoboj Harris-Maspes na dirkališču Vigorelli Ozadje številnih odpovedi italijanskih kolesarjev za udeležbe na dirki Pariz Roubaix SABLJANJE Maurijeva naj bi do oktobra i nikoder več, nesrečnemu last- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves uan ln ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. lanskega leta večkrat napadla na cesti, tudi v prisotnosti drugih oseb, mater in hčer Reida s psovkami in obtožbami, ki sta jih slednji srna-ki trali za neresnične. Vse tri ženske so bile zaradi tega klicane tudi na goriško policijo, toda tudi tu je Maurijeva nadaljevala z obtožbo obeh Rei. da, češ da sta ljubici njenega moža. Ker ni mogla niti poli- niku avtotaksija, ki je bil ob 50,000 lir, ni preostalo drugega, kakor da mladeniča prijavi policiji. Ta je morala še dolgo iskati Spinello, ker je kmalu zatem pobegnil v Francijo. Ko se je vrnil je seveda moral pred pretorja. Vendar je imel srečo, pretor ga je sicer obsodil na 20.000 lir kazni, toda zaenkrat kazni ne bodo izvedli. Madžari prvi v sablji LUKSEMBURG, 5. — Končni vrstni red tekmovalcev v sablji v okviru mednarodnega mladinskega tekmovanja ie naslednji: 1. Mendelenyi (Madžarska) 7 zmag in noben poraz; 2. Horvath (Madž.) 5 zmag. 2 poraza in 19 prejetih zadetkov; 3. Koestner (Nem.) 5 zmag. 2 poraza, 23 zadetkov; 4. Ochyra (Polj.) 3 zmage, 4 porazi, 24 zadetkov; 5. Arabo (Fr.) 3 zmage, 4 porazi, 30 zadetkov; 6. Cardolus (Hol.) 2 zmagi, 5 porazov, 29 zadetkov; 7. Brendi (It.) 2 zmagi, 5 porazov, 30 zadetkov; 8. David (Madž.) 1 zmaga, 6 porazov. OLIMPIADA NEW VORK, 5. — Direktor ameriškega odbora je spofo-čil, da bo ameriška skupina v Melbournu štela prav gotovo okrog 325 atletov. MILANO, 5. — Letošnja otvoritvena kolesarska prireditev na dirkališču Vigorelli v Milanu, ki bi morala biti pretekli ponedeljek, pa je za radi dežja odpadla, bo 22. a-prila. Na programu so štiri zanimive dirke z mednarodno udeležbo. Ob tej priliki bo do daljši odsotnosti z dirkališč zaradi bolezni, nastopil Regi-nald Harris. Angleški rekorder je sporočil organizatorjem, da je popolnoma okreval. da je začel s treningi in da je pripravljen na borbo s svetovnim prvakom Maspe-som. Harris je sklenil, da bo prišel v Italijo že 14. aprila, da dopolni svoje priprave. V drugi zanimivi dirki se bodo spoprijeli Plattner, Van Vleet, Sacchi in Morettini. Ra zen tega se bosta v zasledovalni dirki pomerila Švicar Pfenninger, ki je skupno z Rothom in Bucherjem zmagal na pariški dirki «šest dni« in Italijan Piazza. ki je bil 1. 1955 drugi na državnem prvenstvu in četrti na svetu. Vsi ti kolesarji in še drugi pa se bodo udeležili tiTdi dirke na 40 km dolgi progi. Še pred tem pomembnim srečanjem najboljših evropskih in svetovnih dirkačev na dirkališčih pa bo že to nedeljo tradicionalna dirka na progi Pariz - Roubaix. Za to dirko so se prvotno prijavili tudi številni najboljši italijanski dirkači, toda precej od njih jih je naknadno udeležbo odpovedalo, med njimi tud; Magni. Ozadje teh odpovedi meče kaj čudno luč na kolesarski šport v zahodni Evropi. ki je šport le še po imenu, v resnici pa navadna trgovina. Organizatorji dirke Pariz-Roubaix so namreč izdali pojasnilo. v katerem pravijo, da sicer ne nameravajo obnoviti vojne med športnimi skupinami, pač pa da hočejo zavarovati obstoj dirke in istočasno tudi kolesarski šport. Gre PRED NEDELJSKIM SREČANJEM S PADOVO T0S0 NAMESTO BELL0NI JA Standardni branilec Triestine si je pretegnil mišico na nogi V nedeljo bo Triegtina sprejela v goste Padovo. Za . to tekmo vlada veliko zanimanje po eni strani zaradi važnosti tekme za klasifikacijo, po drugi strani pa zaradi Padove same, ki je trenutno na četrtem mestu in ki jo vodi nekdanji igralec Triestine Rocco Pasinati je svoje fante začel za to srečanje pripravljati takoj po povratku iz Busta Ar-sizia In sicer po svoji preizkušeni metodi utrjevanja kondicije. Vse je lepo in v redu potekalo do predvčeraj, ko si je na trening tekmi Bello-ni pretegnil mišice na levem stegnu. Poškodba sicer ni posebno huda, toda standardni branilec tržaške enajstorice bo moral nekaj dni počivati in zato v nedeljo skoraj gotovo ne bo mogel igrati proti Padovi. Pasinati se je baje ze odločil, da bo namesto njega igral Toso, ki bo skupno s Clautom sestavljal poslednji zid pred Soldanom. Forma ostalih igralcev je zadovoljiva, vendar pa se še ne ve kako bo trener sestavil moštvo. Skoraj gotovo pa je, da se bo v enajstorico vrnil Fontana, ki se je že pozdravil. NOGOMET SAARBRUECKEN. 5. — V včerajšnji tekmi je domači Saarbruecken premagal Partizana z 2:li TRNAVA, 5. — Jugoslovanski ligaš Špartak iz Subotice je premagal domači klub Špartak, ki tekmuje v prvi češkoslovaški ligi z 2:1. REKA. 5. — Na reškem stadionu je študentovska reprezentanca Jugoslavije premagala danes študentovsko reprezentanco Francije z 2:1 (1:1). DUNAJ, 5. — Kombinirana enajstorica prve avstrijske lige je danes pred 20 000 gle- namreč za spor, ki je nastal med tvrdkami, za katere nastopajo kolesarji, in organizatorji. Organizatorji Zahtevajo namreč od italijanskih tako imenovanih «Extra - športnih tvrdk« plačilo, ki je po mnenju organizatorjev zelo skromno in logično, ker gre pač za zavarovanje interesov domačih proizvodov pred onimi, za katere delajo nastopajoče tvrdke reklamo. Magni je nameraval namreč v Franciji delati reklamo za neko lepotilno kremo, skupina »Guerra« pa za ekspresne kuhalnike za kavo, ne da bi zato dala organizatorjem finančnega prispevka, čeprav bi v zameno za to organizatorji dirke povrnili nastopajočim tvrdkam za njihovo reklamo stroške za štiri dirkače v višini 120.000 frankov. medtem ko so tvrdke zahtevale 110.000 frankov in 50 tisoč frar.kov za vsak reklamni avto. Gre torej za spor, ki nima s pravim športom nič kaj opraviti in ki le dokazuje v kakšno degeneracijo je že spravil šport profesionalizem, ta rak rana kolesarskega športa na zapadu. Italijanska kolesarska zveza je včeraj objavila vrstni red italijanskih kolesarjev po prvi vožnji za prvenstvo, ki je naslednji: 1. Minardi, 2. Mau-le, 3. Zamboni, 4. Baffi, 5. Ber-toglio, 6. Bartolozzi, 7. Nenci-ni, 8. Assirelli. Sledijo: Barta-lini, Conterno. Padovani, Al-bani, Magni, Moser, Coletto. PLAVANJE Angelo Romani V New Havenu bo Angelo Romani jutri skušal izboljšati lastni evropski rekord na 400 m prosto, ki ga je postavil pred dnevi s časom 4’30”. Svetovni rekord na tej progi ima še vedno Amerikanec Konno s časom 4’26”7, ki ga je dosegel 1. 1954. BOKS Neuhaus zahteva da Cavicchi položi kavcijo BERLIN, 5. — Menažer evropskega prvaka težke kategorije Neuhau«a, Steinacker je v zvezi z govoricami da bo srečanje med Neuhausom in Cavicchijem. ki bi moralo bit: 31. maja, ponovno preloženo, izjavil, da nimata on in Neuhaus načelno nič proti ponovni odložitvi dvoboja, da pa bosta od italijanskih organizatorjev zahtevala položitev 8 milijonov lir kavcije, da bo dv-oboj res med 1. in 10. ju-hijem t. 1. NETV ORLEANS, 5. — B6-ksar težke kategorije Willie Pastrano je premagal po točkah v desetih rundah Južno-afrikanca Johnnyja Arthurja. LONDON, 5. — V polfinalnem srečanju za britansko prvenstvo v srednjetežki kategoriji je Lex Buxton premagal s tehničnim knock-outom v 35’ Terenca Murphyja. RIM, 5. — Boksar peresne kategorije Caprart je izzval Barbadora na dvoboj za naslov. Kot znano, je naslov prvaka v mušji kategoriji Bar-prejšnji dalci premagala brazilski klub «Vasco De Gama« s 5:2 (4:2). I badoro osvojil sele PARIZ, 5. — V prvem sre-j teden. Čanju za polfinale pokala evropskih prvakov, je Reims premagal škotskega prvaka Hiberniana z 2:0. Povratno srečanje bo 16. aprila v Edim-burgu. I RIM, 5. — Bivši italijanski j prvak v bantam kategoriji Falcinelli se bo 17. t. m. pomeril v Digionu s Francozom Vangijem. Olimpijski stadion v srcu Manhattana NEW VORK, 5. — Predsednik občinskega sveta Manhattana je uradno objavil načrt za gradnjo velikega stadiona v srcu Manhattana računajoč na to, da bo izvedba prihodnjih olimpijskih iger poverjena največjemu mestu ZDA. Stadion bo lahko sprejel 110 trsoč gledalcev in bo imel garaže za 20.000 avtomobilov. S A H BOGNOR - RIGGIS, 5. — Danes se začne mednarodni šahovski turnir v počastitev spomina nekdanje svetovne prvakinje Vere Menči-Stee-venson. Poleg domačih angleških mojstrov Golombeka. Waida, Bardena, Horsmanna, Clarcka, Wooda in Fazekasa bodo od tujih sodelovali še Belgijca 0’Kelly in Franck. Nemec Lehman. Amerikanca Spieler in Kacki ter Jugoslovana Pirc in Janoševič. Prva etana plavalnega »maratona" po Nilu KAIRO, 5. — V prvi etapi plavalnega maratona po Nilu je v skupini profesionalcev zmagal Egipčan Hamed Mu-stafa. Ki je 32 km dolgo progo preplaval v 8 urah in 47’ in za eno sekundo prehitel svojega rojaka Abdela La-tifa. Tretji je priplaval na cilj Danec Helg Johnson v času 8.56’. V skupini diletantov je zmagal Egipčan Ebdo! Moneim Abdou v času 9 ur 30’50” pred rojakom Samirjem Mosle-hom in Hassenom Aminom. Med žensKami je pripadla prva zmaga Angležinji Brendi Fischer v času 9 ur 9 minut pred Novozelandko Margareto Sweeney, ki je porabila za progo 9 ur in 10 minut. Umetniški film «Zadnji mosb (Nadaljevanje s 3. strani)^ njeni ugrabitvi bil prepriča". da je mrtva. Ko mu P° ’ da mora prenesti onkraj m stu, kjer so se nahajali P tizani, ki so pravkar pnp" . Ijali napad na mesto, P° na jim zdravila, jo la s zadržati, toda brez uspela. Zatrjujoč, da on tega, ^ ona hoče in mora storiti, more razumeti, odide, P° ko mu obljubi, da se poV ' ker aa ljubi. _. Ze je sredi mostu, ki mesto od nasprotnega br g • kjer so se vtem razm.es« partizanske enote za nap > ko se vname borba. V streljanju je Helga ranj Martin, njen fant, zau stavitev ognja in jo P° .’ naj se vrne. Ogenj tudi partizani, čim jo °P jo ob mostni ograji, ^ se je bila vrgla v krm •_ tišini, ki je nastala, ^ Hell“ Odgovorni nredoiic STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst isnn si:i:m;v,i predvaja danes 6. t. m. ob 18. uri film: Variete vstane in se, ne meneč s Martinove klice, napo i stran mostu, kjer izroči P tizanom zdravila. Hkra i ^ prosi poveljnika, naj J* dovoli, da se vrne k sl/'nega Ta ji, presunjen od nje ^ dejanja, to dovoli. Toda di mostu se Helga, ki težko ranjena (česar Va { ni niso opazili, ker se r močjo svoje volje drz® ^ konci), zvrne po tle ,a. umre. Borba se za*ern,Jlostjo. ljuje z nezmanjšano srdi Helga je umrla kok ^ svojega humanizma. n y.,ieno bi v filmu bila P°ose L0, človekoljublje, ki )e J1 ^0lcr d,, sredi spopada med ^ čenimi silami postane tega spopada. Sredi take ^ti-jaške borbe in dobe Je e. manizem, vse, kar je P nito, obsojeno na muce smrt. si, Kakor je film «Zadnji m odličen realističen Pr'^l,^acij katerih zunanjih mantfe ^ osvobodilnega boja, ka ti dogodki osvetljeni v ^ objektivni luči ter ** . Vjgof visoki umetniški ravni, gjjj se moramo iskreno ^ naVnl0(jo nad izredno umetniško ^ v igri Marije Schell ITl ^ lih igralcev itd., P a se z re1no nn poanto filma ne m ^pi strinjati. Resnični huTna je. povsod, kjer se bije je za njegove pogoje, k)e ^ vlagajo napori in ^ zr .j.egi dosego splošnega c , (ti in družbenega preporo • lahko te’' pogoje zag°t^Jske za to so potrebne Vel1 žrtve, nesebična dejan) ,^. dosego tega ie potrebn0 t. umirati. Ko bi rešiser ner in scenarist bila da .ju gi dovolj časa, da b< ^ do tega spoznanja, bi iirogla umreti kot ne jjo-žrtev svojih plemeniti vekoljubnih stremljenj, ^ več kot zavestni borec ho vo dokončno uvelj Samo delo pa bi v tem ^ t m močno pridobilo j0jni svoji umetniški kot sk ^ človeški vrednosti. jušna mu je «Zadnji mostu delo, ki mu je treba da služeno priznanje. d. f. smrnimam predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni ft11 »Mejni lovci* Igrajo: DOLORES DORN - MARIA WINDSOR Zločin in kazen na Zapadu oooooooooooooooooooooojocoocoooooooooooooooooooooooooooogooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooogo oooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooooooO1 oo°° Vladimir Bartol t MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 46. = Drugo poglavje > Nadaljevanje - Sošolci in tovariši ^Sarajevski atentat Toda kaj naj rečemo šele k policijskim ukrepom v samem mestu, ki so bili tako pomanjkljivi in zanikrni («schlampigs>), da se je zdelo, kot je bilo celo v nekaterih časopisih namig-njeno, kot da je bilo hote opuščeno vse, kar bi bilo moglo zaščititi življenje nadvojvodske dvojice. — Kaj je bil policijski direktor slep? se sprašuje vse avstrijsko časopisje. Ali zares ni vedel, da se nekaj pripravlja, tudi potem ne, ko je sam srbski poslanik odsvetoval nadvojvodi potovanje. In atentat sam ni prišel nepričakovano, saj je prvi napad na nad-vojvodsko dvojico spodletel, a je nadvojvoda kljub temu vztrajal pri tem, da nadaljuje s soprogo vožnjo v avtomobilu skozi mesto. Skoraj vsi večji časopisi v Avstriji so odposlali svoje najboljše dopisnike v Sarajevo, na mesto atentata, ki je pretresel svet. Vsi časopisi so objavili tudi oficialna poročila. Toda razboritfejši dopisniki so začeli raziskovati zadevo tudi na svojo pest. In tem dopisnikom ni hotelo v glavo, kako je mogla biti avstrijska policija v Sarajevu, ki je pač dovolj hitro poskrbela, da so bili Princip in njegovi pomočniki pri atentatu aretirani, tako neskočno brezbrižna, da ni skoraj nič poskrbela za varnost nadvojvodske dvojice. Padali so očitki na policijskega direktorja, a tudi na samega notranjega ministra. Doma smo brali vsak dan «Edinost» in «Piccolo», oče je prinašal s seboj tudi druge časopise in v kavarni pre- bral o atentatu vse, kar mu je prišlo pod roke. Nisem verzi-ran v tem, kaj in kako sodijo danes najkompetentnejši zgu-dovinarji — ne, kako je prišlo do atentata, — marveč o tem, zakaj je nadvojvoda Franc Ferdinand kljub Jovanovičevemu odsvetovanju odpotoval prav na Vidov dan na manevre in zakaj je bilo za njegovo varnost tako slabo poskrbljeno. Zakaj na primer niti cesar niti nadvojvoda sam niti notranji niti zunanji minister in niti sam sarajevski policijski direktor z vsem štabom svojih policistov, žandarjev, detektivov in «špicelnov» vred niso vedeli tistega, kar je vedel vsak drug povprečni avstrijski državljan?! Da je nadvojvodov obisk na Vidov dan v Sarajevu izzivanje ne samo male kraljevine Srbije, marveč tudi izzivanje skoraj vsega bosanskega ljudstva, to so menda vedeli vsi, tudi najbolj neumni oblastniki, če že ne zaradi lastne pameti ,pa vsaj zaradi obvestila srbskega poslanika na Dunaju. Vprašanje je zdaj samo to, zakaj niso odgovorni možje poskrbeli za nadvojvodovo varnost, če so že smatrali za potrebno, da gre nadvojvoda s soprogo na to izzivalno in grozilno potovanje? In še eno, čisto osebno moralno vprašanje za najvišje odgovorne oblastnike; kako to, da so bili na dan atentata vsi tako brezskrbno na letovišču in na svojih zabavah? Vsa ta vprašanja so si bolj ali manj prikrito postavljali takrat premnogi avstrijski časopisi. Postavljali smo si jih tudi mi, skromni državljani, in iz vsega, kar se je pisalo, in iz tistega, kar se je izvedelo po zasebni poti, so prišli moji starši do prepričanja, ali da je bil najdvojvoda nalašč poslan v smrt, ne da bi za to vedel, ali pa da je šel v smrt prostovoljno, se torej podal posredno v samomor. Kajti raziskovanja policije, predvsem pa novinarjev, ki so terjali za svoje čitatelje čim tenkovestnejših obvestil, so pokazala, da niso bili storjeni niti najprimitivnejši ukrepi za varnost nadvojvodske dvojice. Povem kar naravnost, da pri nas doma ni bilo za nadvojvodovo smrt obžalovanja. Sovraštvo do Avstriie in še posebej do dinastije, ki je državo predstavljala, je bilo po aneksiji Bosne, po ptujskih in ljubljanskih dogodkih in zlasti po balkanski vojni tako globoko zakoreninjeno, da se ni zaustavilo tudi ne pred obličjem smrti. Nekaj drugega je bila seveda slučajna smrt nesrečne nadvojvodinje, ki je bila kot mati iztrgana svojim otrokom. Njej in otrokom Je veljalo obžalovanje vseh in tudi nas. Če obujam danes nazaj te dogodke in naša razpoloženja ob njih, me obide naravnost groza spričo našega takratnega neobrzdanega sovraštva do Avstrije in njenih oblastnikov. In za ta globoko zakoreninjeni srd skoraj ne najdem druge razlage, kot da so se spričo narodne osveščenosti prebudili let zat1 Znamenitost: dr. Rudolf Fer-havc zapisuje 1917 v razredni co. Skrivaj ga je v razredu fotografiral soiolec Brueckner. Last sosolca Maksa Skumavca v nas nakopičeni instinkti sovraštva nekega šest sto ranega naroda nasproti njegovim zatiralcem. t0 ie< Bilo mi je takrat komaj nekaj čez enajst let. S°!s ja * prvega razreda gimnazije je šlo h koncu in mislih'’ atei bili morali potegniti samo še spričevala, ko je prišlo o® pl tata v Sarajevu. Kaj so nam ob tem govorili, verjet* ^ simpatični razrednik dr. Rossler, se ne spominjam-pa mi je neki dogodek do danes živo v spominu. dv<*1'c Morali smo k maši zadusnici za nadvojvodsko 0ye^ ne vem več ali v cerkev svetega Antona starega alt ^ ij i nsel sem nekoliko pozno in sem se zaustavil ob eu J med kamnitih stebrov v ozadju cerkve. Pridružil sectieS°'' sosolec Svetozar. Videl sem, da je bil potrt, objokan, starsi so bili Slovenci kakor moji. Bila sva dovolj 1 . jef prijatelja in sva se tudi obiskovala na domu. mu, ne vem, ali na njegove tihe ali glasne izraze žal°s «Prav je da so ga ubili«. jp 1 Zdrznil se je, nekoliko se je odmaknil od m: zazrl z grozo v očeh v obraz. Začudil sem se in hitro dodal: «Zakaj pa je šel izzivat!« ^epf9' Ne vem ali sva potem še kaj govorila, čutil sem- oVie<^ nisem dobro razumel zakaj, da sem ga polomil- jpKJ^ sem mami ves dogodek in ona mi je nato zabičala.,? 1 in z nikomer ne govorim o tem, kar bom doma sIis?',rnel h utegnil bi s tem pogubiti očeta in njo. To sem r‘lZ^ ve*1 sem se tega tudi skozi vso vojno držal. In bilo Je tega, o čemer je bilo treba molčati. . 10 h1'"; Mislim, da je prav od tistega dne v cerkvi zflCe *P o prijateljstvo s Svetozarjem popuščati. Za nekaj čaS^ie ih zaživelo šele ob koncu vojne, ob ustanovitvi Jugoslav*-l prihodu Italijanov v Trst. vot p* r Sarajevski atentat pa se je zapisal v zgodovino • a 5’ Im pri puški, ki je sprožil tragedijo, ki ji je ime P-g » tovna vojna in ki je krvavo presekala zaveso sodo** dovine na dvoje. KONEC n. POGLAVJA /nadaljevanje