Leto XX. 1981 MAJ 1981 ŠT. 9 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE KAJ SMO NAČRTOVALI IN KAJ DOSEGLI V SREDNJEROČNEM ORDORJU 1976-80 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V Železarni Štore naj ¡bi nekatere.dopolnilne investicije pri elektro- STANJE OB PRIČETKU IZVAJANJA Ob vstopu v srednjeročno obdobje 1976—1980 je bilo značilno hitro pojemanje izjemne konjunkture na svetovnem trgu jeklarskih izdelkov ■iz leta 1973 in 1974 ter že opazno .pojemanje naročil tudi na domačem trgu. Izostanek naročil je pripeljal celo do občasnega omejevanja proizvodnje. Cene energetskim medijem kot naftnim derivatom ter vzporedno zemeljskemu plinu in trdnim gorivom so se skokovito dvigale. Razen podražitev je prihajalo tudi do motenj v redni zagotovitvi s koksom, mazutom in propan-butanom. Velik skok je nastal tudi pri ceni elektro-energije. Cena železove rude se je v petih letih na svetovnem trgu več kot podvojila. Iz domačih rudnikov, ki dajejo manj kot polovico načrtovane količine rude za leto 1980, je možno dobiti manj in slabšo kvaliteto kot pred petimi leti. Po dobrih poslovnih rezultatih v zadnjih letih planskega obdobja 1971—1975 je akumulacija dopuščala še v prvih letih srednjeročnega obdobja 1976—1980 večjo investicijsko aktivnost oziroma najmanj načrtovano realizacijo v srednjeročnem planu predvidenih naložb. Ob pričetku srednjeročnega obdobja so bile ¡nekatere investicije že v teku in med temi kot velik porabnik sredstev hladna valjarna železarne Jesenice. Za nove naložbe ni bila pripravljena dokumentacija do tiste stopnje, da bi bilo možno zaključiti finančne konstrukcije in pričeti z deli. V letih 1976 in 1977 je bilo torej obdobje pospešene priprave investicijske dokumentacije, ko so bili dani pogoji za pričetek del, so pa nastopile težave z uvozom opreme in v letih 1979 ter 1980 že tudi s financiranjem novih investicij. Navedene težave in kasnitve dobav opreme ter izvajanja del so povzročile zaostajanje oziroma kasnitve investicij in so bile neposreden vzrok, da niso bile izvršene v srednjeročnem planu postavljene naloge in predvideni cilji proizvodnje. IZVAJANJE SREDNJEROČNEGA PLANA Kaj smo dosegli in kaj nismo dosegli v proizvodnji? Na Jesenicah je bilo predvideno, da se bo povečala proizvodnja surovega železa od doseženih 149.000 ton v letu 1975 na 180.000 ton, kar naj ¡bi dosegli že leta 1978. Realizacija leta 1978 je znašala 170.880 ton, leta 1979 je bila nižja in je znašala 157.589 ton ter končno leta 1980 še precej manj — 146.536 ton. Pri redni zagotovitvi kvalitetnega vsipa in normalnem stanju peči je letna proizvodnja 180.000 ton možna. Jeklena konstrukcija aneksa jeklarne dobiva vse bolj zaključno obliko. redukcijski peči omogočile povečanje proizvodnje od 47.000 na 50.000 ton, kar naj bi dosegli leta 1979, ko .so proizvedli 34.751 ton in leta 1980 nekaj več, to je 41.578 ton. Za nekatere predvidene .investicije je izdelava dokumentacije še v teku in bodo realizirane šele v sedanjem srednjeročnem obdobju. Nekatere projekte so .opustili, vendar bo načrtovana zmogljivost proizvodnje surovega železa dosežena. Načrtovano povečanje proizvodnje surovega jekla je bilo pogojeno: z dograditvijo prve električne obločne peči ¡nove jeklarne železarne Jesenice v letu 1980, uvedbo ponovčne metalurgije in izgradnjo naprave za vakuumiranje. Od načrtovanih, večjih investicij v jeklarni je dokončana naprava za neprekinjeno vlivanje in vgrajen je bil induktivni mešalec na Lectro-melt peči. Predvidene investicije bi omogočile letno proizvodnjo 600.000 ton. V Železarni Ravne bi moral biti pretežni del rekonstrukcije jeklarne že gotov in omogočati letno proizvodnjo 255.000 ton. Po sedanjem stanju bodo dani pogoji za tolikšno zmogljivost šele ob koncu leta 1983. V Železarni Štore je bila dograjena druga električna obločna peč v jeklarni, vendar priprava vložka, ¡skladiščenje in .transport metalnih in neinetalnih dodatkov, transport v jeklarni in pogoji vlivanja ne dopuščajo možnosti polnega uporabljanja talilnih kapacitet, ki naj bi v letu 1980 omogočile letno proizvodnjo 180.000 ¡ton -surovega jekla. Kasnitve investicij v jeklarnah so narekovale, da je bil že v teku izvajanja srednjeročnega plana spremenjen družbeni dogovor tako, da naj bi namesto predvidenih milijon ton surovega jekla v letu 1980 proizvedli okoli 900.000 ton. Leta 1980 so v jeklarnah slovenskih železarn proizvedli namesto načrtovanih 896.700 ton jekla samo 780.616 ton in v ¡tem: 286.954 -ton SM jekla, načrtovano je bilo 320.000 ton, 490.896 ¡ton elektro jekla, načrtovano je bilo 680.000 ton, 1.650 ton jekla pretaljenega pod žlindro in 1.126 ton jekla za drobno jekleno litino ali skupno okroglo 492.000 ton elektro jekla oziroma Okroglo 188.000 ton manj od prvotnega predvidevanja in okoli 120.000 ton manj, kot je predvideval popravek družbenega dogovora. Namesto načrtovanih 900.000 ton blagovne proizvodnje, za katero (Nadaljevanje na 2. strani) OBJAVA Organizacijski odbor za pripravo proslave ob 125-letnici obstoja valjarne I prosi vse zaposlene delavce v DO, ki so več kot 10 let delali v obratu stare valjarne, da v pismeni obliki posredujejo kadrovski službi svoje osebne podatke in čas, v katerem so bili zaposleni v valjarni. Ista prošnja velja tudi za vse upokojene člane DO in valjarne I, ki so v povojnem ali tudi predvojnem obdobju delali v valjarni dlje kot 10 let. Organizacijski odbor se z ozirom na razpon obletnice, velikega števila zaposlenih v tem obdobju, možnih napak ali nepopolnih podatkov v obstoječi kadrovski evidenci, obrača na vse svoje bivše sodelavce, ki so preživeli z nami več kot 10 let delovne dobe, da se z dopisnico ali pismom javijo do konca meseca maja 1981 na naslov: Delovna skupnost za kadre in splošne zadeve Železarna Štore 63220 Štore Za sodelovanje in razumevanje se organizacijski odbor vsem že v naprej zahvaljuje. (Nadaljevanje s 1. strani) naj 'bi .'krili del manjkajočega surovega jekla iz lastne proizvodnje z nakupom polizdelkov, je znašala blagovna proizvodnja Slovenskih železarn leta 1980 le 767.957 on. Nastala razlika 130.000 ton ni posledica nezadostnih zmogljivosti v predelavi, temveč omejitev pri možnosti uvoza vložka in tudi, ker dela vložka ni bilo možno zagotoviti iz ostalih jugoslovanskih železarn kljub nekaterim dolgoročnim pogodbenim obveznostim in sovlaganju, da bi imeli zagotovljen vložek. Ob predvidenih investicij v vroče valjarne so sicer nekatere ka-snile, nekatere so bile odložene ali zamaknjene v sedanje srednjeročno obdobje, ali pa so bile prvotne zasnove spremenjene. V Železarni Jesenice je bila dokončana hladna valjarna in tudi dopolnjena investicija v žični valjarni. V Železarni Ravne so spremenili projekt in zaenkrat odstopili od gradnje specializirane valjarne za plemenita jekla. Projekt rekonstrukcije je v fazi pripravljalnih del, glavna načrtovana dela pa premaknjena v obdobje 1981—1985. V Železarni Ravne je dograjena investicija v avtomatski kovaški stroj za profile 80 do 200 mm. Naprava je usposobljena za delo, manjkajo še peči za toplotno obdelavo. V vseh valjarnah slovenskih železarn naj bi leta 1980 po srednjeročnem planu izdelali 444.000 ton gotovih izdelkov. V resnici je znašala proizvodnja 383.216 ton in bi se pri polni oskrbi z vložkom brez težav približala načrtovani. Za leto 1980 je bilo načrtovano, da bo znašala proizvodnja kovane robe 13,300 ton. Realizirano je bilo kljub temu, da je nova linija pričela s poskusnim delom šele novembra, že v lanskem letu 18.585 ton. V hladni predelavi bi morala nova hladna valjarna v letu 1980 doseči polno zmogljivost in bi morala znašati blagovna proizvodnja 132 000 ton in tudi kvalitetna struktura bi morala ustrezati projektu. Proizvodnja je znašala 104.885 ton ob tem, da je proizvodnja dinamo kvalitet blizu načrtovanih količin, daleč pa še zaostaja predvidena proizvodnja nerjavnih kvalitet. V jeklovlekih vseh treh železarn je bilo investirano manj od predvidevanj srednjeročnega načrta oziroma nekatere investicije so terminsko zamaknjene tudi več kot dve leti. Načrtovano je bilo, da bo dosežena ob koncu preteklega srednjeročnega obdobja skupna proizvodnja 46.000 ton, doseženo je bilo nekaj nad 41.000 ton. Nižja proizvodnja od načrtovane je bila v jeklovleku Železarne Jesenice 3.000 ton, v jeklovleku Železarne Štore pa nekaj več kot 5.000 ton. Pri obeh je bilo nabavljeno manj opreme, kot so načrtovali, predvsem zaradi uvoznih omejitev. z Daleč od predvidevanj srednjeročnega načrta je ostala 'proizvodnja hladno oblikovanih profilov. S postopnim vlaganjem naj bi dosegli letno zmogljivost 50.000 ton. Leta 1980 je znašala proizvodnja 17.801 ton in leta 1981 je v načrtu za prodajo predvideno le 15.880 ton. Spremembe tržnih pogojev so narekovale tudi spremembo razvojnih načrtov za to proizvodnjo na Jesenicah. V srednjeročnem načrtu predvidena proizvodnja jeklolitine 9.800 ton je bila tudi realizirana v preteklem letu s proizvodnjo 9.884 ton Predvidene investicije v livarne sive litine so bile realizirane. Čeprav je bilo predvideno, da bo spremenjena struktura povprečne teže ulitkov s tendenco k lažjim ulitkom znižala Skupno letno proizvodnjo, je ta ostala na nivoju iz leta 1976 in je znašala tudi leta 1980 nekaj nad 24.000 ton. Precejšen zaostanek, ki se odraža pri lastni predelavi v Železarni Jesenice in pri predelovalcih v okviru SOZD Slovenske železarne, je pri proizvodnji vlečene žice. Namesto predvidene proizvodnje 60.000 ton, so preteklo leto izdelali 42.927 ton. Razpoložljive zmogljivosti so sicer večje, saj so že dosegli proizvodnjo nad 50.000 ton in v letu 1980 načrtovali celo 54.950 ton. Zaradi pomanjkanja vložka je pa tudi za leto 1981 načrtovana proizvodnja komaj na nivoju dosežene v letu 1980. Na področju finalizacije je bilo veliko načrtovanih investicij realiziranih, nekaj pa preloženih na kasnejši termin ali celo v celoti opuščenih. Ravno pri izdelkih večstopenjske predelave je bila realizirana komaj dobra polovica optimističnih predvidevanj možnosti proizvodnje in plasmaja na tržišču. Predvideno je bilo, da bo znašala proizvodnja Strojev in strojnih delov nad 25.000 ton, leta 1980 je bilo realizirano približno 12.000 ton. Namesto predvidene proizvodnje 10.500 traktorjev, je bilo izdelano 5.849 komadov. Zmogljivosti proizvodnje konfekcioniranih izdelkov so sicer večje od dosežene proizvodnje v letu 1980, ki je znašala 3.956 ton, kapaciteta bi morala znašati ,po predvidevanjih srednjeročnega plana 18.700 ton. Manjše naložbe in manjše zmogljivosti so narekovale omejene možnosti prodaje. Pri predelovalcih žice je realizacija predvidenih investicij boljša kot v železarnah, čeprav tudi terminsko zamaknjena. Realizirale se niso nekatere investicije, ki po proizvodnji predstavljajo velik utežni delež. Po planu je bilo predvideno, da se bo dvignila proizvodnja pri predelovalcih od 36.000 ton v letu 1976 na 49.000 ton v letu 1980. Zmogljivosti so tolikšne, da bi bila možna proizvodnja nekaj nad 45.000 ton, lela 1979 je bila dosežena 37.657 ton, leta 1980 le 36.815 ton za leto 1981 je pa v načrtu 43.691 ton. V Tovilu je v teku investicija, ki kasni več ko-t dve leti glede na predvidevanja srednjeročnega plana, saj je bila pričeta šele takrat, ko bi morala biti že gotova. Po strukturi in količini proizvodnje v letu 1980 so se z nekaterimi zamenjavami in dopolnitvami strojnega parka v preteklem obdobju že močno približali postavljenim proizvodnim ciljem. V Verigi ni realiziran projekt nove galvanike, ki je pred realizacijo. Zmogljivosti proizvodnje vijačne robe so realizirane, prav tako investicija v novo orodjarno. Naložba za proizvodnjo industrijske opreme in v skladišča je realizirana, razen dela domače in uvozne opreme. Pri proizvodnji verig je osvojena predvidena kvalitetna struktura, ni pa bilo vse realizirano, kar so predvideli v kovačnici za utopno kovanje in proizvodnjo elementov Za opremljanje verig. V Plamenu je predvidena investicija v rekonstrukcijo in opremljanje za prestrukturiranje v kvalitetnejšo proizvodnjo s kasnitvijo, vendar uspešno zaključena. Čeprav po količini niso dosegli načrtovane proizvodnje 10.000 ton letno, ni rečeno, da nimajo pri polnem izkoriščanju proizvodnih kapacitet možnosti, da ne bi mogli doseči letno načrtovane proizvodnje. Iz kvalitetnega programa ni bilo realizirano tisto, kar je vezano na kemično obdelavo in površinsko zaščito veznih elementov ter širša uvedba proizvodnje nerjavnih kvalitet pri vseh treh proizvajalcih. Kot rečeno, je v Verigi v gradnji galvanika, ki bo pokrivala tudi del potreb Plamena, v Tovilu pa je rešitev vključena v rekonstrukcijo, ki je v teku. V Žični Celje je nastal velik terminski zamik v realizaciji nameravanih investicij. Selitev vse proizvodnje na eno lokacijo, Spodnjo Hudinjo, je v celoti premaknjena v obdobje po letu 1980. V strojni park, ki naj bi razširil asortiment proizvodnje ter povečal količine, je bilo vloženo daleč manj, kat je bilo načrtovano. Naj večji delež ima povečanje zmogljivosti proizvodnje armaturnih mrež, investicija je v teku in bo pričela s poskusno proizvodnjo predvidoma letos v aprilu. Za letošnje leto načrtujejo proizvodnjo nekaj nad 19.000 ton, kar je količinsko več, kot je bilo predvideno za leto 1980, ko naj bi izdelali 17.000 ton, njihova proizvodnja pa je znašala 14.293 ton. Za srednjeročno obdobje 1976—1980 so bile načrtovane tudi skupne naložbe SOZD Slovenske železarne. Pred šestimi leti smo ocenjevali, da bo potrebno 108 milijonov din sredstev za izgradnjo in delo skupne pripravljalnice jeklenih odpadkov. Takšna skupna pripravljalnica, z letno zmogljivostjo 100.000 ton, naj bi služila predvsem za sortiranje vložka za jeklarne po dimenziji in kvaliteti. Razen priprave jeklenih odpadkov in sortiranja naj bi vključevala drobljenje in popolno pripravo ostružkov za njihovo uporabo v jeklarnah, za letno količino 50.000 ton. V skupnem interesu so bila vložena sredstva: za plinifikacijo do 31. 12. 1980 skupno 74,5 milijonov din, v peskokope Termit Domžale 25,5 milijonov din, zbiralcem odpadnih surovin za pripravo vložka 16,1 milijon din in v skladiščne prostore — Merkur Kranj 30 milijonov din. Za skupne interese torej 146,1 milijon din, vendar v druge namene, kot je bilo načrtovano, kar ipa ne oporeka koristi odločitev za sovlaganje pri skupnih naložbah. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE V proizvodnji jekla bodo dani pogoji za dosego letne proizvodnje okoli milijon ton surovega jekla šele po dograditvi nove elektrojeklarne v Železarni Jesenice. Investicije v jeklarni Železarne Ravne in Železarne Štore kasne več kot dve leti, pri tem pa nedograjenost jeklarne Štore ne omogoča polnega izkoriščanja zmogljivosti topilniških agregatov. Poleg zaostajanja v zamenjavi SM procesa z elektro procesom kasnijo tudi naložbe v posodabljanje tehnologije, kar onemogoča realizacijo proizvodnje predvidene kvalitetne strukture, predvsem visoko legiranih jekel z nizko vsebnostjo ogljika in jekel z zahtevano čistostjo. V vroči predelavi zmogljivosti ustrezajo predvidevanjem za leto 1980, omejene možnosti nabave polizdelkov za vložek pa ne dajejo možnosti za polno koriščenje razpoložljivih kapacitet. Zaostanek je v odpravi ozkih grl v valjarnah in dopolnitvah zmogljivosti za toplotno obdelavo. V hladni predelavi so zmogljivosti večje kol proizvodnja in blizu ravni, predvidene ob koncu srednjeročnega načrta v letu 1980. Ker niso dani tehnološki pogoji v jeklarnah, kvalitetna struktura izdelkov ne ustreza predvidevanjem načrta in projekta nove hladne valjarne. Investicije v finalizacijo izdelkov, kot višjestapenjsko predelavo primarne proizvodnje, predvsem predelave plemenitih jekel iž lastne proizvodnje, zaostajajo in ni doseženo stanje, ki je bilo predvideno za leto 1980. Tržne prilike so pogojevale tudi nekatere spremembe zasnovanih naložb. Vse nove zmogljivosti v finalizaciji niso polno izkoriščene, ker nimajo ustreznega vložka, ker so nedograjene, ali ker so se spremenili tržni pogoji. Velik del investicij, predviden za obdobje 1976—-1980, je v izvajanju ali celo šele pred pričetkom realizacije. Učinki, načrtovani za leto 1980, bodo doseženi, če ne bo posebnih zaprek, šele leta 1983 ali 1984. Ob pričetku srednjeročnega obdobja 1976—1980 so poslovna sposobnost delovnih organizacij, finančno stanje poslovnih bank in devizna situacija dopuščali precej večje možnosti realizacije investicij, kot smo uspeli to zagotoviti v Slovenskih železarnah, ker ni bila pripravljena izvedbena dokumentacija. Danes je stanje obratno. Imamo pripravljeno dokumentacijo za precej večjo možnost realizacije, kot bodo omogočale restrikcije pri uvozu opreme in možnosti pridobivanja kreditov pri poslovnih bankah. Milan Marolt Ana cesti nisi sam Kako smo delali V marcu smo v proizvodnji zaostali za 0,9 °/o za postavljenim operativnim planom, v blagovni proizvodnji pa smo plan presegli za 7,7 %. Elektroplavz Proizvodnja grodlja je pod planom za 177 ton oziroma nižja za 5,4 °/o zaradi tedenskega remonta, ki je trajal dva dni več kot smo to pri planiranju proizvodnje upoštevali. V tem mesecu se je opravil na peči tedenski remont, ki je trajal šest dni, a ogrevanje peči en dan. Tehnološko je peč dobro delala, pri tem da smo na koncu meseca napravili prehod iz sivega na SgN grodelj. Jeklarna Proizvodnja je dosežena v višini 9.565 ton, pod planom za 735 ton oziroma nižja za 7,1 %. Vzroki za nedoseganje proizvodnje so nepričakovani zastoji in okvara napajalnega transformatorja za BBC peč. Valjarna 1 Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.736 ton, od tega 1.641 ton blagovne proizvodnje in 735 ton za predelavo. Dosežena proizvodnja je višja za 116 ton (5,2 %) pri skupni proizvodnji in za 257 ton (18,6 °/o) pri blagovni proizvodnji. V tem mesecu beležimo rekordno število in količino izva-ljanih specialnih profilov — 11 različnih pozicij v skupni količini 724 ton. Zadnji teden v marcu smo zaradi remontnega popravila na koračni peči obratovali na stari plamenični peči v oteženih pogojih zaradi pomanjkanja delavcev za ta način dela. Valjarna II Proizvodnja je dosežena v višini 9.165 ton valjanih izdelkov. V primerjavi z operativnim planom je višja za 505 ton oziroma za 5,8 %, višja od dvanajstine letnega plana za 4,7 %, višja od dinamičnega plana za 4,4 %. K večji storilnosti je prispevala nova kalibracija in sam način valjanja debelih in široko ploščatih profilov. Zaradi pomanjkanja ustreznega vložka smo večkrat menjali program valjanja, kar pa ni vplivalo na doseganje plana. Jeklovlek Dosežena proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov je bila 800 ton, operativni plan je predvideval 780 ton, in je višja za 20 ton oziroma 2,6 %. Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena v višini 390 ton, dosežena je nižja za 59 ton oziroma za 15,1 %. Nižja storilnost na vseh brusilnih strojih in povečan izmeček so posledica izredno slabo izvaljanih predprofi-lov iz valjarne I in delno iz valjarne II. Uspeli smo delno na-doknadti količino brušenih profilov z novo tehnologijo predelave profila 0 14,1 brušenih profilov z novo tehnologijo predelave ter s tem zmanjšali rezultat objektivnih težav. Izpadlo proizvodnjo, brušenih profilov smo nadoknadili z vlečenimi profili. Proizvodnja vlečenih profilov je bila predvidena z operativnim planom 390 ton — dosežena je višja za 79 ton oziroma za 20,2 %. Livarna I Operativni plan je presežen pri litini, ni pa dosežen pri surovih valjih. Glavni vzrok nedoseganja plana valjev je celomesečni izpad indukcijske peči »BBC« zaradi okvare Spirale. Ker je izpadla indukcijska peč, so obratovale ku-polke na 2 izmeni, zaradi česar je talilnica vezala več delavcev. — storitvena obdelava za NIVO na stroju 14360, — za nekatere proizvode, ki so bili planirani, ni bilo naročila, zato obdelava ni bila lansirana (npr. nosilne stene, vztrajniki za TAM), — manjka ljudi pri strojih, — manjša odstopanja števila komadov v seriji od operativnega plana. Tovarna traktorjev Izdelanih je bilo 480 traktorjev, kar dosega planiranih 480 traktorjev — plan realiziran 100 °/o. Večji zastoji med mesecem: — zaradi pomanjkanja materiala (vlečnih kljuk, kolesnih obro- Kdo je odgovoren za takšno stanje? To in pomanjkanje taline je zmanjšalo proizvodnjo litine. Livarna II Operativni plan je bil presežen, vendar bi lahko dosegli večjo proizvodnjo, če bi svoje operativne zadolžitve izvršila tudi obde-lovalnica litine. Zaradi okvare kompresorja so tudi zunanji brusilci imeli manjšo proizvodnjo. Izdelali smo več nodularne litine, kot je bilo v planu, torej bi morali zaradi tega doseči višjo realizacijo. Pomanjkanje kvalitetnega bentonita in oplaščenega peska nam je povzročalo težave pri doseganju kvalitet. Obdelovalnica valjev V drugem tednu marca je popolnoma zmanjkalo surovcev za lahke in srednje stružnice. Delavce smo preusmerili na obdelavo litine in na storitveno obdelavo. Na brusilnem stroju 41520 je bila večja okvara, ko je bilo potrebno zamenjati brusno vreteno. Zakasnila se je finalizacija težkih valjev. Zaradi visoke fluktuacije uvajamo več na novo sprejetih delavcev in zaradi tega smo opravili več premestitev. Posledica teh premikov je slabše delo, to je porast zastružb in sorazmerno visok obdelovalni izmeček. Obdelovalnica litine Operativnega plana 82 ton obdelanih ulitkov nismo dosegli: obdelali smo le 66 ton, kar predstavlja 80,5 %. Vzroki so naslednji: — dvakratna okvara Carusel stružnice 14260, čev, kiper ventilov, uvoženih hidravličnih sedežev) so delali ne-kompletne traktorje. Manjkajoči material so naknadno montirali in tako zadostili v večji meri potrebam prodaje; — zastoj zaradi izpada kom-primiranega zraka — glavni dovod je zamrznil. Pretežno gredo vsi zastoji na račun »DMB« Beograd, ki nas še vedno ne uspe oskrbovati s kvalitetnimi zobniki. Ta problem bo še ostrejši, ker so nam pošle zaloge uvoženih zobnikov od firme Gusti. Zaposleni Število zaposlenih je znašalo 3.443, medtem ko jih letni plan predvideva 3.542. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.506, '-kar predstavlja 98,4 % realizacijo letnega plana. Produktivnost Na nivoju DO je bila produktivnost za 6,5 % manjša od predvidene v letnem planu. Dopisujte v SlAsíiL1 ŽELEZAR Padlar, pudlar Ko v Štorah še ni bilo jeklarne, so gredice delali »pudlarji«. Iz starega železa so zvarili in skovali gredice: staro železo so zvezali in naredili butare — pakete s približno velikostjo zaboja za sadje in težo okoli 50 kilogramov. Take butare so potem vlagali v peč, podobno kot se daje kruh v kmečko peč. Ker so bile take butare težke, so si pomagali tako, da so pod loparjem imeli valje, da so laže sunili v peč. Take vroče pakete so potem skovali, stolkli z ročnimi tolkali (hamerji). Tako dolgo so jih tolkli, da se je staro železo sprijelo ali zavarilo eno v drugo in tako je nastala gredica. Tudi v naši vasi je živel eden teh pudlar jev. Hodil sem še v šolo, ko smo tega možaka otroci vedno dražili. Skrivaj e od daleč smo kričali: »Pudlar, pudlar!« Možakarja smo tako zelo razjezili. Ni bil jezen zato, ker je bil pudlar, ampak zato, ker je tudi na vasi postal pudlar. To se je zgodilo takole. Nekega dne je prišel domov pod vinskim vplivom. Njegova žena je kurila v. peči, da bi spekla kruh, pa ji reče: »Ti bom jaz pokazal, kako se vlaga v peč.« Vzel je valek, ki rabi pri kmečki peči in lopar, ženi pa dejal: »Daj mi poleno na lopar.« Ho-ruk in poleno je bliskovito sunil v peč. In drugo, tretje in tako naprej. »No, vidiš,« je dejal svoji ženi, »tako se to dela, tako se zalaga peč.« Ko sta stopila iz kuhinje v kmečko hišo (sobo), sta imela kaj videti. Vsa polena, ki jih je pudlar zmetal v peč, so bila sredi hiše, ker so letela s tako silo v peč, da so prebila steno glinaste peči in se ustavila na sredini sobe. Ker se vse hitro izve, so tudi to ljudje izvedeli. In tako je postal železarski pudlar tudi pudlar na vasi. Martin iz transporta Eden najbolj nadarjenih mladih slovenskih pesnikov takoj po prvi svetovni vojni je bil SREČKO KOSOVEL, ki mu je, kot že nekaterim slovenskim pesnikom pred njim, smrt prehitro iztrgala pero iz roke. Kosovel je pisal čisto impresivno liriko, vendar se je s sodelovanjem pri reviji Mladina v njem vse bolj utrjevala zavest o potrebi odločnega boja za socialne pravice in kulturne vrednote. Kosovel je pesnik intimnih liričnih doživetij kraške pokrajine z vsemi njenimi značilnostmi, predvsem z njeno samoto in . melanholijo, pesnik revolucije in pesnik globokih spoznanj o človeškem življenju. Pod vplivom modernističnih evropskih struj je pisal tudi konstruktivistične pesmi (Integrali). Med eseji razodeva Kosovel dragocene misli o kulturnem poslanstvu delavskega razreda (Umetnost in proletarec). Med narodnoosvobodilno borbo so partizani po njem imenovali Kosovelovo brigado in ustanovili Kosovelov pevski zbor. Pesnik Srečko Kosovel je umrl zaradi tuberkuloze pred 55. leti — 29. maja 1926 v Tomaju. Večja lastna udeležba za stanovanje V Sloveniji so se že pred leti pojavljala mnenja, da je potrebno pri izdaji stanovanj v večji meri zajeti denar občanov ne samo z zidavo etažnih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v individualni lasti, ampak tudi pri gradnji družbenih stanovanj. Z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil sprejet januarja letos, so ta mnenja dobila svojo veljavo v tem smislu, da je vsakdo dolžan prispevati lastna sredstva za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja skladno s. svojim socialnim stanjem in ekonomskimi možnostmi. To praktično pomeni, da bo potrebno plačati lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice za družbeno stanovanje oziro-' ma pri preselitvi iz manj vrednega družbenega stanovanja v več vredno. Prav tako bo potrebno sodelovati z lastnimi finančnimi sredstvi (z. namenskim varčevanjem za stanovanja) tudi pri prejemanju kreditov, ki jih dodeljujejo OZD svojim delavcem. V našem pravilniku pa se za vsakih 10 ° (( od 50% dalje poviša za 1 %. Tako bo po novem družbenem dogovoru potrebno za povprečni mesečni dohodek na člana družine, ki znaša na primer 66 0 0. povprečnega OD v SRS, potrebno plačati soudeležbo v višini 10 procentov od cene stanovanja, medtem ko naši pravilniki določajo za isti procent povprečnega mesečnega ' dohodka na družinskega člana 2 procenta lastne udeležbe. Po novem naj bi se udeležba vrnila po 10 letih s 3% obrestno mero. Ker družbeni dogovor, iki je bil sprejet na podlagi novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu, zahteva, da se njegova določila uveljavijo najkasneje do konca tega leta, bo potrebno naše samoupravne akte uskladiti s tem družbenim dogovorom. V ta namen je že bila imenovana komisija, ki naj bi delala na tem. Če sedaj potegnemo zaključek iz vsega tega, lahko rečemo, da v Generalna skupščina OZN je na svojem 31. zasedanju v decembru 1976 z resolucijo št. 31/123 proglasila leto 1981 za Mednarodno leto invalidov pod geslom »Popolno sodelovanje in enakost invalidov«. V občini Celje deluje pri predsedstvu OK SZDL poseben KO za vprašanja invalidov, ki usklajuje in usmerja akcije vseh družbenih dejavnikov, opredeljene z njihovimi nalogami oziroma lastnimi programi aktivnosti. Tudi Občinski svet ZSS ima v tem odboru svojega predstavnika, naše naioge pa opredeljuje naisled-nji PROGRAM AKTIVNOSTI organov in organizacij zveze sindikatov v občini Celje v mednarodnem letu invalidov 1981: 1. V organizacijah združenega dela bomo sindikati posebno pozornost v tem letu namenili preprečevanju invalidnosti, ki naj se izvaja zlasti z: — izboljšanjem organizacije dela in posodabljanjem proizvodnje; — ali so invalidi v TOZD u-strezno zaposleni, — ali se v sodelovanju med TOZD dogovarjajo za njihovo zaposlitev, — ali so primeri, da bi delovna mesta oziroma opravila priredili zmožnostim posameznih vrst invalidov, — ali arhitektonske ovire onemogočajo dostop na delovno mesto invalidom in kako bi te ovire odpravili, — kako uspešno je sporazumevanje med TOZD, ko gre za prezaposlitev invalida iz ene v drugo TOZD v okviru delovnih organizacij, sestavljenih organizacij v okviru občine, — kako je urejeno nagrajevanje za invalide, ki delajo npr.: na »normalnih delih« oziroma za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo, — kakšne so možnosti za zaposlovanje mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem Naše naloge ob mednarodnem letu invalidov četrta stolpnica v gradnji: novih 53 družinskih stanovanj. V naši Železarni smo že do sedaj imeli v samoupravnih aktih, ki urejajo stanovanjska vprašanja, predpisano lastno udeležbo pri dodelitvi stanovanj in pri zamenjavi, medtem, ko pri dodelitvi posojil nismo imeli nobenega pogoja za pridobitev posojila v obliki namenskega varčevanja v banki. . Če sedaj primerjamo našo ureditev plačevanja lastne udeležbe s tisto, ki jo narekuje zakon oziroma družbeni dogovor, ki je bil sprejet na podlagi tega zakona, vidimo, da je lastna udeležba, ki je predlagana v družbenem dogovoru precej višja od tiste, ki jo imamo predpisano v naših samoupravnih aktih. Tako na primer so po družbenem dogovoru oproščeni plačevanja s\ oje lastne udeležbe tisti, ki imajo manjši povprečni osebni dohodek na družinskega člana od 20% povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS. V naših pravilnikih je ta meja postavljena na 50 %. Po minimalni stopnji udeležbe se potem za vsakih nadaljnjih 5 % 'povprečnega mesečnega dohodka udeležba poveča za 1 %; na primer 20 do 25 % en procent, 25 do 30 %. dva procenta itd. V prihodnje lahko pričakujemo precejšnje povečanje lastne udeležbe delavcev naše Železarne pri pridobitvi družbenega stanovanja oziroma stanovanjskega kredita. Ker je jasno, da bo za večino delavcev, ki bodo dobili stanovanje težko plačali visoko lastno udeležbo v gotovini, zakon izrecno določa, da se kot lastna udeležba štejejo lastna sredstva in namenska posojila na vezani ali privarčevani denar v banki. Zato priporočamo vsem delavcem, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, da pričnejo namensko varčevati za stanovanje, da bi tako lahko laže plačali lastno udeležbo pri rešitvi svojega stanovanjskega problema. P. O. Za hierarhično razvrščanje, za podrejanje in nadrejanje se še vedno potegujejo tisti, ki jim gre namesto ustvarjalnega dela vseh po glavi lastno šefovanje in direk-lorovanje, namesto gospodarjenja gospodovanje, namesto upravljanja pa diktiranje. — odpravljanjem težkega in zdravju škodljivega dela; — dobro organiziranim zdravstvenim varstvom; — odpravljanjem nočnega dela; — skrajševanjem dnevnega delovnega časa na težkih in zdravju škodljivih delih; — zagotavljanjem toplega obroka med delom; — organiziranjem letnega oddiha in šporlno-rekreativne dejavnosti. 2. Zavzemali se bomo za usposabljanje in zagotavljanje ustrezne zaposlitve, ki bo omogočala invalidom produktivno in ustvarjalno delo glede na njihove preostale delovne sposobnosti. Vzpodbujali bomo organizacije združenega dela, da zaposlujejo tudi absolvente posebnih šol in zavodov za usposabljanje invalidov in da z večjo zavzetostjo uresničujejo določbe Zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. S stalno akcijo si bomo prizadevali, da bi se v letošnjem letu v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih področje sodi tudi preprečevanje invalidnosti, uresničevale zakonske in samoupravne norme, ki zadevajo družbeno varstvo invalidov. 3. Osnovne organizacije ZSS v vseh TOZD bodo v letošnjem letu vsaj na eni svojih sej obravnavale problematiko invalidnosti v svojem delovnem okolju. Predvsem se morajo zavzeti, da se ustanovijo odbori za varstvo pri delu povsod tam, kjer jih še ni, oziroma vzpodbudi njihovo delovanje, kjer so že ustanovljeni. (Odbor za varstvo pri delu bi naj bil kot organ delavskega sveta v sleherni TOZD u-stanovljen že do 31. 12. 1980). Skupno z odbori za varstvo pri delu obravnavajo zlasti naslednja vprašanja, ki naj bi bila v večji meri kot doslej tudi predmet obravnave na sejah samoupravnih organov: razvoju, ki so poklicno usposobljeni v posebnih zavodih. 4. Syet za socialno politiko in družbeni standard bo sodeloval pri pripravi analize razmer na področju invalidnosti za celo občino. Svojo pozornost bo zlasti namenil zaposlovanju invalidov in sodelovanju med delovnimi organizacijami. Analiziral bo tudi, kako poslujejo in v kakšnih delovnih pogojih invalidi delajo v invalidskih delavnicah. Sodeloval bo z drugimi dejavniki, da bo načrtovanje stanovanj prilagojeno invalidom in da jim bo o-lajšan dostop v javne zgradbe oz. prostore ter do prevoznih sredstev, kar je že načrtovano v skupnem občinskem programu. Svet bo spremljal uresničevanje tega programa in o svojih u-gotovitvah poročal Občinskemu svetu ZSS. (Informacije OSRSS Celje) V železarni Štore smo temu vprašanju že meseca decembra 1980 posvetili posebno posvetovanje v domu Železarjev na Teharjah na temo: Zdravstveno varstvo in humanizacija dela. V mesecu maju pa se bo sestal Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore, kjer bodo podrobneje opredelili naloge s tega posvetovanja in analizirali razmere na področju invalidnosti. Sredi maja 1941 je izšla prva številka glasila KP Slovenije Slovenski poročevalec. Svojo novo revolucionarno pot je Slovenski poročevalec začel kot glasilo pro-tiimperialistične fronte, nato je bil od septembra naprej glasilo Osvobodilne fronte. Do konca vojne je list izhajal kot tednik, nato pa je postal dnevnik. Prvega maja leta 1959 se je združil z Ljudsko pravico, ki jo je Partija začela izdajati že leta 1934, v dnevnik Delo, glasilo SZDL Slovenije. V znoju prekaljena enakopravnost Štafeta mladosti Štafetna palica, ki je pred dvema mesecema krenila iz Titograda na več tisoč kilometrov dolgo pot. Prvi nosilec je bil Rajko Vujotič, mladi delavec iz Titograjskega podjetja industrije gradjevinskih mašina »Radoje Dakič«. Dne 24. aprila smo sprejeli lokalno štafeto mladosti — simbol bratstva dn enotnosti. S tem smo mladi krajam Štor dodali svoj kamenček v mozaik najširše manifestacije v naši domovini, v kateri sodelujejo mladi vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Štafetno palico smo sprejeli od mladih krajanov Svetine. Potem je povorka, v kateri so sodelovali košarkarji TVD Partizana, mladi Judo kluba, mladi v gasilskih uniformah, pionirji in mladinci osnovne šole, mladi železarji, krenili v osnovno šolo. Tu je bil svečan sprejem štafete mladosti in kratek kulturni program. Na koncu smo vsi prisotni skupaj s pevskim zborom osnovne šole Štore zapeli našo Jugoslavijo. Nosilci štafetne palice so odnesli palico iz polne dvorane ob bučnem ploskanju. Na meji krajevne skupnosti pa smo jo predali mladim d,z krajevne skupnosti Teharje. Z nadaljevanjem in resnostjo pri izpeljavi poteka štafete mladosti, ki naj bi bila v prihodnje predvsem simbol bratstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti, želimo tovarišu Titu izkazati svoje spoštovanje in hvaležnost za vse tisto, kar je za Zvezo socialistične mladine, za Zvezo komunistov in vse naše ljudstvo naredil in hkrati dokažemo, da smo trdno odločeni izvrševati vse naloge začrtane poti — TITOVE POTI. Naš predsednik je bil in tudi ostal človek z naprednim delavskim čutom; človek, ki je razumel ¡sodobno resničnost, pazljivo spremljal spremembe, ki jih je življenje prinašalo in vse to prenašal v politične odločitve in aktivnosti. Predsednik Tito je delu med mladimi in z mladimi vedno posvečal veliko pozornost. V mladi generaciji je videl predvsem njeno zgodovinsko vlogo, vlogo tistega dela družbe in delavskega razreda, ki se skozi celoten sistem u-sposabljanja in družbenega izobraževanja pripravlja za prevzemanje odgovornosti za nadaljnjo graditev samoupravnih socialističnih odnosov in materialne baze. V mlade je vedno verjel, na njihovo moč in silo znotraj celotnega delavskega razreda se je opiral v pripravah na narodnoosvobodilni boj in socialistično revolucijo. Mladina je predstavljala hrbtenico oboroženega upora okupatorju, po vojni pa je ponazarjala moč in elan graditve in obnove naše porušene domovine. Tovariš Tito je mlade pozval k delu in akciji, ko je bilo treba graditi ceste, železnice, nove tovarne. Vzornik in učitelj mladine je mlade pozval k učenju, ko smo v družbi ugotovili, da je nadaljnji napredek mogoč v bolje organiziranem delovnem procesu na bistveno višji znanstveni ravni. Tovariš Tito je cesto poudarjal izjemno pomembnost bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Ta opozorila so mladi ljudje vedno sprejemali z globokim razumevanjem in zelo veliko prispevali k uresničevanju ideje bratstva in enotnosti in njunemu stalnemu razširjanju in krepitvi. Tako imamo danes enotno, samoupravno, socialistično Jugoslavijo in s svojo politiko neuvrščenosti velik ugled v svetu. Pomen in vloga ¡predsednika Tita v socialistični graditvi, kakor tudi graditvi mednarodnih odnosov, nista minila ¡potem, ko se je zaradi neizprosnega naravnega zakona izteklo njegovo življenje. Kajti upravičeno in trdno zaupamo, da bo Jugoslavija nadaljevala pot, ki jo je začrtal veliki bojevnik in da bo svet v naši deželi še dolgo videl trdno, enotno, neuvrščeno — Jugoslavijo. Sestavil: K. V. —0— Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu se je začela 3. marca 1931 razprava proti 40 komunistom iz Slovenije; obsojenih je bilo 35 obtožencev (od 1 do 18 let zapora), drugi pa so bili oproščeni. Med obsojenci so bili vodilni slovenski komunisti: France Klobčič, Maks Strmecki, Viktor Koleša, Lovro Kuhar (Prežihov Voranc), dr. Jože Potrč in drugi. Na elektroplavžu je trenutno od 112 delavcev, kolikor je zaposlenih vseh skupaj, kar 27 delavcev iz drugih republik in pokrajin ali 24%. Največ teh delavcev, ki so se ustalili na plavžu in niso pobegnili domov že ¡kar ob prvi pla- * či, kot mnogi drugi iskalci zaslužka, je iz Bosne, potem iz pokrajine Kosovo in nekaj iz republike Hrvatske. Po večini so to mladi ljudje, še neporočeni, nekateri pa so si že tudi nadeli zakonski jarem, kot temu pravimo mi Slovenci in živijo zdaj ločeno daleč proč od svojih družin, ali pa so jih pripeljali sem v Slovenijo in si tukaj ustvarili svoj dom. Samski so seveda ¡precej na boljšem, kot pa oni drugi, ki so ločeni od svojih družin in jih ne morejo vsak teden obiskati, kot bi se to spodobilo za moža in očeta, ker so predaleč in sta jim prosta dneva enkrat na teden prekratka, dopusta pa se tudi ne more dobiti, kadar bi ga kdo rabil, zaradi pomanjkanja delovne sile. Ne dopuščajo pa jim tudi finančne razmere, da bi večkrat obiskali svoje družine, saj bi potem plačo porabili za prevoze in za preživljanje le sebe, dočim bi jim za družine malo ostalo ali celo nič. ' Kljub tem problemom ti delovni tovariši ne kažejo, da bi pustili delo in šli domov, temveč se pridno izpopolnjujejo pri delu in si pridobivajo znanje v tehnološkem procesu oziroma v topljenju rud. Tako so že nekateri na plavžu, kot Marjan Solarevič, potem Mihajlo Voras in Jovo ter drugi, kar dobro napredovali in samostojno opravljajo zahtevna dela pri ulivanju tekočega železa in vodenju žerjavov kot žerjavovodje. Tudi na aglomeraciji zasedajo odgovorna delovna mesta, in sicer od dozerja tov. Smajla do sinte-ristov Selimoviča in Adžemoviča ter preglednika strojnih naprav lov. Hustiča do paznika drobilcev rud tov. Lojiča ter drugih. Nekateri npr. Ratko Denjiz in morda še kdo drug, so si svoje delovne izkušnje obogatili še z izrednim študijem v delovodski šoli; kmalu bodo delovodje ter tako opravljali najodgovornejša dela v obratih kot organizatorji proizvodnje in to njihovo prizadevnost pri izobraževanju je treba samo pozdraviti. Take pohvale si zaslužijo prav vsi, ki so se vključili v delovno razmerje za stalno v železarni oziroma na plavžu, saj vsi pridno in oošteno opravljajo svoje delo. Nadrejeni delovodje, kot tudi vodji TH peči in aglomeracije tov. Zapušek in Sedlar, so zelo zadovoljni z njimi in le redkokdaj pride med njimi do manjših nesporazumov, dočim do odklonitve delovnih nalog nikoli ne pride. Tudi do svojih sodelavcev so zelo obzirni in ¡dobri sotovariši, tako da med njimi vlada zares pravo tovarištvo in bratstvo in med njimi ni nikakršnih pregrad ali nacionalnih zavidanj. Na plavžu je res sloga, kar dokazujejo tudi dobri rezultati pri proizvodnji in kvaliteti grodlja, pa tudi na drugih ravneh samouprave. Precej teh delavcev iz drugih republik se je vključilo tudi v organe samoupravljanja in v druge družbene organizacije v obratu ter tako pomagajo razreševati zapletene probleme, ki nastopajo ob proizvodnji v sedanji gospodarski krizi in ¡stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva. Vsi ti problemi so večkrat zelo problematični in težko razrešljivi, a uspešno jih lahko rešuje le zdrav in enoten kolektiv pač takšen, 'kot je na elektroplavžu in v aglomeraciji. Sodelavci s plavža Prognoza oskrbovanja SŽ s kovinskim vložkom Kovinski vložek za proizvodnjo surovega jekla predstavlja tako po svojem pomenu za celotni proces proizvodnje in predelave jekla v vseh treh slovenskih železarnah, kot po potrebnih količinah najpomembnejšo surovino SŽ. Količine potrebnega kovinskega vložka so odvisne od obsega predvidene proizvodnje surovega jekla. Zato je služba za izhodišče predložene prognoze oskrbovanja SŽ s kovinskim vložkom planirani razvoj proizvodnje surovega jekla v SŽ v obdobju 1981—1985. V tabeli je prikazano predvideno naraščanje proizvodnje jekla v SŽ in potrebne količine kovinskega vložka za nekatera leta srednjeročnega obdobja 1981 do 1985; v rubriki »po letu 1985« pa je ocenjeno stanje za čas, ko bodo investicije za proizvodnjo surovega jekla v električnih pečeh v vseh treh slovenskih železarnah dokončane, plavž in SM peči na Jesenicah pa bodo prenehali z obratovanjem. Potrebne količine jeklenega vložka so v tabeli razčlenjene po možnih virih dobav, v nadaljevanju pa so za sleherni vir opisane predpostavke, ki so služile za določanje v tabeli prikazanih količin. Za medsebojno primerjavo vrednosti posameznih vrst kovinskega vložka je v tabeli vključen prikaz cen v indeksih -— cena za jekleni odpadek zbran v Jugoslaviji je enaka 100. Prikazani indeksi cen predstavljajo izračunano povprečje za vse tri železarne, na temelju veljavnih cen iz drugega polletja 1981 ob upoštevanju stroškov dovoza. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) KOVINSKI VLOŽEK — PROGNOZA POTREB IN VIROV v sž Cene v indeksih 1981 1983 1985 Po letu 1985 Proizvodnja surovega jekla v tonah 855.000 918.000 982.000 1.032.000 Kovinski vložek v t Skupaj 924.000 1.011.000 1.074.000 1.111.000 Jekleni odpadek-lastni 82 253.000 261.000 281.000 282.000 Grodelj — lastni 197 160.000 165.000 100.000 — Grodelj — tuji .177 80.000 80.000 80.000 80.000 Legure 35.000 40.000 50.000 65.000 Jekleni odpadek iz SFRJ 100 170.000 190.000 230.000 230.000 v tem: iz Slovenije 100 110.000 130.000 170.000 170.000 iz drugih republik 100 60.000 60.000 60.000 60.000 Kovinski vložek uvoz 226.000 275.000 333.000 454.000 v tem: Brodospas 164 40.000 50.000 50.000 50.000 Jekleni odpadek-uvozl37 160.000 170.000 170.000 170.000 Fe v železovi gobi 140 26.000 55.000 113.000 234.000 Jekleni odpadek lastni. Količine lastnega jeklenega odpadka, ki nastaja pri proizvodnji v železarnah SŽ, so za posamezna leta izračunane porabe tujih- polproizvodov, ob upoštevanju specifičnih izplenov za posamezne železarne. Z izboljšanjem izplena, ki ni zadovoljil, bi se zmanjšale količine lastnega jeklenega odpadka. Grodelj lastni — SŽ, zajema planirano proizvodnjo Železarne Jesenice za obdobje 1981—1985. Iz osnutka SaS o temeljih srednjeročnega plana Železarne Jesenice za 1981—1985 izhaja, da bi se v letu 1985 proizvodnja grodlja znižala na 100.000 ton, kar pomeni, da bi v tem času obratoval le en plavž. Za prikaz »po letu 1985« je izbrana predpostavka, da bi oba plavža na Jesenicah prenehala z obratovanjem. Iz primerjave cen v tabeli 1 izhaja, da se uvršča grodelj iz jeseniških plavžev med najdražje vire kovinskega vložka. Naši jubilanti dela Na osnovi večletnih izkušenj je možno oceniti razpoložljive količine odpadka v SRS s 190.0001 do 210.0001 letno (brez lastnega odpadka železarn), kar bi pri uporabi jekla okoli 1,000.000 ton letno približno ustrezalo normativom, ki veljajo za industrijsko razvite dežele. V naslednjem obdobju ni računati s takšnim porastom porabe železarskih izdelkov v Sloveniji, da bi to vplivalo na znatno povečanje razpoložljivih količin jeklenih odpadkov. Tudi zbiranje jeklenih odpadkov je v Sloveniji organizirano zadovoljivo, tako da se v glavnem celotna količina nastalega jeklenega odpadka vrača v ponovno predelavo. Na teh osnovah lahko za naslednje obdobje računamo z več ali manj nespremenjenimi količinami zbranega jeklenega odpadka v Sloveniji v obsegu okoli 200.000 ton letno. Od celotne zbrane količine odpade okoli 30.000 ton na jeklene ostružke, preostala količina pa se glede na dosedanjo prakso deli na slovenske livarne in slovenske železarne v odnosu 1 : 2. Slovenske železarne lahko tako od obeh delovnih organizacij Dinos in Surovine, ki jima je poverjeno zbiranje in priprava jeklenih odpadkov v Sloveniji, pričakujejo v naslednjem srednjeročnem obdobju okoli 120.000 ton jeklenih odpadkov letno. Vendar sta se decembra 1980 obe slovenski delovni organizaciji za zbiranje odpadkov obvezali, da bosta SŽ v letu 1981 dobavili le 105.000 ton jeklenih odpadkov, z obljubo, da bosta stremeli te količine povečati na največ 110.000 ton; to pa je še vedno manj, kot je bilo dobavljeno v zadnjih letih. Na zmanjšanje dobav jeklenih odpadkov SŽ v letu 1981 naj bi vplivalo zmanjšanje količin jeklenih odpadkov iz proizvodnje zaradi racionalnejše uporabe jekla in povečane dobave jeklenih odpadkov iz SRS železarnam v drugih republikah na temelju vezane trgovine. Tak način trgovanja z jeklenimi odpadki sta v letu 1980 razvili predvsem železarni Smederevo in Zenica z nekaterimi večjimi porabniki njihovih izdelkov v Sloveniji ter se ceni, da so SŽ tako v letu 1980 izgubile najmanj 5.000 ton jeklenih odpadkov iz slovenskih virov. Posebno izstopa primer vezane trgovine med Železniškim gospodarstvom Slovenije in Železarno Zenico, ki dobavo novih železniških tračnic veže na protidobavo ustreznih količin jeklenih odpadkov. Iz navedenih razlogov in zaradi porabljenih zalog v letu 1980 pri Dinosu in Surovini je za leto 1981 v tabeli 1 prikazana možna količina dobav z SRS le v višini 110.000 ton. S takšnimi količinami dobav jeklenih odpadkov iz Slovenije pa se SŽ v letih po 1981 ne bi smele zadovoljiti. Zato je potrebno v Splošnem združenju Č. M. Jugoslavije doseči dogovor, da bo v bo» doče povsem prenehala vezana trgovina z jeklenimi odpadki. Posebno pozornost zahteva tudi delitev v Sloveniji zbranega jeklenega odpadka med livarne in železarne. Livarne zaradi pomanjkanja sivega grodlja in nižjih cen stalno povečujejo porabo jeklenih odpadkov. Tako so livarne v Sloveniji leta 1975 porabile 513 kg jeklenih odpadkov na 11 livarskih izdelkov, v letu 1980 so se količine jeklenih odpadkov povečale na 750 kg na tono ulitkov, za leto 1985 pa planirajo livarne povečanje porabe jeklenih odpadkov na 845 kg/t ulitkov. V načrtih razvoja slovenskih livarn je v tej zvezi predvideno povečanje poi-abe jeklenih odpadkov od 89.000 ton na 126.000 ton leta 1985. V dobavah v Sloveniji zbranih jeklenih odpadkov imajo livarne določeno prednost, ker so v stanju plačevati višje cene, kot jih zmorejo železarne, kar kaže na to, da lahko v naslednjem razdobju pričakujemo povečan pritisk livarn na dobave jeklenih odpadkov. Slovenske železarne, ki so s sovlaganjem omogočite opremiti delovne organizacije za zbiranje odpadkov v Sloveniji s potrebno mehanizacijo za pripravo jeklenih odpadkov, morajo zato v naslednjem obdobju stalno spremljati poslovanje Dinosa in Surovine in dosledno vztrajati na spoštovanju dogovora, sklenjenega med Dinosom, Surovino in SŽ, da se livarnam, ki niso prispevale za razvoj zbiranja sekundarnih surovin, ne morejo povečevati dobave jeklenih odpadkov. (Nadaljevanje prihodnjič) Grodelj tuji — nabavljen v jugoslovanskih železarnah. Na osnovi pogodbe o sovlaganju v izgradnjo Železarne Smederevo bi morale SŽ prejemati letno iz Smedereva 65.000 ton do 80.000 ton grodlja. Predpostavljamo, da bo mogoče v naslednjem obdobju v železarnah Smederevo in Zenica nabavljati za potrebe SŽ skupno okoli 80.000 ton grodlja letno. Doslej te količine še niso zagotovljene. Skupna količina razpoložljivega grodlja — lastnega in tujega — bo znašala v letih 1981 do 1984 okoli 240.000 ton letno. To bi omogočalo, da bi delež grodlja v vložku električnih peči znašal okoli 10 °/o, v SM pečeh pa okoli 50%. V letu 1985 bi se zaradi ustavitve enega na 180.000 ton. Pri 50 % deležu grodlja v vložku SM peči, ki bi v tem plavža na Jesenicah skupna razpoložljiva količina grodlja znižala letu omejile proizvodnjo surovega jekla na vsega 100.000 ton, bi bilo potrebno v tem letu povečati delež grodlja v električnih pečeh na okoli 14 %. »Po 1. 1985«, ko bi povsem prenehali na Jesenicah obratovati plavž in SM peči, bi z 80.000 ton tujega — nabavljenega grodlja dosegli delež grodlja v vložku električnih peči okoli 8 %. Iz navedenega izhaja, da bi bilo potrebno, da bi si SŽ čimprej z dolgoročnimi dogovori zagotovile stalne dobave grodlja iz železarne Smederevo in Zenica v skupni količini 80.000 ton letno. Legure. V tabeli prikazane količine potrebnih ferolegur izhajajo v glavnem iz projekcij porabe posameznih železarn. Z usmeritvijo na večanje deleža plemenitih jekel bodo vsekakor narastle tudi potrebe po ferolegurah, vendar pa bodo količine in asortiment odvisne od kvalitetnih programov posameznih železarn. Jekleni odpadek — nabavljen v Jugoslaviji. V tabeli 1 je zaradi specifičnosti problematike v Jugoslaviji nabavljeni jekleni odpadek prikazan posebej: a) za količine zbrane v Sloveniji, b) za količine, ki jih pričakujemo iz drugih republik. a) Jekleni odpadek zbran v Sloveniji. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za predlog tov. Štefana Žavskega iz TOZD valjarna II, št. 530 »Fiksiranje krožnih vodil«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 206.797.67 din in faktorja u-stvaritvene sposobnosti 2 b. 2. Za predlog Franca Selčana iz TOZD KK in Ferda Halerja iz TOZD valjarna II, št. 565 »Priprava valjanih profilov za žarenje v konti žarilni peči z zaščitno atmosfero«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 2,730.400,30 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la za tov. Halerja in 1 c za tov. Selčana. 3. Za predlog tov. Franca Kaučiča in Ivana Drofenika iz TOZD valjarna II, št. 400 »Racionalizacija vodenja valjanca na progi 0 250 in hitra menjava programa na progi 0 300 in 0 250 mm«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 140.780,70 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 4. Za predlog tov. Vlada Oblaka iz TOZD vzdrževanje, št. 380 »Brusni drog za brušenje na horizontalnem vrtalnem stroju«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Obračunano je. bilo na osnovi prihranka 445.582,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 5. Predlog tov. Franca Godic-lja iz TOZD vzdrževanje, št. 626 »Izboljšava na zakl. transporterju in valjčnici pred koračnimi pečmi I in II«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna nadomestila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 1 a. Komisija za inovacije TOZD livarna II je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za predlog tov. Zdravka Srebota iz TOZD livarna II, št. 401 Litoželezne letve za pritrjevanje modelnih plošč na for-marskem stroju«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na o-snovi prihranka 128.105,01 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 2. Za predlog tov. Staneta Gor-šaka iz TOZD livarna II, št. 135 »Dodatna vgraditev izpihovalnih šob pri jedrarskih strojih MEC-IND,« se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 65.354,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b. 3. Za predlog tov. Milana Tim-prana iz TOZD vzdrževanje, št. 410 »Sprememba vležajenja pogona elevatorja za stari pesek v livarni II«, se odobri izplačilo drugega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 87.657,92 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 4. Predlog tov. Marjana Senice in Ivana Antleja iz TOZD vzdrževanje, št. 609 »Razbremenilna veriga«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo. 5. Predlog tov. Marjana Senice in Ivana Antleja iz TOZD vzdrževanje, št .608 »Vgradnja du-šilnih ventilov«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo. Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za predlog tov. Franca Straška iz TOZD livarna I, št. 574 »Izdelava kovinskega podpornika«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. O-bračunano je bilo na osnovi prihranka 24.150,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a. 2. Za predlog tov. Martina Durkoviča in Jožeta Lebana iz TOZD livarna I, št. 216 »Dopolnitev zyklos mešalca«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Obračunano je bilo na osnovi prihranka 469.851,07 din faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b. 3. Za predlog tov. Antona Zoriča iz TOZD vzdrževanje, št. 160 »Izdelava konic za pnevmatska kladiva«, se odobri izplačilo tretjega posebnerga nadomestila. O-bračunano je bilo na osnovi prihranka 310.658,44 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b. Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: 1. Predlog tov. Bogdana Gajška iz TOZD vzdrževanje in Dominika Tomažina iz TOZD jeklarna, št. 396 »Sprememba spodnjih vodil na hladilni klopi KN«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo. 2. Predlog tov. Franca Godic-lja iz TOZD vzdrževanje, št. 607 »Predlog izdelave vodohlajene zaščitne kape na EOP 1 in 2 v jeklarni«, se ne sprejme. Služba za inovacije Zdravstveni dom Store, objekt zgrajen iz sredstev II. referendumskega programa občine Celje. Ob obletnici vselitve v nove prostore 28. april 1980 bo za .prebivalce krajevnih skupnosti Štore, Teharje in Svetina ter zdravstvene delavce, ki delamo na tem območju, zapisan v koledarju drugače kot o-stali dnevi v letu. Ta dan bo dolgo časa ostal v spominu te generacije kot dan uresničenih želja in pomembna zmaga skupnih prizadevanj za boljši jutri. Tisto, kar je za mnoge bila iluzija in dolgoletna neizpolnjena obljuba, je s tem dnem postala resničnost. Zdravstveni delavci TOZD ZP Štore čutimo dolžnost, da sproti obveščamo delavce Železarne in krajane vseh treh krajevnih skupnosti o življenju in delu znotraj zidov nove stavbe, o naših dosežkih in rezultatih ¡prizadevanj za približanje zdravstvenega varstva vsakomur. Zbliževanje in spoznavanje ter razumevanje je prav gotovo pot, ki mas je pripeljala do mesta, kjer danes smo in smer, s katere ne smemo skreniti. Število zaposlenih v takrat najmlajši TO ZC Celje je bilo lani ob otvoritvi 18, ob obletnici 35. Povprečni osebni dohodek v letu 1980 je bil 10.136 din. Ustvarjeni dohodek na zaposlenega lani je znašal 315.472 din. Razmerje med najnižjim in najvišjim OD je bilo 1:4,09. V ambulantah za odrasle smo lani opravili preko 23.000 pregledov, v prvem četrtletju letos pa 6.367. V ambulanti za predšolske in šolske otroke, ki je začela delati jeseni, smo lani opravili preko 2.000 pregledov (od tega 220 sistematskih), v prvem četrtletju letos pa le 150 manj, Poleg tega smo lani opravili še 273 sistemskih pregledov oseb nad 60 let starosti (letos do konca marca 278), 146 pregledov v ginekološki ambulanti (letos že 261), ki je pričela z delom konec novembra, laboratorij je od vselitve do 31. 3. letos opravil preiskave prefko 6.000 osebam, fizioterapija pa je v istem obdobju opravila preko 5.500 različnih storitev. Patronažna' služba je pričela z delom oktobra in je v šestih mesecih opravila 1.500 obiskov na domu. Mimo tega smo lani opravili 341 predhodnih zdravstvenih pregledov in 793 obdobnih. V prvem trimesečju letos je bilo 106 predhodnih zdravstvenih pregledov, 699 obdobnih in 60 kontrolnih pregledov po obdobnih. Kardiolog je lani opravil 55 pregledov, v prVem tromesečju letos pa 179. Preiskav srca na EKG je bilo lani 1.909, preiskav sluha na ADG 663, preiskav vida na orto-ratorju pa 440. V prvem trimesečju letos je bilo 659 preiskav na EKG, 342 na ADG in 106 na ortorator-ju. V zobozdravstvu je bilo v letu 1980 pregledanih 10.395 pacientov. Plombiranih je bilo 5.4'l7 zob, 1.046 je bilo zdravljenj zob. Ekstrahira-nih je bilo 3.046 zob. Napravljenih je bilo 256 protez in 306 mostičkov. V prvem trimesečju leta 1981 je bilo pregledanih 3.257 pacientov, plombiranih je bilo 1.189 zob, ek-strahiranih pa 906. Zdravljenih zob je bilo 312. Napravili smo 79 protez in 93 mostičkov. Menimo, da se lahko vsakdo v ZP Štore ozre na prehojeno pot s ponosom. Kljub temu pa na lovorikah ne mislimo zaspati. Želeli bi še bolj postati sestavni del tega območja, tako da bi v vsakem gospodinjstvu čutili utrip našega življenja in dela. Ostaja tudi naš dolg železarjem za izboljšanje pogojev dela. Vse to pa temelji na meritvah, ki jih zaenkrat opravljajo pretežno uvožene aparature. Tu se je zataknilo. Kljub temu, da so dinarska sredstva v večji meri zagotovljena, nimamo deviz za nakup. Upamo za železarje in zase, da bosta Železarna in Zdravstveni center Celje, ki dela tudi za našo TO vrstni red nakupov za devizna sredstva, našla skupni jezik in uvidela nujnost dokončanja investicije. Del naše dejavnosti bi se tako preselil neposredno na delovna mesta. Ob vsakem jubileju si zbrani zaželijo mnogo lepega v prihodnje — naj bo tudi takrat tako! Direktor TOZD ZP Štore Dr. Marjan Hrušovar, spec. med. dela Še veliko let živi med nami! Tako so zaželeli svojemu delovodji sinteristi aglomeracije in predstavniki družbenih organizacij EPA na poslovilnem zaključku dne 7. 4. 1981, ki jim ga je priredil Franček Vajdič v Domu upokojencev na Lipi, ko odhaja v zaslužen pokoj. »Moraš nas priti še večkrat obiskat«, mu je zatrjevala njegova »dnina«, ki jim je načeloval celih petnajst let in bil jim je dober tovariš. Rad je imel svoje delovne tovariše in bil je do vsakega enak, ne glede od kod je bil kdo doma, ali iz Slovenije, Bosne, ali pa iz Kosova. Franček je ljubil vse in on ni poznal nobenih nacionalnih pregrad med delavci, kar je utrje- valo zavest in dobre medsebojne odnose, a s tem je pomagal ustvarjati zares zavidljive uspehe pri delu, kot tudi na drugih področjih samoupravljanja — je še posebej poudaril tovariš Janžekovič, predsednik DS EPA. Tudi predsednik sindikata, tovariš Vrečko in vodja Aglomeracije, tovariš Sedlar Bojan, sta omenjala v svojem nagovoru veliko izgubo v družbenopolitičnih organizacijah za obrat ob odhodu v pokoj tovariša Vajdiča, ki je vsa leta prevzemal razne funkcije in jih tudi vestno izpolnje- val. Tovariš Plahuta Mihael, šef tozda EPA, pa je obširno opisal lik in delo delovodje Vajdiča za (Nadaljevanje na 8. strani) Še stisk rok in ... iz krajevne skupnosti ŠTORE (Nadaljevanje is 7. strani) vsa leta nazaj in dejal med drugim: »Skupaj smo delali na plavžu od prvega dneva obratovanja in skupaj smo premagovali začetne težave, ki so se porajale, tako vidne kot tudi nevidne in s skupnimi močmi ter nasveti smo vse težave prebredli in jih počasi odpravili. A proizvodnja surovega železa je rastla iz dneva v dan in kmalu je prerastla meje svetovnih zmogljivosti plavžev v tonah in v kvaliteti, saj proizvajamo že veliko let samo specialni grodelj, saj je veliko povpraševanje po njem na domačem trgu in tudi v tujino ga lahko prodamo. Med temi začetniki si bil tudi ti, Franček in lahko si ponosen na svoje minulo delo«, je poudaril tovariš Plahuta ter nadaljeval: »Sicer pa si bil vedno med prvimi, ki so prijeli za vroče železo in tako si se s svojim pridnim delom odlikoval na vseh delovnih mestih na plavžu, od vozača vsipnega voza, kar je bilo sila zahtevno delo, do skupinovodje Aglomeracije in nazadnje delovodje istega obrata. S tem poštenim in nesebičnim znanjem, ki si si ga pridobil skozi dolga leta plavžarstva, si veliko naredil kot organizator proizvodnje za obrat, saj si vse svoje izkušnje in znanje prenesel na svoje naslednike.« »Zato mi je čast in dolžnost, da ti ob tem tvojem velikem jubileju izrečem zahvalo v imenu kolektiva EPA za vse, kar si naredil za obrat in ti kličem še na mnoga leta«, je zaključil svoj pozdravni nagovor tovariš Plahuta. Nato'se je pričelo slavje. Pred nazdravljanjem z žlahtno kapljico modre frankinje in pospravljanjem obilne jedače s krožnikov so delovni tovariši izročili slavljencu darilo, ki mu bo verjetno drag spomin za vse življenje. Da je obdaritev prišla do popolnega izraza je pripomogel tudi fotograf Stanc, ki je pritiskal in snemal s fotoaparatom veselje, medtem ko je Franček prejemal darilo in čestitke svojih sotovarišev. Zatem je Dom upokojencev oživel in ob obilni žlahtni kapljici se je razplamtevalo veselje. Še bolj se je utrdila vez bratstva in prijateljstva med prisotnimi in imeli so si mnogo povedati, tako o veselih kot tudi manj veselih doživljajih, ki so jih preživeli skupaj nekateri v preko dvajsetih letih ali v skoraj polovici svojih življenj. »Ja, bili smo zares dolgo skupaj in veliko smo pregarali na tem našem plavžu,« so poudarjali tovariši Oset, Mlakar in Jure Pavlič ter stiskali roko svojemu delovodji. Potem je zadonela stara slovenska pesem, nato še ena in zopet druga. Kar prehitro je prišla ura, ko se je bilo potrebno posloviti in se odpraviti do- mov. Ob slovesu je prišlo tisto, kar se ne da popisati na papirju, namreč: dolgoletni prijatelji so si segli v roke in njihovega objemanja skoraj ni hotelo biti konca; kar naprej so ponavljali, da pdč nikoli ne bodo pozabili svojega priljubljenega delovodjo in so tovariša na delovnem mestu in tudi zunaj njega. Frančka so imeli sotovariši zares radi, kot se je to videlo na poslovilnem dnevu in moral je vsakemu obljubiti, da ga bo obiskal na domu ali v tovarni, kar so izrazili željo tudi predstavniki organov upravljanja v tozdu EPA. Franček Vajdič je vabilo z zadovoljstvom sprejel, obljubil je še nadaljnje sodelovanje ter zaključil z besedami, med katerimi mu je skoraj šlo na jok: Le kako naj bi živel proč od vas, moji dragi prijatelji, ko smo toliko let delali skupaj, za iste cilje in za naš boljši jutri!« T. J. Štafeta Na konferenci najvišjega organa jugoslovanske mladine v Beogradu je bilo lani po smrti tovariša Tita sklenjeno, da se obdrži štafeta mladosti kot simbol enotnosti in bratstva naših narodov in narodnosti, a obenem tudi 'kot simbol, spomin in v slavo največjemu jugoslovanskemu sinu. Zvezna štafeta ¡se je letos ustavila v Celju, v Štorah pa je krajevna skupnost skupaj z osnovno šolo, gasilskim društvom in Partizanom ter mladino Železarne organizirala lokalno štafeto. Na Lipi pri ŠKIMC je skupinica -kovinarjev, pionirjev športnikov ter gasilcev z zastavami sprejela štafetno palico iz rok isvetinskih mladincev, jo ponesla do osnovne šole, kjer je bil priložnostni program. Štorski mladinci in pionirji so 24. aprila ob 11. uri na meji krajevnih skupnosti predali simbolno palico mladimi Teharij. V tednu od 20. do 25. maja bo v Štorah niz tdkmovanj in prireditev, posvečenih Dnevu mladosti. Perspektivna pionirska vrsta, ki se je letos na občinskih, regionalnih in republiških tekmah v judu nepričakovano izkazala, se bo pomerila na tekmi s Celjani 20. maja v štorski športni dvorani. V Laški vasi bodo uradno odprli novo igrišče. Svečan zaključek tedna bo na stadionu na Lipi z nastopom sekcij Partizana. O vsebini in datumu vseh prireditev bodo krajani obveščeni prek Informatorja in plakatov. Obeta se pester spored. 6. SEJA SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI 21. aprila je bilo v štorskem gasilskem domu zasedanje skupščine štorske krajevne skupnosti, ki ga je sklicala podpredsednica Milica Planik. Žal je bila tudi ta seja, tako kot zadnja lani, nesklepčna. Od polnega števila 84 delegatov je bilo prisotnih le 20 (večina z obrobnih domačij Štor). Čeprav maloštevilni, so delegati predelali celoten material iz dnevnega reda. Na zapisnik s 5. seje skupščine (lami junija) ni bilo pripomb. V nadaljevanju je .predsednik sveta skupščine KS tov. Gaberšček skupaj z delovno predsednico obrazložil zaključni račun 1980, plan. za letošnje leto in srednjeročno obdobje 1981—1985, nakar je skupščina potrdila delgate za razširjene delavske svete komunalnih organizacij. Posebej je zanimiv srednjeročni plan. Nudi potreben razrez dejavnosti štorske KS na področjih: oskrba prebivalstva, stanovanjska gradnja, modernizacija cest, razširitev telefonskega omrežja, oskrba s pitno vodo, razne druge komunalne dejavnosti, kultura, socialno varstvo ter ljudska obramba in družbena samozaščita. Velika razbremenitev za KS bo tudi leta trajajoč problem pečovskega vodovo- Vesti iz osnovne šole OBRAMBNI DAN V soboto, 4. aprila, smo imeli učenci osnovne šole Štore obrambni dan. V šolo smo prišli ob po! osmih zjutraj. Učenci od tretjega do osmega razreda smo limeli orientacijski pohod. Že prejšnji dan so nas tovarišice razdelile v skupine. V soboto zjutraj je bilo vreme sončno in zelo ihrzlo, a to ni moglo skaliti naše dobre volje. Pot je bila naporna. Učenci smo se borili za najboljša mesta, zato smo vso pot tekli in skupno reševali naloge. Vsi upehani smo .pritekli na cilj pred šolo in tam oddali izpopolnjene pole. Nato smo si ogledali še razstavo orožja. Ker pa smo bili utrujeni in lačni, smo se zapodili proti jedilnici. Obrambni dan je bil za nas velika preizkušnja v orientaciji, obenem pa tudi izredno zanimiv dogodek. Nataša Čagalj, 5. a OŠ Štore SREČANJE S PRESDTAVNIKOM ŽELEZARNE V sredo, 15. aprila, smo se seznanili s tovarišem Francijem Kavko, predstavnikom Železarne. Postavljali smo mu vprašanja o Železarni, on ipa nam je na ta vprašanja odgovarjal. V razredu so bile tovarišice, ki poučujejo 3. razrede iz vse celjske občine in so poslušale, kako poteka pouk na naši šoli. Ko smo zaključili pogo- da, ki bo dokončno zgrajen že v maju letos, zahvaljujoč krajanom Pečovja, režijskemu odboru in osebni zavzetosti predsednika sveta za rešitev problema. Na pobudo SZDL so delegati razpravljali tudi o drugem referendumu, s katerim je kraj pridobil prepotrebno zdravstveno postajo. Pododbori in območne delegacije so razpravljale že o morebitnem razpisu tretjega referenduma, s katerim bi rešili najbolj pereče občinske komunalne probleme. Čeprav bi tudi Štorovčani pridobili nekatere objekte, če bo nameravani tretji referendum uspel, je prav, če se spomnimo, da je treba solidarnost tudi vračati (štorska zdravstvena postaja je stala 5,3 stare milijarde). Kje tičijo vzroki, da ni interesa za pomoč pri preobrazbi kraja?! Peščica skoraj vedno istih obrazov se srečuje na sejah ¡sveta, skupščine in SZDL. Potem pa se v bazi govori o istih ljudeh, ki se menjavajo na vodilnih funkcijah! SZDL prav zdaj evidentira nove delegate. Dobrodošla bo pomoč vsakega krajana, ki mu ni mar le lastno materialno stanje, marveč čuti z družbo, ki ga obdaja, sredi katere živi.. . Jok vor, smo se vrnili v skupine in nadaljevali z delom v delovnem učbeniku za spoznavanje narave in družbe. V sredo smo se naučili veliko noveaa ¡in zanimivega o Železarni Štore. Robi Bole, 3. b OŠ Štore ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prerani izgubi RUDIJA GOLEŽA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh, ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem valjarne za denarno pomoč in tov. Šolincu za poslovilne besede. Žalujoči: žena z otroki, mama, bratje in sestre OGLASIL SE JE »Prav lepo vas pozdravljam«, je uvodoma na dopisnico zapisal naš bivši sodelavec, Jože Žafran iz Dramelj. V nadaljevanju pa pravi, da se je tudi on trudil pri delu za boljše rezultate. Delal je v samotami kot vlagalec opeke in .se na delo 13 let vozil s kolesom, prav toliko let pa z avtobusom. Zahvaljuje se za redno pošiljanje našega glasila, ki ga z veseljem prebira in nam želi še veliko uspehov pri delu ter vse iskreno pozdravlja. Jože Žafran STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. Ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado. Uršič Rudi, Zeiič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERti Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. «Jubilanti dela- Na predpraznični dan prvomajskih praznikov je bila v Kulturnem domu v Štorah svečanost, na kateri so se zbrali delavci in upokojenci, jubilanti dela. Zbranim je spregovoril predsednik KPO tov. Dušan Burnik pri čemer je posebno poudaril pomen zvestobe in pripadnosti de-lavcev-jubilantov delovni organizaciji in njihovemu deležu pri razvoju podjetja in doseženim poslovnim rezultatom. 10 LET NEPREKINJENE DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ 1. Alt Avgust 2. Doberšek Ivan 3. Jager Venčeslav 4. Kugler Vinko 5. Vodeb Marjan TOZD JEKLARNA 6. Husič Okan 7. Jančič Emil 8. Maček Ivan 9. Mastnak Silvester 10. Vodišek Stanko TOZD VALJARNA I 11. Belej Anton 12. Borovšak Rafael 13. Guček Jože 14. Koprivc Franc 15. Labohar Branko 16. Omerzel Janez 17. Planko Franc 18. Planko Karl 19. Platnko Ivan 20. Polšak Stanislav 21. Skale Leopold 22. Tovornik Jakob 23. Trebovc Jože 24. Ulaga Jože 25. Volf Vincenc 26. Zupančič Avgust 27. Poštrak Anica TOZD VALJARNA II 28. Džogatovič Živojin 29. Gobec Ivan 30. Ojsteršek Anton 31. Slapnik Srečko 32. Tovornik Jože 33. Vodenik Aleksander 34. Volovšek Ivan TOZD JEKLOVLEK 35. Gobec Alojzij 36. Holcinger Srečko 37. Jug Emil 38. Butinar Milan TOZD LIVARNA VALJEV 39. Bukšek Feliks 40. Čepin Stanislav 41. Hažiič Franjo 42. Kleipej Anton 43. Lorger Martin 44. Nahtigal Karl 45. Pušnik Ivan 46. Užmah Branko 47. Zeme Milan 48. Zimšek Jože TOZD LIVARNA STROJNE LITINE 49. Drobne Albin 50. Fidler Franc 51. Gajšek Rozalija 52. Gračnar Ivan 53. Grobovšek Stanislav 54. Jurkošek Frančiška 55. Kajba Angela 56. Koprivc Branko 57. Kosec Gregor 58. Novak Franc 59. Romih Mihael 60. Sovič Jože 61. Starki Drago 62. Vreže Jože 63. Gorišek Ciril, dipl. ing. TOZD MO 64. Leskovšek Jakob 65. Penič Anton 66. Bobek Mirko 67. Bobek Ivan 68. Gorišek Srečko 69. Gorjup Milan 70. Jager Edvard 71. Jošt Ivan 72. Kočar Marjan 73. Oset Franc 74. Rezar Jožef 75. Ulaga Anton 76. Frece Branko 77. Kovač Marjan 78. Resman Rudolf TOZD VZDRŽEVANJE 79. Abram Milan 80. Grajžl Elizabeta 81. Jagodič Janko 82. Korže Jože 83. Kramer Peter 84. Mikola Milan 85. Oberžan Roman 86. Rezar Janez 87. Štor Alojz 88. Doberšek Peter 89. Jevševar Jože 90. Klezin Daniel 91. Ramšak Jože 92. Senica Marjan 93. Štefanec Stanislav 94. Zalokar Edvard 95. Zupanc Emil 96. Dobovišek Franc 97. Grajžl Bojan 98. Rupnik Alojz 99. Vizjak Mihael 100. Škoberne Branko 101. Verhovšek Silvester TOZD ENERGETIKA 102. Drobne Anton 103. Gajšek Karl 104. Koprivc Milena 105. Kroflič Janez 106. Pfoder Jožef 107. Čebular Marjan 108. Kok Antonija 109. Primc Peter 110. Rožman Dušan TOZD TRANSPORT 111. Žafran Mirko 112. Mernik Pavel 113. Guček Rudolf 114. Kdtak Gustav 115. Marzek Leopold 116. Pajk Alojz TOZD KONTROLA KAKOVOSTI 117. Pungršek Franc 118. Spreitzer Hinko 119. Vrbajac Milan 120. Bevcar Anton 121. Zidanški Rudolf TOZD GKSG 122. Kladnik Rudolf 123. Krajnc Bogomir 124. Zavšefc Martin 125. Borovšak Ana 126. Golob Ivan 127. Klavžar Štefka 128. Vovk Jožefa 129. Artnak Janez TOZD DPG 130. Cerovšek Nada 131. Ferlež Hilda 132. Zorko Zdenka 133. Žagar Ana 134. Hlupič Ivan TOZD TRAKTORJI 135. Drobne Vincenc 136. Gombač Zdenka 137. Videc Jože DS PRIPRAVA PROIZVODNJE 138. Ploštajner Henrik, dipl. ing. DS ZA EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO 139. Ribič Bojan DS ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ 140. Bevc Franc DS ZA KOMERCIALNE POSLE 141. Franulič Anton 142. Skaza Elizabeta 143. Žaberl Viktor DS ZA FINANČNE IN RAČUNOVODSKE POSLE 144. Eller Marjana 145. Pušnik Pavla DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE 146. Kramperšek Stanislav 147. Moto h Anton 148. Verbič Emilija UPOKOJENI 149. Klinar Ivan PREKINIL DELOVNO RAZMERJE 150. Pajek Miroslav 20 LET NEPREKINJENE DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ 1. Kos Julijan TOZD JEKLARNA 2. Cesar Franc 3. Jerič Feliks 4. Mramor Alojz 5. Smole Andrej TOZD VALJARNA I 6. Filej Franc 7. Hostnik Ludvik 8. Kregar Bogomir 9. Turnšek Stanko 10. Verdinek Alojz TOZD VALJARNA II 11. Gajšek Ferdo 12. Kruleč Ivan 13. Zeme Bernard 14. Žolger Vinko TOZD JEKLOVLEK 15. Mlinarič Ivan 16. VolaSko Štefan TOZD LIVARNA VALJEV 17. Zrimšek Silvo 18. Leban Jože, ing. 19. Vodeb Jože TOZD LIVARNA STROJNE LITINE 20. Čavž Vilko 21. Fidler Jože 22. Kleč Karl 23. Rebernik Edvard 24. Salezina Franc 25. Turnšek Kazimir 26. Vrbek Frančišek 27. Škoberne Franc 28. Šuster Maksimiljan TOZD MO 29. Spolenak Franc TOZD VZDRŽEVANJE 30. Arzenšek Anton 31. Jazbec Jožef 32. Kolaržik Alojz 33. Lesjak Franc 34. Mastnak Maks 35. Ožek Branko 36. Rozman Ivan 37. Smole Milan 38. Zorič Anton 39. Žohar Franc 1981 TOZD ENERGETIKA 40. Gašpar Branko TOZD TRANSPORT 41. Jagodič Karl 42. Škoflek Jože 43. Kolar Franc 44. Orožen Jože 45. Klakočar Srečko 46. Romih Ivan 47. Skok Anton TOZD KONTROLA KAKOVOSTI 48. Strnad Jakob 49. Turnšek Alojz 50. Velikanje Valentin TOZD GKSG 51. Drobne Albina TOZD DPG 52. Povalej Jože TOZD TRAKTORJI 53. Korez Janez 54. Privšek Mirko 55. Gologranc Martin 56. Mastnak Marjan 57. Planinšek Ivan DS PRIPRAVA PROIZVODNJE 58. Balon Janez 59. Bobera Adolf 60. Logar Franc 61. Logar Zdravko 62. Valant Mirko 63. Zore Jože DS ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ 64. Burnik Dušan, dipl. ing. 65. Gajšek Alojz DS ZA KOMERCIALNE POSLE 66. Kolšek Franc 67. Zupanc Ivana DS ZA FINANČNE IN RAČUNOVODSKE POSLE 68. Šturbej Milena DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE 69. Doberšek Ivan 70. Gajser Darinka 71. Vovk Franc UPOKOJENI 72. Koprivc Viljem 73. Hribernik Anton 30 LET NEPREKINJENE DELOVNE DOBE TOZD ELEKTROPLAVŽ 1. Koštomaj Stanko TOZD JEKLARNA 2. Godec Martin 3. Krajnc Vinko TOZD VALJARNA I 4. Arzenšek Alojz 5. Gajšek Vladimir 6. Košak Alojz 7. Pestivšek Stanislav 8. Sajovic Ljudmila TOZD VALJARNA II 9. Brečko Anton 10. Šmid Franc TOZD JEKLOVLEK 11. Škorjanec Franc TOZD LIVARNA VALJEV 12. Golež Ivan 13. Kasenburger Franc 14. Ptiček Fanika 15. Srebot Filip TOZD LIVARNA STROJNE LITINE 16. Hrastnik Jože 17. Kolšek Martin 18. Mlač Branko 19. Ojsteršek Viktor 20. Belužič Anica 21. Godicelj Stanislav 22. Jančič Franc 23. Rozman Anton TOZD MO 24. Jermol Stanko TOZD VZDRŽEVANJE 25. Jazbec Alojz 26. Kline Anton 27. Javornik Marija 28. Leskovšek Stanko 29. Metličar Alojz 30. Romih Ivan 31. Gorišek Franc 32. Maj orane Martin TOZD TRANSPORT 33. Užmah Franc 34. Jager Ivica TOZD KONTROLA KAKOVOSTI 35. Maganja Vladimir TOZD DPG 36. Brinove Ivan TOZD TRAKTORJI 37. Belej Martin 38. Pišek Alojz, ing. DS ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ 39. Zagoričnik Ignac DS ZA KOMERCIALNE POSLE 40. Hribar Anton 41. Klajnšek Albin 42. Šeško Franc DS ZA FINANČNE IN RAČUNOVODSKE POSLE 43. Resnik Erika 44. Šeško Kristina 45. Zupančič Slavica DS ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE 46. Mastnak Olga, oec. 47. Zelič Franc, ing. 48. Zidanški Jakob UPOKOJENI 49. Golež Jožef, liv. I 50. Kostanjevec Mirko, valj. I 51. Marki Ivan, MO 52. Tajnikar Janez, el. plavž 53. Peter Štefan, liv. I 54. Ocvirk Franc, liv. I 55. Jager Jakob, energ. 56. Jošt Angela, komunala 57. Koštomaj Jože, valj. I 58. Zelič Alojz, jeklarna 59. Krajnc Anton, liv. I 60. Kočar Jože, jekiovlek 61. Suhar Anton, DS IR 62. Mernik Marica, el. plavž 63. Bukovšek Ivan, DS IR 64. Krajnc Jože, transport 65. Kopiinšek Jože, transport 66. Kos Franc, mehanična 67. Bračun Vinko, jekiovlek 68. Senger Ivan, jeklarna