dnevnik TOREK, 29. DECEMBRA 2015 št. 301 (21.538) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S nrimarski sna rt 3 primorskijport postani naš sledilec DEŽELA - Na 3. strani Gorica in Nova Gorica sta si žal še narazen Stališče odbornika FJK Torrentija TRST - Na 4. strani Zadovoljna poslanca Blažina in Rosato Obračun DS za leto 2015 Goričani nori na drsanje Na silvestrovo bo tudi »snežilo« ITALIJA - Onesnažen zrak letno ubije 84.000 Italijanov, politika se prepira glede ukrepov Zrak duši in razdvaja 1 9 KM f Ul ^.il, MILANO/RIM - Onesnažen zrak v mestih je po več kot dveh mesecih kopičenja strupenih prašnih delcev postal osrednja tema politične polemike. K temu so prispevali tudi podatki o številu smrtnih žrtev zaradi onesnaževanja, ki jih je v nedeljo objavil Corriere della Sera. V Italiji je smrtnih žrtev 84.400 letno, največ zaradi prašnih delcev PM2,5. Glavna krivca sta promet in ogrevanje stanovanj, zlasti na drva in biomase. V posameznih mestih si pomagajo z omejitvami prometa. V Milanu je župan Pisapia od včeraj do jutri odredil popolno prepoved vožnje z zasebnimi osebnimi vozili med 10. in 16. uro. V Rimu pa je prefekt Tronca tarča kritik, ker je odredil - po ocenah stroke povsem neučinkovito - izmenično vožnjo vozil, včeraj z lihimi registrskimi tablicami, danes s parnimi. Kritike letijo na vlade, ki so si sledile in dolgo let niso ukrepale. Na 2. strani HRVAŠKA - Sabor Nov predsednik in ostre obtožbe Milanovica (SDP) ZAGREB - Večina poslancev hrvaškega sabora je včeraj za predsednika parlamenta potrdila akademika Željka Reinerja, kandidata desne Domoljubne koalicije in stranke Most neodvisnih list. Zanj je glasovalo 88 od skupno 151 poslancev. Večina poslancev leve sredine se je vzdržala, predsednik SDP Zoran Milanovič pa je izrazil obžalovanje, ker je Most v zavezništvu s »kriminalno, vohunsko in proustaško koalicijo«. Na 2. strani GORIŠKA - Po novem letu Sovodenjci bodo odpadke lahko odvažali v Gorico V Milanu so včeraj z zaporo prometa skušali omiliti onesnaženost KULTURA Božični duh s harlemskim gospelom TRST, VIDEM - Pevke in pevci slovitega zbora Harlem Gospel Choir so v predbožičnih dneh nastopili v Vidmu in Trstu, kjer so jih gledalci s ploskanjem in petjem priljubljenih pesmi navdušeno sprejeli. Koncerta pa sta bila pomembna tudi s človekoljubnega vidika, saj so se gostje iz New Yorka odzvali na klic organizatorjev ter nevladne organizacije Auxilia, pobudnice dobrodelne akcije za ženske in otroke po svetu. Na 10. strani Portorož: namesto reklame pornografija Na 3. strani Mogol se je zaljubil v Trst in Istro Na 3. strani Trst: burja naj bi danes pregnala meglo Na 5. strani Andreju Kosiču izročili Černetovo nagrado Na 13. strani Ostrejši kriteriji ZSŠDI, jezikovni poligoni in »nov« slosport.org Na 18. strani áant'Anna ImprfSíL '[Yasporii funíbrt Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 191)8 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. delTIstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, )eželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, ZSŠDI in slosport.org, vabijo na zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske Naš športnik 2015. V torek, 29. decembra, ob 20.00, v Kulturnem domu Izola. Veselimo se Vas. GORICA - Na 12. strani 9771124666007 2 Torek, 29. decembra 2015 AKTUALNO / ITALIJA - V Milanu 6 ur popolne zapore, v Rimu sistem sodo/liho Prometne zapore proti onesnaženemu zraku Delni in zakasneli ukrepi postali predmet politične polemike MILANO/RIM - Onesnažen zrak v mestih je te dni, po več kot dveh mesecih kopičenja strupenih prašnih delcev v zraku v Padski nižini in drugod po državi, naenkrat postal osrednja tema politične polemike. K temu so prispevali tudi srhljivi podatki o številu smrtnih žrtev zaradi onesnaževanja, ki jih je v nedeljo objavil Corriere della Sera. Časopis navaja podatke Svetovne organizacije za zdravstvo, po katerih vsako leto v svetu 7 milijonov ljudi umre za posledicami onesnaženega zraku, in Evropske agencije za okolje, ki ugotavlja, da je tovrstnih smrtnih primerov v Evropi nekaj čez 490 tisoč letno. Najslabše so razmere prav v Italiji, kjer je smrtnih žrtev 84.400 letno. V Nemčiji jih je kljub številnejšemu prebivalstvu 72 tisoč, v Franciji in Veliki Britaniji po 52 tisoč (v Sloveniji ocenjujejo, da je takih smrtnih primerov 1830 na leto). Za predčasno umiranje so krivi zlasti fini prašni delci PM2,5, zaradi katerih v Italiji letno umre 59.500 ljudi, sledi dušikov dioksid (21.600 smrti) in ozon (3300). Prašni delci, ki jih je v teh dneh tudi zaradi dolgotrajnega visokega pritiska poln zrak, povzročajo razna vnetja na dihalih in očeh, astmo, kronična obolenja pljuč in raka na pljučih, obolenja srca in krvnega obtoka, posledice pa imajo tudi na jetrih, krvi, spolnih organih in centralnem živčnem sistemu. Glavni vir onesnaževanja je gotovo promet, ki naj bi bil odgovoren za približno polovico onesnaženja zraku. Na drugem mestu je ogrevanje stanovanj, zlasti na drva in biomase (pellet). Pnevmologi opozarjajo, da je zaščita dihal z maskami neučinkovita, saj gredo delci PM2,5 skozi, prav tako malo pomaga zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer je zrak pogosto še bolj onesnažen. »Prostore je treba prezračiti, bolje če v nočnih urah, ko je smo-ga manj,« priporočajo. Še bolj pa koristijo preventivni ukrepi: znižanje temperature v stanovanjih, izogibanje kurjenju v kaminih in pečeh na drva, zlasti pa ome- Nenavaden prizor Milana, ki je bil včeraj 6 ur povsem brez avtomobilov ansa jevanje prometa zasebnih vozil in ojače-nje javnega prevoza. Prav v zvezi s slednjim se je vnela ostra politična polemika. »Vlada se sprehaja na truplih 68.000Italijanov,« je bil na svoji spletni strani oster Beppe Grillo ob navedbi povečanja števila smrti med letoma 2014 in 2015. Lider Gibanja 5 zvezd očita vladi brezbrižnost do problema, ki je že leta in leta vse bolj pereč, in pomanjkanje vsakršne strategije, saj so deželam in krajevnim upravam celo krčili sredstva za javni prevoz. V posameznih mestih si pomagajo z omejitvami prometa. V Milanu je župan Pisapia od včeraj do jutri odredil popolno prepoved vožnje z zasebnimi osebnimi vozili med 10. in 16. uro. V Rimu pa je prefekt Tronca tarča kritik, ker je odredil - po ocenah stroke povsem neučinkovito - izmenično vožnjo vozil, včeraj z lihimi registrskimi tablicami, danes s parnimi. V Milanu tudi spodbujajo rabo sredstev javnega prometa. Že prejšnji teden so uvedli posebno "anti-smog" vozovnico, s katero lahko prebivalci cel dan uporabljajo javna prevozna sredstva za 1,5 evra. »Omejevanje zasebnega prometaje boleč, a nujen ukrep. Vsakdo se bo moral žrtvovati,« je izjavil milanski župan Giuliano Pisapia. Njegove ukrepe so okoljevarstveniki pozdravili, kritični pa so v združenju avto-prevoznikov, ki menijo, da »obstajajo tudi drugepoti za boj proti onesnaženem zraku«. Z njimi je pritegnil vodja Severne lige Salvini, češ, da za onesnaževanje ni kriv promet. Znanstveniki ocenjujejo, da je ta njegova trditev skregana s podatki raziskav. Kočno se odziva tudi okoljski minister GianLuca Galletti, ki je za jutri napovedal srečanje s predstavniki dežel in župani velemest, da bi govorili o ukrepih za omejevanje smoga. Vlada naj bi za spodbujanje nakupa okolju prijaznejši vozil namenila 35 milijonov evrov. Medtem pa bi se razmere utegnile izboljšati s spremembo vremenskih razmer. Visoke vrednosti smoga so namreč posledica tako nenavadno toplega in sončnega vremena kot tudi pomanjkanja padavin in vetra, vreme-noslovci pa že od nocoj ali jutri napovedujejo veter in prve padavine. Marko Marinčič HRVAŠKA - Kandidat HDZ in Mosta Za predsednika sabora izvoljen Željko Reiner ZAGREB - Večina poslancev hrvaškega sabora, ki so bili izvoljeni na volitvah 8. novembra, je včeraj za predsednika parlamenta potrdila akademika Željka Rei-nerja, ki je bil kandidat desne Domoljubne koalicije in stranke Most neodvisnih list. Za Reinerja je glasovalo 88 od skupno 151 poslancev. Ob 88 poslancih, ki so podprli Reinerja, se jih je 62 vzdržalo, en poslanec pa je bil proti. Reiner je bil podpredsednik parlamenta v prejšnjem sklicu sabora. Med drugim je bil tudi minister za zdravje med letoma 1998 in 2000. Je redni profesor na zagrebški medicinski fakulteti, kot tudi član hrvaške akademije znanosti in umetnosti ter kraljeve akademije v Londonu. Novi predsednik parlamenta je v svojem nagovoru pozval k enotnosti vseh strank, da bi zagotovili boljše življenje državljanov. Obenem je napovedal, da bodo ob priložnosti znova preimenovali hrvaški sabor v hrvaški državni sabor, kot se je imenoval v 90. letih prejšnjega stoletja, pa tudi v času Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno. Večina poslancev levosredinske koalicije Hrvaška raste se je pri potrjevanju Željka Reinerja za predsednika sabora vzdržala. Predsednik SDP Zoran Milano-vič je po glasovanju izrazil obžalovanje, ker je Most v zavezništvu s »kriminalno, vohunsko in proustaško koalicijo«. Poudaril je, da je Hrvaška v demokratičnem smislu na najnižji točki v svoji zgodovini, ker je Most zavestno vstopil v zavezništvo s koalicijo, v kateri so »ljudje z obtožnicami, bivši šefi obveščevalnih služb in proustaški elementi«. Kot je dejal, je bila večina za sestavo nove hrvaške vlade oblikovana »spomočjo župana, ki je obtožen težkih kaznivih dejanj«. Ob tem je mislil na zagrebškega župana in svojega nekdanjega socialdemokratskega kolega Milana Bandiča, ki je na volitvah 8. novembra s svojo novo stranko dobil dva poslanska mandata in nato stopil na stran HDZ in Mosta. Milanovič je še dejal, da gle- SIRIJA - Odkritje Islamska država ima ministrstva za vojni plen WASHINGTON - Skrajna Islamska država je oblikovala nekakšna ministrstva, ki se ukvarjajo z vojnim plenom, kot so sužnji, ukradena nafta in antične umetnine, so razkrili dokumenti, ki so jih zasegli ameriški specialci. Zelo hierarhično urejena administracija in pravni predpisi v obliki verskih fatev so podrobno razdelani v dokumentih, ki so jih zasegli maja v napadu v Siriji, poroča tiskovna agencija Reuters. Po navedbah ameriških uradnikov dokumenti razkrivajo, kako je nekoč majhna skupina razvila zapleten birokratski sistem za upravljanje z viri in prihodki - od prodaje ukradene nafte in starin do nadzora zasužnjenega prebivalstva. Islamska država je tako ustanovila divane oz. nekakšna ministrstva, ki pokrivajo različna področja. Eno se recimo ukvarja z naravnimi viri, drugo s prodajo starin iz časov antike, tretje pa z "vojnim plenom", med drugim s sužnji. Skrajna skupina je tudi spisala fatve oz. verska pravila, ki urejajo različna področja, od posiljevanja ženskih zapornic oziroma suženj do tega, kdaj lahko sin od očeta ukrade denar, da bi odšel na džihad. (STA) IRAK - Pomemben uspeh iraške vojske proti borcem IS Osvobodili Ramadi Gre za najpomembnejšo zmago iraških sil, odkar je Islamska država lani zavzela tretjino Iraka BAGDAD - Iraške sile so iz rok džihadistične skupine Islamska država (IS) znova prevzele nadzor nad mestom Ramadi zahodno od prestolnice Bagdad. Gre za najpomembnejšo zmago iraških sil, odkar je Islamska država lani začela ofenzivo, s katero je zavzela tretjino Iraka. Ramadi so pripadniki IS zavzeli maja letos. Iraške sile so bitko za Ramadi začele v torek, v zadnjih dneh pa so boji potekali predvsem okoli nekdanjega vladnega kompleksa, ki so ga pripadniki IS zapustili v nedeljo. Po tem je vojska sporočila, da znova nadzirajo mesto. Vojska je v znova osvojenem vladnem kompleksu dvignila iraško državno zastavo. Poveljniki in borci vladnih sil so se na ulicah prestolnice province An-bar tako veselili zmage nad džihadisti in proslavljali. »Ramadi je osvobojen in oborožene sile protiteroristične službe so dvignile iraško zastavo nad vladnim kompleksom,« je na iraški državni televiziji povedal brigadir Jahja Rasul. Čeprav so ponekod po mestu možni žepi upora, pa je vojska zatrdila, da je mesto osvobojeno in je njena glavna naloga sedaj deaktivacija vseh bomb in drugih pasti po mestu, ki jih je za seboj pustila Islamska država. Po besedah brigadirja Madžida al Fatlavi- Iraški vojaki pred vladnim kompleksom province Anbar v Ramadiju ansa ja iz osme divizije iraške vojske je Islamska država na cestah in v zgradbah kompleksa namestila več kot 300 eksplozivnih naprav. Po navedbah lokalnih uradnikov je Islamska država za živi ščit uporabila civiliste, ko je postalo jasno, da bo izgubila Ramadi. V središču Ramadija naj bi bilo ob začetku ofenzive iraških sil prejšnji teden okoli 400 pripadnikov Islamske države. Za zdaj pa ni jasno, koliko jih je bilo ubitih in koliko se jih je uspelo umakniti. Iraške oblasti medtem niso razkrile števila žrtev, a po poročanju AFP so samo v nedeljo v bolnišnice v Bagdadu odpeljali skoraj 100 ranjenih vojakov vladnih sil. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je že pohvalila uspeh iraških sil, isto pa je storil tudi predsednik iraškega parlamenta Salim al Džu-buri. de na trenutno situacijo koalicija Hrvaška raste odhaja v opozicijo. Poleg poslancev Domoljubne koalicije, Mosta in Bandičeve stranke so Rei-nerja podprli dosedanji predsednik sabora Josip Leko (SDP), vseh osem poslancev nacionalnih manjšin ter dva poslanca Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB), obtoženec za vojne zločine Branimir Glavaš ter nekdanji pod- Predsednik SDP Zoran Milanovic: Most je stopil v zavezništvo s »kriminalno, vohunsko in proustaško koalicijo«. predsednik Milanovičeve vlade in šef Narodne stranke - reformisti (NSR) Ra-dimir Čačič. Potrditvi Reinerja je nasprotoval le poslanec stranke Živi zid, medtem ko se je 62 poslancev večinoma iz levo-sredinske koalicije vzdržalo. Mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Tihomir Oreškovič je ustanovno sejo sabora ocenil kot zgodovinski dogodek. Izrazil je prepričanje, da bo Hrvaška v roku 30 dni dobila tudi novo vlado. Rok 30 dni za sestavo vlade je začel teči 23. decembra, ko mu je Grabar-Kitarovičeva zaupala mandat. Oreškovič se je v popoldanskih urah v Zagrebu srečal s predstavniki Mosta, ki so ga prejšnji teden na predlog HDZ podprli za mandatarja nove hrvaške vlade, ne da bi ga osebno sploh spoznali. Oreškoviča je kot nestrankarsko osebo predlagala HDZ. Predsednik te stranke Tomislav Karamarko je na novinarsko vprašanje v saboru, ali bo namestnik novega predsednika vlade, odgovoril, da »bo nekaj takega«. Predsednik Mosta Petrov je izjavil, da se ne izogiba nobenemu položaju, a da bo treba pred razdelitvijo položajev soglašati o reformah. (STA) LIBIJA - Vloga Italije Prihodnji libijski premier na obisku v Rimu RIM - Na prvem obisku v Evropi se je včeraj mudil poslovnež Fa-jez al Saraj, ki naj bi prevzel vodenje nove vlade narodne enotnosti v Libiji. Al Saraj se je v Rimu na skrivaj sestal s premierjem Matteom Renzijem, ki mu je zagotovil podporo in tudi pripravljenost Rima, da po potrebi posreduje v podporo Sa-rajevi krhki vladi. V skladu z dogovorom, ki sta ga 17. decembra dosegli sprti strani v Libiji in ga je nato pred dnevi podprl varnostni svet ZN, bo al Saraj vodil 17-član-sko prehodno vlado v Libiji, ki bo oblast prevzela v sredini januarja. V Renzijevem kabinetu so objavili sporočilo za javnost, v katerem so ponovili, da je Italija v svoji nekdanji koloniji pripravljena voditi mednarodno misijo za mir in obnovo, ki bi jo lahko vzpostavili ob strinjanju Združenih narodov, potem ko bosta v državi zagotovljena prekinitev ognja in vsaj relativna politična stabilnost. Opazovalci so sicer precej pesimistični glede obetov predlaganega novega režima v Libiji, v katerem bi sodelovali tako islamisti kot predstavniki mednarodno priznanih oblasti. / AKTUALNO Torek, 29. decembra 2015 3 ITALIJA-SLOVENIJA - Stališče deželnega odbornika Torrentija »Gorica in Nova Gorica sta še vedno preveč ločeni« Srečanje s slovenskim poslancem SD Matjažem Nemcem TRST - »Gorica in Nova Gorica sta še vedno preveč ločeni entiteti.« V to je prepričan deželni odbornik Gianni Torrenti, ki upa in računa, da bosta mesti v novem letu okrepili sodelovanje, posebno na področju zdravstva. Odbornik, ki v deželni vladi predsednice Debore Serracchiani odgovarja tudi za mednarodne odnose, je svoje misli o sodelovanju med Gorico in Novo Gorico izrazil na srečanju s slovenskim poslancem stranke SD iz Nove Gorice Matjažem Nemcem, ki od blizu spremlja odnose med poso-škima mestoma. Nemec je tudi član parlamentarnega združenja italijan-sko-slovenskega prijateljstva, ki mu predseduje poslanec stranke Nova Slovenija iz Ajdovščine Jernej Vrtovec. Sestanka se je udeležil tudi Livio Se-molič v svojstvu koordinatorja FJK mešanega odbora med Deželo in Slovenijo. Torrenti je obžaloval, da smo padec meje med Italijo in Slovenijo v glavnem doživljali ne kot začetek, temveč kot konec nekega procesa. S parlamentarcem, ki je član zunanjepolitičnega odbora Državnega zbora, delita oceno, da je sodelovanje med sosednjima državama razmeroma dobro, marsikaj pa bo treba še postoriti. Tor- Od leve odbornik Gianni Torrenti, slovenski poslanec Matjaž Nemec in Livio Semolič, koordinator FJK v mešanem odboru FJK-Slovenija renti in Nemec menita, da bi bilo treba v to sodelovanje aktivneje vključiti Avstrijo in Hrvaško. Prihodnje leto bo 110-letnica železniške povezave med Jesenicami in GLASBA - Tekstopisec pesmi Lucia Battistija Mogol se je zaljubil v Trst in v Istro Debora Serracchiani In Giulio Rapetti, ki je javnosti znan kot Mogol KOPER - Na povabilo tržaške Ljudske univerze je Istro včeraj obiskal Giulio Rapetti, ki ga poznavalci italijanske glasbene scene poznajo kot Mogol. Zaslovel je predvsem kot pisec pesmi pokojnega Lucia Battistija. Mogol se je srečal z italijansko skupnostjo v Umagu, Savudriji in Kopru v sklopu svetovnega tedna italijanskega jezika, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika republike Sergia Mattarel-le. Tekstopisca so v Istri zelo toplo sprejeli, kar velja tudi za Trst, kjer je bil v nedeljo častni gost na koncertu skupine Canto Libero v Ros-settijevem gledališču. Mogol se je pred odhodom v Istro srečal s predsednico Dežele Deboro Serracchiani. Predstavil ji je dejavnost zavoda CET za ovrednotenje italijanske ljudske glasbe, ki je v dvajsetih letih dejavnosti gostil več kot 2.400 gojenk in gojencev. Mnogi od teh so se uveljavili kot pevci, avtorji besedil in glasbeni produ-centi. Mogol je k tej pobudi privabil že nekatere dežele, občine in pokrajine, izrazil je upanje, da bo tudi FJK kmalu postala podpornica CET, ki ima sedež v Toscolanu v Umbriji. Mogol je zelo pohvalil lepote Istre in Trsta. Mesto je označil kot najbolj evropsko mesto v Italiji. Srečanja v deželni palači na Velikem Trgu se je udeležil tudi predsednik Ljudske univerze Fabrizio Somma. Trstom, ki je zelo pripomogla k gospodarskemu razvoju Posočja. Nemec vidi v tej obletnici priložnost za kulturni in športni turizem ter dodatno razvojno možnost za Gorico in Novo Gorico. Precej pozornosti so na srečanju namenili spominskim in drugim pobudam ob 100-letnici začetka druge svetovne vojne, ki so sad sodelovanja med Italijo, našo deželo in Slovenijo. Torrenti je izpostavil prizadevanja deželne uprave, da bi celotna zgodovinska dediščina prve svetovne vojne na obeh straneh meje postala svetovna dediščina pod pokroviteljstvom Unes-ca, organizacije Združenih narodov za zaščito in vrednotenje izobraževanja, kulturne in raziskovanja. Gost iz Slovenije je v tem okviru spomnil na priprave na 100-letnico bitke pri Kobaridu, ki jo bodo leta 2017 v Sloveniji obeležili z veliko kulturno prireditvijo ob sodelovanju predstavnikov desetih držav. Končno je Nemec (pred tem se je srečal s poslanko Tamaro Blažina) pozdravil čezmejna prizadevanja za skupno zaščito Goriških Brd. LESTVICA Trento tokrat za las prehitel sosednji Bocen MILAN - Po Il Sole 24 Ore je lestvico o kakovosti življenja objavil tudi drugi italijanski gospodar-sko-finančni dnevnik Italia Oggi. Obe raziskavi potrjujeta, da ljudje najboljše živijo na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Medtem ko je za izvedence Il Sole 24 Ore po kvaliteti življenja v Italiji na prvem mestu Bocen, je na razpredelnici Italia Oggi prvi sosednji Trento, Bo-cen pa je drugi. V Furlaniji-Julijski krajini je kakovost življenja na splošno najboljša v Pordenonu, ki je na tretjem mestu, medtem ko je bil na lanski raziskavi Italia Oggi na petem mestu. Videm je zasedel deseto mesto (lani je bil 14.). Gorica je na 16. mestu (lani 35.), hudo nazadovanje je doživel Trst, ki je na 51. mestu (lani 31.). V Kopru pretovorili 600 tisoč avtomobilov KOPER - Luka Koper je letos postavila še en mejnik. Minuli konec tedna so namreč pretovorili 600.000. avtomobil in tako postavili nov rekord. Gre za največje število pretovorjenih vozil v enem letu, odkar obstaja pristanišče v Kopru. Doslej je rekord »držalo« predkrizno leto 2008, ko so pretovorili nekaj manj kot 570.000 avtomobilov.»Lepšega zaključka leta si ne bi mogli predstavljati. Avtomobilski terminal Luke Koper tako ostaja v vrhu med pristanišči v Sredozemlju. Prihodnje leto načrtujemo še boljši rezultat, predvsem zaradi novih poslov in povezave z Daljnim vzhodom,« je ob tem povedal predsednik uprave družbe Dragomir Matic. (STA) PORTOROŽ - Koprska policija zasačila storilca, 31-letnega Gorenjca Na hotelskem zaslonu predvajal pornografski film PORTOROŽ - Policija je zasačila he-kerja, ki je 21. junija letos pozno zvečer vdrl v računalniški sistem in prevzel nadzor nad računalnikom, ki je upravljal velik reklamni zaslon na zunanji fasadi portoroškega hotela Metropol. Na zaslonu je približno četrt ure predvajal pornografske posnetke s slovensko porneso La Toyo v glavni vlogi. Storilec je 31-letni Gorenjec, slovenski državljan. Ovadili so ga zaradi suma napada na informacijski sistem in prikazovanja, izdelave, posesti ter posredovanja pornografskega gradiva. Upravljavec reklamnega zaslona je podjetje iz Ljubljane, ki je dogodek prijavilo koprski policiji. Kriminalisti so s foren-zično preiskavo napadenega računalnika ugotovili, da je neznani storilec preko spleta vdrl v računalnik, zaustavil običajno predvajanje reklam, spremenil nekatere podatke, vnesel v računalnik video vsebine in začel predvajati svojo video datoteko. Šlo je za pornografski film z La Toyo, pred katerim so se nekateri mimoidoči zgrozili, drugi pa radovedno ustavili. Na podlagi elektronskih sledi v napadenem računalniku in pridobljenih komunikacijskih podatkov iz tujine je bil dejanja osumljen 31-letni Gorenjec. V avgustu so koprski in kranjski kriminalisti opravili hišno preiskavo in našli več elektronskih naprav, dokaze in podatke, ki so potrjevali vdor v napadeni računalnik. Policija je novico sporočila šele včeraj. V njegovem osebnem računalniku in mobilnem telefonu so med forenzično preiskavo našli tudi nekaj tisoč fotografij s pornografsko in drugačno seksualno vsebino mladoletnih oseb. V postojnskih osnovnih šolah zasegli tisoč petard POSTOJNA - Zaposleni v postojnskih osnovnih šolah so 23. in 24. decembra obvestili policijo, da njihovi učenci uporabljajo različne pirotehnične izdelke. Po opravljenih poizvedbah in zbranih obvestilih so policisti otrokom zasegli več kot tisoč kosov različnih vrst prepovedanih pirotehničnih izdelkov (del teh na sliki). Policisti so ugotovili, da gre za izredno nevarne pirotehnične izdelke, kupljene na črnem trgu, ki so zelo slabe kakovosti, zaradi česar lahko prihaja do predčasnih eksplozij. Te pa lahko povzročijo hude telesne poškodbe, kot so opekline, raztrganine ipd. Z ugotovitvami in ukrepi policistov so bili seznanjeni starši. Policisti bodo zoper dva mladoletnika podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške in poročilo na Center za socialno delo. Policisti pozivajo starše, da se pogovorijo z otroki o nevarnostih pri uporabi pirotehničnih izdelkov. Svetujejo, da jim te izdelke tudi vzamejo. Tovrstno pirotehniko lahko prinesejo na policijsko postajo ali jo sami uničijo z dlje časa trajajočo potopitvijo v vodo. 4 Torek, 29. decembra 2015 TRST ^^^BHBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Obračun poslanke Tamare Blažina »Zame in za Slovence je bilo leto 2015 še kar uspešno« V ospredju financiranje manjšine, Primorski dnevnik, šola in konvencija RAI »Kotpri vsakem delu, se tudi v politiki in v parlamentu soočamo s pozitivnimi in manj pozitivnimi dejstvi. Zame in za slovensko manjšino je bilo leto, ki se izteka, vsekakor uspešno leto,« svoje enoletno delo v rimski poslanski zbornici ocenjuje poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina. S kolegom Ettorejem Rosatom je včeraj podala obračun leta 2015 in nakazala nekaj smernic za bodočo dejavnost. Slovenska parlamentarka, ki je sinoči v Nabrežini s sodelavci, javnimi upravitelji in predstavniki manjšine nazdravila na novo leto, je najbolj zadovoljna z ukrepom za državno financiranje slovenskih ustanov in organizacij. Zadovoljna je z vsoto deset milijonov evrov, ki jo bomo v novem letu Slovenci dobili iz Rima, isto tako je zadovoljna z dejstvom, da bo višina prispevka stalna in da se ne bo treba zanj vsako leto mučiti in pogajati. Blažina je veliko energij namenila slovenski šoli v Italiji v sklopu splošne reforme, ki nosi naslov Dobra šola. Kljub nekaterim težavam je prepričana, da bo naše šolstvo s to reformo precej pridobilo. Poslanka je v pristojni parlamentarni komisiji od blizu spremljala nastajanje reforme založniškega sektorja. Tudi po njeni zaslugi so v zakonski predlog vladne večine vključili zagotovila in obveze za dnevnike narodnih manjšin, med katerimi je tudi Primorski dnevnik. V tem okviru je poslanska komisija za kulturo, ki se ukvarja z založništvom, na avdicijo povabila predstavništvo Primorskega dnevnika. V preteklih mesecih je vlada zarisala nova okrožja za poslansko zbornico na osnovi novega volilnega zakona (t.i. italicum). V slovenski manjšini so tako zarisana okrožja (FJK je razdeljena na dve volilni enoti) doživela različne ocene, Blažinova pa je vseeno zadovoljna, da so bile vse narodnostno mešane občine iz zaščitnega zakona za Slovence vključene v eno okrožje. Končno je poslanka na tiskovni konferenci pozdravila vladno obvezo po čimprejšnji obnovitvi konvencije z radio-televizijsko ustanovo RAI, ki naj bi upoštevala posebnost za televizijskih in radijskih sporedov v slovenskem jeziku. S.T. GRLJAN Znanstveni imaginarij ob novem letu Znanstveni imaginarij v Grljanu bo tudi med novoletnimi prazniki odprt mlademu in manj mlademu občinstvu. Preteklo nedeljo je mnogo družin obiskalo tudi planetarij Cosmo in si ogledalo multivizijo De Revolutioni-bus. 500 let odkritij, izumov, idej, ki prikazuje najpomembnejše etape v svetovni zgodovini. Imagi-narij bo odprt tudi 3. in 6. januarja 2016 ravno tako med 10. in 18. uro. 6. januarja bo ob 15. uri tudi delavnica za otroke med 6. in 10. letom Vrtljiva Befana. Poslanka Tamara Blažina je sinoči v Nabrežini nazdravila na novo leto s sodelavci, javnimi upravitelji in zastopniki slovenskih ustanov foto damj@n SOCIALA - Invalidi Vse bolj dostopno mesto Za invalide in druge osebe s posebnimi potrebami, pa tudi za priletne osebe, je Trst eno izmed najbolj »dostopnih« mest v Italiji. To pa je rezultat plodnega sodelovanja zadnjih let med krajevnimi upravami in pristojnimi ustanovami. Tako zatrjujejo tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari, od-bornica za promet in urbano načrtovanje Elena Marchigiani, pokrajinska odbornica Roberta Tarlao, pokrajinski predsednik konzulte invalidov Mauro Morassut in docentka na oddelku za inženirstvo Univerze v Trstu Ilaria Garofolo. Famularijeva je poudarila, da je bilo sodelovanje z osebami s posebnimi potrebami zelo koristno, saj so občinsko upravo opozorile na konkretne probleme in jih pomagale rešiti. Od leta 2013 deluje v Trstu »delavnica dostopnosti« LabAC, ki je nastala v okviru občinskih območnih načrtov. Pod drobnogledom so bili Cavana in Trg Hortis, Stara mitnica, območje okoli glavne bolnišnice in drugi predeli. Da je sodelovanje obrodilo sadove, je potrdil tudi Mo-rassut, ki je napovedal, da bo kmalu na voljo varen prehod od Drevoreda XX. septembra do središča mesta. BANČNIŠTVO - Napoved poslanca Rosata POLITIKA - Pred občinskimi volitvami »Sedaj reforma zadružnih bank« Vito Potenza predstavil »svojo« občansko listo Reformi ljudski bank bo v prihodnjih dneh sledila reforma zadružnih bank. To je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal vodja poslanske skupine Demokratske stranke Ettore Rosato. »Če ne bi pravočasno reformirali sistema ljudskih bank, bi se slednje danes znašle v precejšnjih težavah,«je prepričan Rosato. Reforma za- Poslanec DS Ettore Rosato družnih bank bo neposredno zadevala tudi bančni zadružni sistem v Furlaniji-Julijski krajini, torej tudi Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob-Sovod-nje. Tržaški poslanec ni pojasnil točnih namer Renzijeve vlade, ki je za zgled načrtovane reforme vzela francoski kmečki bančni kolos Credit Agricole. Osrednje bančno združenje Federcasse po vsej Italiji združuje 371 zadružnih bank (skupno 4.450 bančnih okenc). Rosato in poslanka Tamara Blažina sta med uspehe Renzijeve vlade navedla ukinitev davkov, Tasi in Imu (tudi za kmetijska zemljišča), šolsko reformo ter vrsto ukrepov za gospodarski zagon. Omenila sta tudi reformo javne radiotelevizijske ustanove RAI ter zakone na področju javne varnosti. Predsednik poslanske skupine največje vladne stranke je prepričan, da bo leto 2016 leto ustavnih in drugih institucionalnih reform. Parlament bo moral tudi spremeniti statut Dežele Furlanije-Julijske krajine, saj brez reforme ne bo mogoče dokončno ukiniti pokrajin. »Vsi poskusi ustavnih reform so doslej klavrno propadli, sedaj pa smo tik pred ciljem,« je ocenil Rosato. Zadnja beseda o ukinitvi senata bo v prvi polovici januarja pripadala poslanski zbornici, na kar je na vrsti potrditveni ljudski referendum. Premier Ren-zi računa, da bodo referendum lahko izpeljali jeseni prihodnje leto. Leto, ki se izteka je bilo po Rosatovem prepričanju zelo naporno, a tudi uspešno leto. »Že nekaj let sedim v parlamentu in ne pomnim tako plodne dejavnosti,« je dodal zastopnik demokratov. Učinki nekaterih reform ne bodo sicer vidni takoj, medtem ko so že vidni rezultati vladne ekonomske usmeritve. Kaj pa neuspehi v letu 2015? »Upal sem, da bo bolj pospešeno stekel parlamentarni postopek za priznanje istospolnih zvez in za nova pravila o priznanju državljanstva (t.i. zakon ius soli),« je obžaloval Rosato. Upa in računa, da bodo v novem letu nadoknadili zamujeno. S.T. Tržaške občinske volitve že trkajo na vrata, bi kazalo po odprtju sedeža najnovejše tržaške občanske liste, ki nosi ime po županskem kandidatu Vitu Potenzi. Prostori Občanske liste Vito Potenza se nahajajo v Ul. Giulia. Ob kandidatu, enem od nekdanjih vodilnih predstavnikov gibanja Svobodni Trst, in nekaterih njegovih somišljenikih, ki so mu sledili v tej novi politični avanturi, se je odprtja novega sedeža udeležil tudi Loris Mazzorato, župan občine Resana v pokrajini Treviso. Slednji je pristaš ameriške verske sekte scientology, vse kaže pa, da je tudi postal prvi (zunanji) podpornik Vita Potenze in njegovih. / Mm Potenza in Mazzorato fotodamjgin Nakupovalne torbe s kmetijskimi pridelki za 90 družin v stiski Devetdeset tržaških družin v stiski je na božično vigilijo na sedežu občinskega odborništva za socialne politike prejelo »nakupovalno torbo« s kmetijskimi proizvodi. Šlo je za solidarnostno pobudo Zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti, h kateri je pristopila Občina Trst in še zlasti odbornica za socialo Laura Famulari, ki je uradom naročila, naj med družinami, ki jih obravnavajo občinske socialne službe, ugotovijo upravičence. Le-ti so kot že rečeno na božično vigilijo prejeli kmetijske proizvode, ki so jih dali na razpolago sledeči kmetovalci oz. kmetije s Tržaškega in Goriškega: Alessandro Muzina iz Trsta, Žbogar-Gruden iz Samatorce, I miracoli dell'Alveare iz Devina-Na-brežine, Lucio Folin in Maurizio Bibalo iz Gradeža, La Ferula iz Štarancana, Frate Orazio in Maurizio Zorzet in Škocjana ob Soči, Paolo Blasizza iz Morara iz Ortofrutticola Medea iz Medeje. Poleg tega je Občina Trst že razdelila tudi petsto božičnih daril za koristnike službe na domu, priredila je kosila na ozemlju za šeststo oseb, praznična kosila pa so priredili tudi v domovih za ostarele. Za odbornico Famularijevo je pobuda zveze Coldiretti dodana vrednost, saj gre za voljo proizvajalca, da je v polnosti soudeležen pri družbeni stvarnosti in problematikah na ozemlju ter da sodeluje za dobrobit najšibkejših, pri čemer je upati, da se bo v prihodnje pobuda še razširila. Po besedah predsednika tržaške sekcije zveze Coldiretti Alessandra Muzine pa gre za majhen, a pomenljiv prispevek s ciljem nekoliko olajšati življenje tistim, ki se morajo vsak dan soočati s težavami. / TRST Četrtek, 31. decembra 2015 5 OBČINA TRST - Mestna uprava se ni odločila za omejitve v prometu Burja naj bi danes previharila meglo Danes naj bi zapihala burja! Megla, ki je zadnji teden ovila v svoj vlažni objem Trst in okolico, naj bi imela ure štete. Vsaj tako napovedujejo vremeno-slovci. Po njihovih ocenah naj bi zapihala na podvečer, ponoči pa naj bi sunki dosegli tudi 80 kilometrov na uro. Prav na njihovo napoved se je oprla tržaška občina včeraj, ko je v tiskovnem sporočilu obvestila javnost, da ne bo sprejela nobenega novega ukrepa proti onesnaženju zraka. Sklicevala se je obenem na dejstvo, da koncentracija škodljivih prašnih delcev, znanih s šifro PM10, v zadnjih treh dneh v mestnem središču ni prekoračila dovoljene meje. Zato »ne obstajajo razlogi za zaprtje mestnega središča prometu,« je sklenila mestna uprava. Pač pa je pozvala občane, naj se »primerno vedejo, da bi prispevali k znižanju onesnaženja.« Naj se torej ne po-služijo zasebnih vozil in raje izkoristijo javne prevoze ter naj znižajo kurjavo. Vprašanje zračnega onesnaženja zaradi megle in nizkega pritiska se je zastavilo v začetku preteklega tedna. Takrat, tik pred božičnimi prazniki, se je občinska uprava odločila za zelo blag preventivni ukrep. Ni odredila zaprtja mestnega središča zasebnemu prometu, da ne bi s tem oškodovala trgovcev ob zadnjih božičnih nakupih, pač pa je dosegla dogovor z avtobusnim podjetjem Trieste trasporti in za poldrugi dan omogočila brezplačne vožnje. Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je ob božiču ocenil, da se je začelo stanje - po zaključenih božičnih nakupih - izboljšati, saj je promet v mestu na božič in štefanovo bistveno upadel. Ta njegova ocena pa ni bila prav nič všeč vodji gibanja No ferriera (Ne železarni) Mauriziu Fogarju. Po njegovem mnenju »devet Tržačanov na deset in deset Miljčanov na deset vsakodnevno, in tudi ponoči, vidijo, kako se iz železarne valijo škodljivi plini, ki povzročajo onesnaženje.« Ob meglenem vremenu se je stopnja onesnaženja še povečala. Za za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja pa bi moral skrbeti prav odbornik za okolje. Megla je prejšnje dni ponagajala Tržačanom, kaže pa, da so ji s prihodom burje ... ure štete fotodamj@n ČRNA KRONIKA - Obsojenca odvedli v zapor »Strokovnjak« za kraje v cerkvah Tržaški policisti so pospremili v zapor 52-letnega italijanskega državljana Massima Tucci-nija, ki mora prestati poldrugo leto zaporne kazni zaradi številnih tatvin. Tuccini je pravi »strokovnjak« za kraje v cerkvah. V preteklih letih je kradel v številnih župnijah Furlanije-Julijske krajine, policisti in karabinjerji pa so ga večkrat zasačili in prijeli. Tuccini si je pomagal z zanj značilno tehniko, pri čemer je uporabljal preprosta pripomočka: kovinski tračni meter s prilepljenim koščkom lepilnega traku. S tem orodjem je »ribaril« v skrinjicah za miloščino. Nekajkrat so ga zalotili duhovniki, na primer leta 2004 v Miljah, ko so ga po župnikovi zaslugi prijeli karabinjerji. V pristanišču aretirali voznika tovornjaka V tržaškem pristanišču so policisti mobilnega oddelka v sodelovanju z mejnimi policisti nataknili lisice 42-letnemu vozniku tovornjaka, turškemu državljanu Mehmetu Orkunu Akyurtu. V Trst je s svojim tovornjakom prispel na krovu trajekta za prevoz tovornih vozil, po izkrcanju pa so ga na kopnem pričakali policisti. V Italiji mora prestati triletno zaporno kazen zaradi trgovine z mamili. Vrnil se je, čeprav ne bi smel Leta 2011 so ga izgnali iz Italije ter mu prepovedali ponoven vstop v državo za naslednjih pet let. 32-letni albanski državljan E.B. pa prepovedi ni upošteval, v soboto pozno zvečer so ga italijanski mejni policisti zasačili pri Fernetičih. Iz Slovenije se je pripeljal z avtom francoske registracije. Za vstop v Italijo pa bi bil moral zaprositi notranje ministrstvo. V skladu s predpisi o priseljevanju so mu odvzeli prostost ter ga odvedli v tržaški zapor. Nanj so naleteli v okviru poostrenih obmejnih nadzornih dejavnosti, izkazalo se je, da ga je leta 2011 izgnal prefekt iz Riminija, in sicer zaradi številnih prestopkov. OBČINA TRST - V nedeljo ob praznovanju božiča Večetnična zdravica Prisotni predstavniki številnih narodnih in verskih skupnosti (a brez katoliške...) Pobuda, ki jo je pred nekaj leti po-sejal Odbor za mir Danilo Dolci, je padla na plodovita tla. Multietnično zdravico je letos priredila tržaška občinska uprava, v Pasažo Tergesteo pa je privabila tolikšno raznolikost ljudi, narodnosti in verstev, da je bilo veselje videti jo in tudi slišati. Predvsem so izzvenele besede strpnosti in sožitja, ki jih je bil izrekel župan Roberto Cosolini. Prvi občan je govoril o večetnični sestavi mesta, o multikultur-nosti, o prepletanju jezikov in veroizpovedi, o prijateljstvu, ki se mora še utrditi, predvsem v tem času prihodov novih ljudi iz drugih krajev v mesto. Sprejem in integracija sta bili besedi z največjim poudarkom. Prisluhnili so jim člani občinske konzulte za priseljence s predsednikom Hectorjem Sommerkampom na čelu, pa predstavniki srbsko pravoslavne skupnosti, romunske pravoslavne skupnosti, budistične skupnosti, židovske skupnosti, grške pravoslavne skupnosti, islamske skupnosti, valdeške skupnosti, pa pred- Nazdravili so predstavniki številnih veroizpovedi fotodamj@n KVESTURA Odprtje urada za orožje tudi v soboto Tržaška kvestura sporoča, da bo urad za orožje izjemoma odprt občinstvu tudi v soboto, 2. januarja 2016, in sicer od 9. do 13. ure. Zakonski odlok št. 204 iz leta 2010 je namreč določil, da morajo kupci orožja sporočiti oblastem javne varnosti morebitni nakup (ali prodajo) orožja v soku 72 ur. Zaradi novega leta (v petek) in prve nedelje v novem letu, bi kupci orožja zadnji dan leta ne imeli možnosti za pravočasno prijavo, če ne bi bil urad za orožje odprt tudi v soboto. Urad za potne liste na tržaški kvesturi pa bo redno odprt dopoldne od 9. do 13. ure. Popoldne bi moral biti odprt tudi na silvestrovo, in sicer od 15. do 17. ure. Zaradi novega leta pa bo namesto v četrtek odprt popoldne v sredo, in sicer vedeno od 15. do 17. ure. Vseh starosti in polti stavniki kitajske, srbske, hrvaške, senegal-ske, bosanske, armenske in številnih drugih v mestu bivajočih skupnosti. Izostal je le predstavnik katoliške skupnosti. Kaže, da naj bi se škofov vikar Ettore Malnati zadržal zunaj mesta na zasedanju med katoličani in židi, vprašanje pa je, ali ne bi lahko tržaškega škofa kak drug visoki predstojnik tržaške Cerkve? OBČINA TRST Gibanje petih zvezd proti Bandelliju Globa, ki so jo bili pred dnevi agenti lokalne policije pikolovsko prisolili skupini trgovcev na zelenjadni tržnici zaradi res zanemarljivih prekrškov, še buri tržaške politične duhove. Skupina Un'altra Trieste je v tej zvezi predložila občinskem,u svetu resolucijo, v kateri je zahtevala, naj župan prekliče globe. Občinska svetnika Gibanja petih zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli so v mestni skupščini povabili vodjo Un'altra Trieste Franca Bandellija, naj »zamrzne« resolucijo, da bi skupaj izdelali drugačno, za vse sprejemljivo besedilo. Ocenila sta namreč, da župan ne more preklicati globe, ker bi s tem sam zakrivil upravni prekršek. Kvečjemu lahko z občinskimi svetniki spremenil občinski pravilnik o delovanju zelenjadne tržnice in s tem omogočil, da se podobni dogodki ne bi ponavljali. Menis in Patuanelli sta Bandellija - ki jima je zabrusil, da sta »smešna«, ker nista podprla njegove resolucije - spomnila, da je res škoda, ker se ni lotil problema, ko je bil občinski odbornik v Dipiazzovi upravi. Takrat se mu ni zdelo nujno spremeniti pravilnika zelenjadne tržnice, podobno pa je storila tudi sedanja Cosolinijeva uprava, sta spomnila predstavnika Grillo-vega gibanja. fotodamj@n Koncert mladinskega orkestra tržaške škofije V mali dvorani gledališča Verdi bo danes ob 17. uri nastopil mladinski orkester S. Giusto tržaške škofije. Koncert bo v spomin na Andrea Giorgija, dirigenta zbora opernega gledališča Verdi. Orkester bo izvedel dela Mozarta in Haydna. Razstava jaslic V bivši dvorani Aiat v pritličju tržaškega županstva na Velikem trgu je do 7. januarja 2016 na ogled razstava jaslic, ki jo v sodelovanju z Občino Trst prireja Združenje prijateljev jaslic. Razstavo, ki obsega kakih dvajset jaslic, ki so jih izdelali člani združenja, si je mogoče ogledati vsak dan med 10.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18.30, zaprta bo le 31. decembra. Vstop je prost. V soboto zelenjadna tržnica zaprta Tržaška občina obvešča, da bo zele-njadna tržnica na debelo v Ul. Ottaviano Augusto 12 v soboto, 2. januarja 2016, izjemoma zaprta tako za trgovce na drobno kot za zasebnike, ker blaga ta dan ne bodo pripeljali. Urad lokalne policije Tržaška lokalna policija sporoča, da bo informativni oddelek, ki je odgovoren za nadzor nad prihodi in postanki v občini, s sedežem v Ul. Genova 6 v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja 2016, zaprt za javnost. 17 pregledov, ena kršitev Tržaška lokalna policija je v noči od 21. do 27. decembra opravila vsega 17 nadzornih pregledov v javnih lokalih za zagotovitev javnega miru, in to na območju enajstih ulic in trgov. Ugotovila je le eno kršitev. 6 Torek, 29. decembra 2015 TRST OPČINE - V Finžgarjevem domu o prehrani Čižman (kot Kristus) nasitil udeležence fotodamj@n Prej ... fotodamj@n Številni poslušalci, ki so na vabilo Društva Finžgarjev dom prišli na 2. srečanje v okviru ciklusa predavanj Za osebno rast, vzgojo in boljšo družbo, so z radovednostjo pričakovali, kako bo predavatelj izpeljal večer z naslovom Ko zadiši po božiču - božični recepti za dušo in telo. Tokratno predbožično srečanje je bilo res svojevrstno, saj je na Opčine prišel Marko Čižman, v Sloveniji zelo znan predavatelj, gost, ki v sebi združuje raznoliko izobrazbo in nenavadno kombinacijo poklicev: je obenem poklicni kuhar, inženir živilske tehnologije in duhovnik. Predavatelj je zadostil pričakovanjem prisotnih: z izredno simpatičnim in prijetnim nastopom je v prvem delu večera istočasno odgovarjal na vprašanja Manice Maver (ki % ...hiri M i J u ... in potem je vodila večer) o svoji nenavadni življenjski poti, o darovih, ki jih ima, obenem pa je s konkretno demonstracijo pripravljal sestavine za recept, ki ga je predstavil in pred očmi prisotnih tudi skuhal v jedilnici Marijaniš-ča, ki je povezana s kuhinjskimi prostor. Vmes pa je z duhovitimi domislicami in epizodami z njegovih kuharskih tečajev zabaval vse goste. Sledila je pogostitev vseh prisotnih: skrb organizatorjev, ali bo skuhano zadostovalo za vse, je bila odveč. Kot je pripomnila predsednica društva Lučka Peterlin, je - podobno kot v svetopisemski zgodbi o ribah in hlebcih kruha - tudi Marku Čižmanu, tako kot Kristusu v evangeliju, uspelo nasititi vse številne poslušalce! Sledili so nato »recepti za dušo«: misli , ki jih je povedal, so se zelo do- bro vklapljale v doživljanje božičnih praznikov in so bile pomenjljive za poslušalce vseh starosti. Lahko bi jih strnili v priporočilu, naj nekaj naredimo zase in za polno življenje. Šele potem se lahko odpremo bližnjemu in svoje notranje bogastvo delimo z njim. Prav je seveda, da poskrbimo za kvalitetno in zdravo hrano; toda vsakemu človeku pripada tudi duhova sfera. Tudi zanjo moramo poskrbeti in ji v novem letu posvečati pažnjo. Ob koncu srečanja je predsednica Društva Finžgarjev dom opozorila na naslednje srečanje, ki bo v četrtek, 21. januarja 2016, ko bo gostja strokovnjakinja za psihologijo, avtorica več uspešnic, priljubljena predavateljica in voditeljica delavnic, pisateljica in pesnica Alenka Rebula, predavala na temo: Kaj je vera vase in kako jo gradimo. (A. P.) Včeraj danes Danes, TOREK, 29. decembra 2015 DAVID Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 21.02 in zatone ob 10.35. Jutri, SREDA, 30. decembra 2015 EVGEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1036 mb raste, vlaga 86-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 28. decembra, do nedelje, 3. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oberdankov trg 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oberdankov trg 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja, zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola zaprta v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.sandorligo-dolina.it. S Izleti MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabita na ogled jaslic v Ljubljani v sredo, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca ob 14.00 pri gledališču, postaja v Bazovici in na Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer bomo sklenili s skupno večerjo. Povratek pribl. -/ ob 22.30. Program je primeren za družine z otroki. Vpis na tel. št. 3358045700 (Albert). SPDT vabi v petek, 1. januarja, na tradicionalni pohod na Medvedjak. Zbirališče ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji na Repentabru; od tod se bodo pohodniki podali proti vrhu, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). 0 Mali oglasi NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 3332130947. PODARIM kompletno dvoposteljno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/R15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM 60-kg tehtnico omega. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Id Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. Loterija 28. decembra 2015 Bari 36 73 31 71 77 Cagliari 13 61 60 5 45 Firence 59 72 35 56 60 Genova 89 32 29 5 7 Milan 34 72 61 88 31 Neapelj 36 27 83 39 2 Palermo 74 19 43 8 47 Rim 89 32 37 2 31 Turin 26 58 43 71 48 Benetke 10 39 51 19 75 Nazionale 54 55 57 34 49 Super Enalotto Št. 155 5 38 48 52 81 88 jolly 65 Nagradni sklad 34.654.243,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 16.985,85 € 543 dobitnikov s 4 točkami 346,54 € 21.417 dobitnikov s 3 točkami 17,51 € Superstar 2 Brez dobitnika s 5 točkami --€ Brez dobitnika s 4 točkami --€ 100 dobitnikov s 3 točkami 1.751,00 € 1.593 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.078 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 21.409 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € RAZPIS - Skupnost sv. Egidija FJK, DSI, SZSO in njena družina Nagrada Nadja Maganja Podelili jo bodo februarja 2016 - Predlogi najkasneje do 31. januarja 2016 - Doslej sedem nagrajenk V spomin na gospo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar (Trst, 9. septembra 1951 - Repentabor, 8. februarja 2006) in v želji, da bi vzpodbudili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, so Skupnost sv. Egidija Furlanije-Julijske krajine, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenska zamejska skavt-ska organizacija in Nadjina družina ustanovili Nagrado Nadja Maganja, ki jo vsako leto podeljuje poseben odbor. Prva Nagrada Nadja Maganja je bila podeljena 22. februarja 2010 dr. Metki Klevišarjevi. Naslednje nagrajenke so bile Tamara Chicunova, Tržačanka Laura Famea, Slovenka iz Argentine Angelca Klanšek, Jane Gondwe iz Malawija, lani pa sta nagrado prejeli Berta Vremec in Ljuba Smotlak. Odbor bo v skladu s pravilnikom nagrado spet podelil februarja 2016. Zato vabimo vse, ki bi radi posredovali predlog za nagrado, da svoje predloge javijo na elektronski naslov premionagradanm@libero.it najkasneje do 31. januarja 2016. Pravilnik Nagrade Nadja Maganja 1. člen: Odbor podeli vsako leto denarno nagrado. Njeno višino določa iz leta v leto glede na zbrana sredstva in glede na stroške, ki so povezani s podelitvijo nagrade. 2. člen: Nagrada se podeli ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere ter ena ali več vrednot, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganje - predvsem vera, molitev, ljubezen za raziskovanje na področjih zgodovine, znanosti, družbenih ved in kulture, nadalje pisanje kot sredstvo za posredovanje osebne izkušnje in zavzetosti, služba bližnjemu, ljubezen za ekumenski in medverski dialog, pedagoška izkušnja, solidarnost z revnimi in potrebnimi, varstvo človekovih pravic. 3. člen: Predloge za nagrado lahko kdorkoli (zasebnik, društvo, Nadja Maganja javna ustanova) posreduje članu Odbora ali pa neposredno na sedež Odbora. 4. člen: Odbor pregleda prejete predloge za Nagrado in z dvotretjinsko večino izbere možno nagrajenko ali nagrajenke. Svoj sklep najprej sporoči možni nagrajenki ali nagrajenkam. Po pristanku na sprejetje nagrade Odbor podeli nagrado, ki se praviloma izroča vsako leto v mesecu februarju, ko se spominjamo smrti Nadje Maganje in obhajamo Dan slovenske kulture. Proti sklepom Odbora v zvezi s podelitvijo nagrade ni možna pritožba. 5. člen: Podelitev nagrade poteka na javni slovesnosti, o kateri se javnost obvesti preko sredstev javnega obveščanja. / TRST Četrtek, 31. decembra 2015 7 U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.45 »La Isla Minima«; 16.00, 20.00 »Ahora si Llego!«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Le ricette del-la signora Toku«; 18.00, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.30, 19.15, 21.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10 »Božič pri Cooperjevih«; 13.40, 16.20 »Dobri dinozaver«; 14.20 »Dobri dinozaver 3D«; 15.00 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 21.10 »Parkelj«; 14.30, 16.30 »Sestri«; 13.25, 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.45 »V srcu morja«; 16.00, 18.20, 20.30 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 17.00 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Franny«; 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 18.20, 20.15, 22.00 »Va-canze ai Caraibi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Natale col boss«; 15.00 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 20.15, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 15.15, 16.30, 17.40 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 16.45, 18.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 15.00 »Il viaggio di Arlo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 14.10, 15.35 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 15.10, 17.10 »Al-vin Superstar: nessuno ci puo ferma-re«; 15.15, 17.00, 19.15, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 19.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Natale col boss«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 18.00 »Il professor Cenerentolo«; 19.10, 22.00 »Il ponte delle spie«; 20.05, 22.10 »Franny«; 22.00 »Premonition«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Franny«; Dvorana 3: 15.00, 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 17.40, 19.45 »Irrational Man«; 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; Dvorana 4: 15.20 »Natale col boss«; 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 16.00 »Alvin Superstar: nessuno ci /'-Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta 31. decembra naša urada v Trstu in Gorici zaprta. Brezplač puo fermare«; 17.30 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.40, 20.30 »Vacanze ai Caraibi«; 22.20 »Natale col boss«. Obvestila Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta zaradi dopusta do petka, 8. januarja. JUS NABREŽINA IN GD NABREŽINA, v sodelovanju z Borisom Grudnom »M'rtinč'v«, vabita člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki bo danes, 29. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali voščila za novo leto 2016. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. KROŽEK KRU.T - danes, 29. decembra, ob 18. uri se zberemo prijavljeni člani in prijatelji na tradicionalnem srečanju ob koncu leta v gostilni v Bazovici. Kulturni program bodo oblikovali MoPZ Fran Venturini in Tamburaški ansambel SKD France Prešeren. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v sredo, 30. decembra, zaprta. BOŽIC Z NAMI 2015 - V cerkvi sv. Jerneja bo v četrtek, 31. decembra, ob 19.00 zahvalna sv. maša s petjem MeCPZ »Sv. Jernej« in petimi litani-jami. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Milivoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. NŠK bo med prazniki zaprta, in sicer: sedež knjižnice v Ul. S. Francesco 20 do četrtka, 31. decembra, Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 in Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6 pa do torka, 5. januarja. SDGZ IN SERVIS obveščata cenjene člane in stranke, da bodo naši uradi v četrtek, 31. decembra, popoldne zaprti. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do četrtka, 31. decembra, zaprto. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v petek, 1. januarja, na novoletni pohod na vrh Griže. Zbirališče v Boljuncu na G'rici ob 9.45, odhod ob 10.00. Pohod bo trajal približno tri ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do nedelje, 3. januarja. Od 4. do 8. januarja bo urad odprt od 9. do 13. ure. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. NA REPENTABRU, v hiši na skali, je g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Do srede, 6. januarja, vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno petka, 8. januarja. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta. Do ne- delje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih od 16. do 20. ure. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo Kako razumeti fenomen Islamske države. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. S3 Prireditve RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: Novoletni koncert v sredo, 6. januarja, ob 18. uri. Godba na pihala V. Parma, Aleksander Ipavec in Martina Fe-ri. Dirigent Tomaž Nedoh. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v petek, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgonik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo dArpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Župnijsko družinsko skupino iz Zgo-nika in Župnijo sv. Mihaela v Zgoni-ku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v or- ¿Pogteßno podjetje H hI M HUÍ ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 ganizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji DSMO Ki-ljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. Prispevki V spomin na Nerino Kralj daruje Martin Vremec 30,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Normo darujeta Laura in Livio 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Po pogrebu naznanjam smrt drage mame, none in pranone Emilie Veljak vd. Neubauer sin Guido z družino in ostalo sorodstvo Ob izgubi drage mame izrekamo Guidu iskreno sožalje vsi pri AŠD Sloga Tabor Francesco Musina Sporočamo, da bo pogreb našega dragega v četrtek, 31. decembra 2015 ob 11.45 iz ulice Costalunga v cerkev v Gropadi. Ob 12.15 bo sledila sveta maša in nato pokop v Bazovici. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda Dragi Bruni Soban v slovo darujejo so-letniki 160,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na padle v NOB daruje Tatjana Čok Malalan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika na Opčinah. Ob obletnici smrti drage mame Olge darujeta hčeri Sonja in Alma v njen spomin 60,00 evrov za ŽVS Barkovlje. V spomin na drago nono oziroma bis nono Olgo darujejo Magda, Daša in Domen 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Meri Berce daruje 30,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Marijinega moža Milana darujejo klekljarice 30,00 evrov za KRD Dom Briščiki. t Sporočamo, da je zaspala v Gospodu naša draga dolgoletna članica in zaslužna odbornica Mira Bole Ohranili jo bomo v lepem in hvaležnem spominu Vincencijeva Konferenca Ljubezen oznanjam, s srcem prihajam in s težo odhajam. Odhajam? Ne! Ostajam! (Dunca) Solznega srca sporočamo, da je od nas odšla mami, nona in pranona Marjanca Hlavaty (Dunca) hčerka dr. Roberta Hlavaty-ja Poslovili se bomo v sredo, 30. decembra 2015, ob 11.30 v vežici Sv. Frančiška na pokopališču Žale v Ljubljani. Veronika, Ratko, Petra, Anže in Tim 29.12.2006 29.12.2015 Julka Žerjul V hvaležen spomin vsi tvoji Krmenka, 29. decembra 2015 27.12.1985 27.12.2015 Renato Gombač Trnje, ki nas zbada tu na zemlji, bo v večnosti spremenjeno v rože. Spominjajo se te svojci in bivši sošolci Lonjer, 29. decembra 2015 V slovo dragi Claudii Zotti. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Marija in vsi, ki smo te imeli zelo radi 8 Torek, 29. decembra 2015 TRST / LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA KRAS - Predlog predsednika Pizzige Proizvajalci kraškega pršuta - združite se! OPČINE - Šola Srečka Kosovela Na božičnici tudi pričevanja dedov Predsednik Lokalne akcijske skupnosti Kras David Pizziga je na decembrski skupščini predlagal nov projekt za ovrednotenje našega ozemlja. »Predlagamo, da bi združili trud vseh proizvajalcev kkraškega pršuta v sodelovanju z dvema ustanovama za raziskovanje in spodbujanje gospodarstva, ki nam ju Evropa zavida: Area Science Park in tržaški MIB.« Pizziga je namreč začel vključevati Area Science Park in MIB z namenom, da bi Kras postal laboratorij trajnostne inovacije. »Naš cilj je razvijanje skupne poslovne ideje za kraški pršut s skupno uporabo virov in proizvodnih sredstev med kmetovalci,« je izjavil. Ustanovi Area Science Park so predlagali, naj v sodelovanju s kraškimi kmetovalci opredeli, katera tehnološka sredstva so okolju najprijaznejša in najprimernejša za razvoj in sledljivost proizvodne verige pršuta. Čezmejni pršut? fotodamj@n Poleg tega si pri Lokalni akcijski skupnosti Kras želijo, da bi jim MIB pomagal pri razvoju poslovnega načrta za dosego boljšega položaja na lokalnem in mednarodnem trgu. »Čezmejno vprašanje v zvezi s teranom nas uči, da moramo začeti delati organizirano in da moramo združiti napore našega ozemlja na obeh straneh meje. Zato z odprtimi rokami spre- jemamo prizadevanja vseh,« je pojasnil Pizziga. V naslednji finančni perspektivi Evropske unije za razvoj podeželja bodo do leta 2020 na razpolago trije milijoni evrov, ki bodo namenjeni Krasu in ki jih bo upravljala Lokalna akcijska skupnost. Dobršen del teh sredstev bo na podlagi sedanjega stališča LAS-a namenjen integriranim podjetniškim projektom. LAS Kras je konzorcij, ki ga sestavljajo bodisi zasebni bodisi javni subjekti. Konzorcij uporablja večinoma evropska sredstva za razvoj podeželja, ki morajo na podlagi lastnih razpisov in projektov koristiti za gospodarki, socialni in kulturni razvoj ozemlja. LAS Kras je pristojen za kraško območje v tržaški in goriški pokrajini. V deželi je 5 lokalnih akcijskih skupin, v Italiji jih je približno 200, v Evropi pa približno 2.000. OSNOVNA ŠOLA ALOJZA GRADNIKA - Obisk Cvetka Bevc na Colu Slovenska pisateljica, pesnica in glasbenica zaigrala učencem lutkovno predstavo Pesem za vilo Šolska božičnica na Katinari Božičnica na šoli Srečka Kosovela na Opčinah Zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki so se učenci openske srednje šole Srečka Kosovela zbrali na prisrčni božičnici. V šolski veži, ki so jo bili pod mentorstvom prof. Helene Volpi praznično okrasili, je šolski pevski zbor pod vodstvom prof. Rosande Kralj zapel niz slovenskih in mednarodnih ljudskih pesmi. Učenci so tudi v instrumentalnih skupinah poustvarili znane božične melodije in prispevali ubrano glasbeno spremljavo petju šolskega zbora. Ob glasbeni božični tradiciji pa so v pripovedih učencev zaživela tudi pričevanja dedov in babic o božičnih praznikih iz njihove mladosti, ki so jim ostali posebej v spominu. Kot dragoceno družinsko izročilo, povezano z nekoč skromnejšim, a duševno bogatim življenjem, so njihove besede s svojo srčno toplino segle v bistvo božičnega praznovanja. V tem duhu so izzvenele tudi besede ravnateljice Marine Castella-ni, ki je v svojih voščilih posebej poudarila pomen dobrodelne pobude Človek človeku, namenjene zbiranju oblačil, igrač in druge pomoči ljudem v stiski, h kateri je tudi šola Kosovel pristopila skupaj s celo Večstopenjsko šolo Opčine. Sredi decembra je obiskala šolo Gradnik na Colu pisateljica, pesnica, glasbenica in urednica Cvetka Bevc. Učenci so jo takoj presenetili in razveselili s šolsko himno. Pisateljica iz Slovenj Gradca je otrokom zaigrala lutkovno predstavo Pesem za vilo in jih popeljala v svet zaljubljene krastače. Nato je učencem prebrala svojo knjigo Kokoška Sla- Učenci osnovne šole Alojza Gradnika v gostjo Cvetko Bevc (sedma z desne v zadnji vrsti) vica in Petelin Vladimir. To je magična knjiga: vsako pravljico lahko prebiramo z druge strani knjige, saj ima ta dve platnici z različnima naslovoma. Otroci so vseskozi navdušeno in pozorno poslušali. Na koncu so sami ustvarjali v delavnici krajša literarna besedila, ki jih je Bevčeva na koncu glasno prebrala in vsakega učenca posebej pohvalila. Božičnica v cerkvi Sv. Trojice na Katinari Osnovna šola Frana Milčinskega s Katinare je pretekli teden v župnijski cerkvi Sv. Trojice na Katinari pripravila prijetno božičnico, s katero so otroci skupaj z učiteljicami želeli na lep način voščiti množici prisotnih vse dobro ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih. Spored je obsegal prepletanje zborovskega petja v angleščini, ita-lijaščini in seveda slovenščini, igranja na orff instrumente, flavt in violine pod vodstvom učiteljice Lučke Križmančič, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Oskar Kocijančič. Številne prisotne, tako nastopajoče kot pošlušalce, sta nagovorila ravnateljica Carolina Visentin in domači župnik Giorgio Carnelos. Na koncu pa so skupno voščilo izrazili še vsi prisotni, ki so za zaključek zapeli trojezično Sveto noč. (LL) TREBČE - Božič Snežinke in oblaki vrtca Elvire Kralj Kljub temu, da ni bilo dosedanje vreme navkljub koledarskemu nastopu zime prav nič zimsko, so malčki otroškega vrtca Elvire Kralj iz Trebč pričarali v Ljudskem domu v Treb-čah pravcato zimsko idilo. Snežinke so poplesale in oblaki so se razigrali na odru, da jih je bilo lepo videti, pa tudi slišati, saj so otroci ob plesu še zapeli niz zimskih in božičnih pesmi ter tako zelo ljubko vsem prisotnim voščili vesele praznike. Ob koncu predstave pa so vzgojiteljicam in osebju vrtca Eleni, Alenki, Danici, Valentini, Claudii, Urški in Nicol izročili priložnostna darilca. OBLETNICA - V gostilni v Repnu Štiridesetletniki so se združili Vabilu se je odzvalo kar 85 nekdanjih deklet in fantov - Kljub kaki pleši in odvečnim gramom so »v super dobri formi« 40-letniki s Tržaškega združite se! Tako se je glasilo vabilo, na katerega se je odzvalo kar 85 deklet in fantov, ki so se novembra »združili« v restavraciji v Repnu. Nekateri so se srečali po dolgih letih in s presenečenjem ugotavljali, da so v še dokaj dobri formi. Drugi pa so celo ocenili, da so kljub sicer redkim plešastim glavam ali kakemu kilogramu odveč »v super dobri formi«. Obujali so spomine na otroška leta, na šolske dogodivščine, na najstniške zabave in norosti... Plesali so, klepetali pozno v noč in z veseljem ugotovili, da kljub zrelim letom (nekateri so sicer podvomili o tem!) jih otroška razposajenost še ni zapustila... Ob zaključku »njihovega« leta, želijo organizatorji »velikega dogodka« vsem 40-letnikom srečno in razposajeno naprej! Štiridesetletniki so se združili v gostilni v Repnu Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Naročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. /-Primorski r dnevnik informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu 1 0 Torek, 29. decembra 2015 KULTURA / TRST - Gospel večer z dobrodelno akcijo v gledališču Rossetti Glasovi iz Harlema s priljubljenimi pesmimi ogreli tržaško občinstvo TRST - Tržaško praznično ozračje je na kulturnem področju zaznamoval tudi znani glasbeni sestav Harlem Gospel Choir. Koncert tega zbora, ki je pravzaprav nonet, je imel pomenljiv podnaslov Concert for life 2015. Za boljše življenje prebivalcev ogroženih območij (zaradi vojne ali ekonomskih razlogov) se pri nas med drugimi zavzema tudi nevladna organizacija Auxilia. Pred četrt stoletja so jo ustanovili v Trstu, trenutno pa ima sedež v Čedadu. Prizadeva si, da bi predvsem ženskam in otrokom zagotovila boljše življenjske pogoje in v ta namen je organizirala široko zasnovano akcijo »šalov ljubezni«. Gre za kvačkane izdelke žensk iz raznih držav, ki jih nato prodajajo ob raznih priložnostih. Tudi v tržaškem gledališču Rossetti so jih menda kar nekaj prodali. Verjetno tudi večer prej v Vidmu, saj so bili pobudniki Newyorški zbor je bil tudi glasnik dobrodelne akcije organizacije Auxilia, naslovljene »operacija nasmeh« gledališče Teatro Nuovo Giovanni da Udine, Stalno gledališče FJK, Dežela FJK, nevladna organizacija Auxilia, organizirala jih je družba Zenit v sodelovanju z Azaleo Promotion. Kot so pred povsem zasedeno tržaško dvorano povedali člani ne-wyorškega zbora, so tudi oni glasniki dobrodelne akcije. Naslovili so jo »operacija nasmeh« in je tudi prvenstveno namenjena otrokom. Glede na predboži-čno obdobje je seveda bilo »dobrodelno« poglavje več kot dobrodošlo (sicer pa je veliko umetnikov glasnikov raznih organizacij in pobud in ne samo v prazničnem obdobju). Tradicionalno praznično, če ne izrazito božično, pa je že sicer zasnovan program »najpomembnejšega gospel zbora na svetu«, kot ga promovirajo organizatorji. Kot rečeno, gre za manjši vokalni sestav solistov. Ob glasbeni spremljavi (klaviature in bob- dveh koncertov v tej deželi videmsko ni) posamičen solist v družbi ostalih iz- vaja znane skladbe, kot so Celebrate the King, Let it Rise, Amazing Grace, O Happy Day, Celebration in druge. Njihov slog je bolj podoben pop izvajanju, saj pojejo vsak v svoj mikrofon in so zvočniki »naviti«. Člani skupine, ki je bila ustanovljena v New Yorku pred četrt stoletja, zelo radi vzpostavijo kontakt z občinstvom, ki jim zvesto sledi s ploskanjem in petjem. Pesmi, ki jih izvaja sestav - prišteti moramo še medley božičnih motivov - postajajo vse bolj priljubljene tudi pri nas. In tudi poznane, kot so dokazali gledalci, ki so zapolnili tržaško gledališče Rossetti. Pred že uveljavljenim sestavom pa je na obeh koncertih nastopil krajevni zbor Harmony Gospel Singers. Ustanovljen leta 2003, je že prejel več nagrad, tudi v sami domovini gospela. Ob radoživem podajanju repertoarja pa gre podčrtati, da izvaja nove, izrecno za zbor napisane skladbe, za katere so mu podelili prestižna priznanja. V dodaten dokaz, da je v našem širšem okolju zvrst gospel priljubljena in kakovostno zastopana. Breda Pahor MEDNARODNI BIENALE FILO ROSSO Sodobni nakit v Miljah in Izoli Sandra Kocijančič, Isabella Bembo in Simonetta Cigolotti miklavčič šumanski MILJE, IZOLA - V Miljah in Izoli je sredi decembra vrata odprl 4. Mednarodni bienale sodobnega nakita Filo Rosso. S svojimi kreacijami se predstavlja več kot 80 umetnikov iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstrije, Makedonije, ZDA in Izraela. Med sodelujočimi razstavljavci so tudi uveljavljena imena: lanskoletni dobitnik nagrade Mladi ustvarjalec v salonu Révelation in večkratni nagrajenec Sébastien Carré iz Pariza; prejemnik glavne nagrade leta 2014 na festivalu Joya v Barceloni, italijanski oblikovalec Gigi Mariani; priznana industrijska oblikovalka Petra Bole iz Slovenije. V Miljah so v muzeju sodobnih umetnosti Ugo Carà in v sosednji občinski galeriji Giuseppe Negrisin poleg predstavitve izbranih izdelkov natečaja na ogled tudi kreacije priznane izraelske oblikovalke nakita Vered Babai. V Izoli so v galeriji Drat in v Mestni palači na ogled postavljena dela prepoznavne tekstilne umetnice Silvie Beccaria, druge posebne gostje dogodka. Letošnji mednarodni natečaj sodobnega nakita poteka pod kuratorstvom Isabelle Bembo v sodelovanju s Simonetto Cigolotti in Sandro Kocijančič. »Tokrat so se pridružili še Makedonci in resnično sem vesela, da se vsako leto predstavlja vse več razstavljavcev. Ogle- dati si je mogoče ogromno kvalitetnega nakita in prepričana sem, da bo tudi žirija imela nadvse težko delo pri izbiri kolekcije, ki jo bo nagradila,« je o pestrem razstavnem programu povedala Sandra Kocijančič. Mednarodno strokovno žirijo sestavljajo letos Jean-Yves Le Mi-gnot (predsednik Akademije sodobnega nakita in ustanovitelj Trie-nala Sodobnega nakita iz Pariza), Vered Babai ( zlatar iz Izraela), Marianne Grassier (bloger Bijoux contemporain) in Giovanni Micera (direktor revije Preziosa Magazine). Botra letošnjega mednarodnega festivala Filo Rosso je priznana španska modna oblikovalka Agatha Ruiz de la Prada, ki je dogodek v Miljah in Izoli tudi obiskala. Bienale sodobnega nakita Filo Rosso je prvič zaživel leta 2008 v sodelovanju z italijanskim združenjem sodobnega nakita. Idejna pobudnica dogodka je Isabella Bembo, ki se vsa leta osredotoča na nakit, ob katerem ima glavno vlogo tkanina. Zato bienale tudi nosi pomenljivo ime Filo Rosso - Rdeča Nit. Letošnji dogodek so podprle Občina Milje, Občina Izola in Pokrajina Trst. Kreacije avtorskega nakita so v Izoli na ogled do 10. januarja, v Miljah pa vse do 24. januarja. Robi Šabec SALZBURŠKI FESTIVAL - Na sporedu bo poleti, vstopnice po ugodnejši ceni pa bodo na voljo samo do 7. januarja Angel uničenja, Faust, West Side Story Zaživela bo tudi Straussova opera Die Liebe der Danae, katere krstna uprizoritev je leta 1944 odpadla zaradi vojne - Mnogo svetovnih zvezdnikov SALZBURG - 192 dogodkov v 41 dneh na 14 različnih odrih, na osnovi 96-letnih izkušenj: Salzburški festival predstavlja v primerno slovesni razsežnosti novo izvedbo znamenitega poletnega festivala, ki bo v Mozartovem mestu potekal od 22. julija do 31. avgusta. Predsednica Helga Rabl Stadler in umetniški vodja Sven-Eric Bechtolf sta kot vsako leto predčasno predstavila program, saj se lov na najugodnejše vstopnine začenja že jeseni, rezervacije pa sprejemajo do 7. januarja, nakar se bo prodaja ponovno pričela v drugi polovici marca, toda samo za preostale (navadno najdražje) vstopnice. Vodilna tema festivala bodo sanje, vendar v širšem smislu, kot je pojasnila Stadlerova: »V zadnjih mesecih so se naša življenja spremenila na nepredvidljiv način. Stvari, za katere smo mislili, da so nemogoče, se dogajajo pred našimi očmi. Trpljenje in vojna sta zgledali daleč od Evrope in Zahoda, a sta nas dosegli na neposreden način in to ni sen, je resnica. Mi pa smo, kot pravi Prospero v Shakespearjevem Viharju, nemočni in nezmožni razumevanja ali urejevanja našega sveta na miroljuben način. Pesnik Novalis pa nam ponuja upanje in tolažbo z odgovorom na strašno ugotovitev: 'Ko mislimo, da sanjamo, pomeni, da se bomo kmalu prebudili.' Take sanje, ki nas morda vodijo k prebuja- nju, so sanjali tudi pisatelji in skladatelji, ki bodo tvorili osnovo novih opernih in dramskih uprizoritev Salzburškega festivala 2016.« Festival bo odprla svetovna premiera ope- re britanskega skladatelja Thomasa Adesa The Exterminating Angel (Angel uničenja), ki je nastala po naročilu festivala na osnovi istoimenskega surrealnega filma režiserja Luisa Bunue- la. Sledila bo Straussova opera Die Liebe der Danae, ki bi bila morala doživeti krstno izvedbo na salzburškem festivalu leta 1944, zaradi vojne pa so jo morali črtati in Strauss se je poslovil od orkestrašev z besedami: »Upam, da se bomo ponovno srečali v boljšem svetu.« Režijo bo podpisal Alvis Hermanis. Sanje in hrepenenja Fausta bodo nato zaživeli v operi Charlesa Gounoda, venezuelski dirigent Gustavo Dudamel pa bo vodil Bern-steinov muzikal West Side Story (s Cecilio Bar-toli). Koncertno bodo izvedli Puccinijevo Manon Lescaut z Anno Netrebko (in njenim sedanjim partnerjem v glavni moški vlogi) in Thais Julesa Masseneta s Placidom Domingom. Publika bo lahko poslušala tudi manj znano opero Il Templario ustanovitelja Dunajskih Fil-harmonikov Otta Nicolaia. Poleg tega bo festival ponudil še vrsto opernih repriz, bogat koncertni program s svetovnimi zvezdniki, dramski program (za nemško govorečo publiko) z deli Becketta, Shakespearja, Bernharda, Mayröckerja in koncertno izvedbo Tobiasom Morettijem, igralcem, ki je na televiziji zaslovel v nanizanki Komisar Rex. Med gostujočimi orkestri bo tudi Filharmonični orkester milanskega gledališča La Scala. Rossana Paliaga 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu 579 Torek, 29. decembra 2015 APrimorski ~ dnevnik TRST SOVODNJE - Po prvem januarju se bodo občani posluževali zbirnega središča v Gregorčičevi ulici Z odpadki nič več v Moraro Zbirno središče v Gregorčičevi ulici Z novim letom bodo sovodenjski občani svoje odpadke lahko odvažali v zbirni center v Gregorčičevi ulici na območju goriške občine. Sovodenjski občinski svet je prejšnji teden sprejel potrebni upravni sklep in odobril pripadajočo konvencijo. »S sklepom se odpovedujemo odvažanju odpadkov v Moraru in se selimo v Gorico; obe zbirni središči upravlja podjetje za javne storitve Isa Ambiente, tako da se za našo občino stroški ne bodo spremenili,« pravi sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da sta pravilnika za uporabo obeh zbirnih središč nekoliko različna, vendar se za sovodenjske občane v bistvu nič ne spremeni. »Kar so sovodenjski občani doslej dovažali v Moraro, bodo zdaj lahko v Gorico,« pravi županja in napoveduje, da bodo v prihodnjih dneh sovodenjski občani na dom prejeli obvestilo o spremembi. »Ker se ne bomo več posluževali zbirnega središča v Moraru, bo odpadel tudi enkrat mesečni odvoz odpadkov, za katerega so poskrbeli naši občinski delavci. Januarja bodo sicer še zadnjič na razpolago -zlasti starejšim občanom, potem pa ne več,« pravi županja, ki vsekakor zagotavlja, da bodo starejšim občanom pripravljeni priskočiti na pomoč tudi v prihodnosti. Zbirni center v Gregorčičevi ulici se nahaja v štandreški industrijski coni, tik ob meji s sovodenjsko občino. Zadnja dela za ureditev zbirnega centra so se zaključila julija, objekt je bil pred tem delno odprt že nekaj mesecev. Pred odprtjem novega centra so goriške odpadke zbirali v Ulici Brigata Sassari, vendar tamkajšnji objekt ni več odgovarjal novim zakonskim zahtevam. Zato se je goriška občina odločila za ureditev novega centra za zbiranje odpadkov za nekdanjim upepeljevalnikom na meji s sovodenjsko občino. V novem centru zbirajo papir, lepenko, železnino, plastiko, steklo, gradbeni material, pnevmatike, les, kosovne odpadke, gospodinjske aparate, računalnike, elektronske igrače, televizije, hladilnike in zmrzovalne skrinje, poleg tega pa še tonerje, barve, zelenje, vejevje, rastlinsko in mineralno olje. Zbirno središče je zgradilo podjetje Avianese asfalti iz Aviana pri Pordenonu; gradbena dela so bila vredna 479.315 evrov in so se začela pred dvema letoma. Načrt za novo zbirno središče so izdelali arhitekta Fabia Cabrini in Fabio Bressan ter inženir Stefano Zanuttin iz Gorice. Nov sistem za tehtanje odpadkov z dvema velikima tehtnicama je vgradila zadruga Societá Cooperativa Bilanciai iz kraja Campogaliiano pri Mantovi in je stal 24.729 evrov. Skupno je novo središče za zbiranje odpadkov vredno 565.999 evrov; 425.000 evrov je dala na razpolago dežela, 140.999 evrov je prispe- bumbaca vala goriška občina iz svojega proračuna. Ob julijskem odprtju zbirno središče še ni bilo opremljeno s slovenskimi napisi; podjetje Isontina Ambiente je takrat zagotovilo, da je postopek za njihovo namestitev v teku; očitno se še ni zaključil, saj dvojezičnih napisov še ni. Tako za goriške kot za sovodenjske občane je zbirno središče za odpadke v Gregorčičevi ulici odprto od ponedeljka do petka od 14.30 do 18. ure, ob sobotah od 9.30 do 12.20 in od 14.30 do 18. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. ure. Sovodenjski občani bodo svoje odpadke lahko začeli dova-žati po 1. januarju, za morebitna pojasnila in dodatne informacije lahko kličejo v občinski tehnični urad. (dr) Ekološka nekultura Poln koš na avtobusni postaji V Gorici in sploh na celotnem ozemlju pokrajine je vse več primerov ekološke nekulture, ki so povezani tudi s povečano proizvodnjo odpadkov v prazničnem času. Nekateri z vrečami gospodinjskih odpadkov polnijo koše po ulicah, na primer ob avtobusnih postajah, drugi jih odlagajo ob zabojnikih za steklo. Med božičnimi prazniki je bilo kar nekaj takih, ki so svoje odpadke pustili na nedovoljenih mestih, namesto da bi počakali na dan, ko bi mimo njihovega doma zapeljal tovornjak smetarske službe. GORIŠKA - Odvoz in sortiranje odpadkov »Pravljična« navodila Slovenski koledar bodo dobili prebivalci Doberdoba, Števerjana, Sovodenj in treh nekdanjih goriških rajonov Rdeča kapica, Sneguljčica, Ostr-žek, Pepelka, Trnuljčica, Trije prašički, Grdi raček in še nekateri pravljični junaki nas bodo prihodnje leto poučili, kako naj pravilno sortiramo svoje gospodinjske odpadke. Goriško podjetje za okoljske storitve Isontina Ambiente začenja pošiljati po goriških domovih nov koledar odvoza ločenih odpadkov, na katerem so tudi osnovna navodila za pravilno sortiranje in odlaganje posameznih odpadnih materialov. Lanski koledar so posvetili kuhinjskim receptom za pripravo hrane iz ostankov, letos so se odločili za pravljice. Njihove vsebine so nekoliko priredili, tako da so na koledarju zbrani tudi okoljevarstveni nauki, ki so vezani na pravilno sortiranje in odlaganje odpadkov. Koledarje bodo natisnili tudi slovenskem jeziku in jih odposlali vsem gospodinjstvom v doberdobski, sovodenjski in števerjanski občini; Slovenski koledar slovenski koledar bodo na dom prejeli tudi prebivalci nekdanjih goriških rajonov Štandrež, Podgora in Pevma-Štmaver-Oslavje. Prebivalci ostalih predelov Gorice in ostalih občin v pokrajini, ki si želijo tudi sami dobiti na dom slovenski koledar, lahko kličejo na zeleno številko podjetje Isontina Ambiente 800-844344. V novem koledarju ne bo sprememb glede odvoza posameznih vrst odpadkov; smetarske službe jih bodo po posameznih občinah odvažale v istih dneh kot do zdaj. (dr) NOVA GORICA - Odlaganje odpadkov »Italijanske« smeti Ob ekoloških otokih se ustavlja vse več avtomobilov z registrsko tablico iz Italije Mešani komunalni odpadki, celo pisarniški papir in gradbeni material se menda znajdejo med odpadki, ki naj bi jih Go-ričani precej pogosto pripeljali čez mejo in odložili na novogoriških ekoloških otokih, kjer se vrh vsega največkrat niti ne potrudijo, da bi jih sortirali. »Na lastne oči sem videl, da je gospod iz Italije prišel s kombijem pred enega izmed novogoriških ekoloških otokov in odvrgel večje količine gradbenega materiala in ostale smeti v kontejner za mešane komunalne odpadke,« pravi Gregor Humar, predsednik novogoriške krajevne skupnosti. Nanj se s podobnimi zgodbami večkrat obračajo tudi ostali krajani. »Ko sem pristopil k njemu in ga vprašal, če se mu to zdi v redu, mi je celo odvrnil, da v tem ne vidi nič slabega in da ne vidi razloga, zakaj bi sploh odlagal v Italiji. Nad to izjavo sem bil, jasno, zgrožen,« zgodbo nadaljuje Humar, ki je prepričan, da bi kazalo nadzor nad ekološkimi otoki poostriti. »O tem smo se pogovarjali tudi že s Komunalo in opozorili smo tudi ustrezne službe,« zaključuje Humar. »Vseskozi dobivamo prijave ter klice občanov v zvezi z avtomobili z italijanskimi registrskimi tablicami, ki se ustavljajo na ekoloških otokih,« pritrjuje tudi Dario Ro-lih, vodja poslovne enote za ravnanje z odpadki na novogoriški Komunali. »Osebno menim, da je to reden pojav, le da so klici oziroma prijave občasne,« dodaja Rolih. Italijani po njegovem vedenju odlagajo raznovrstne odpadke, največkrat naj bi šlo za embalažo in nekatere druge odpadke, za katere ne želijo plačati odlaganja v Italiji. »Celo papir iz pisarn je že končal na lokaciji eko otokov. Izgovor je recimo: Kupil sem izdelek v Sloveniji in je prav da ga pustim tukaj. Ali pa: saj tudi vi odlagate v Italiji ...« povzema Rolih. S takšnimi primeri se na Komunali srečujejo že nekaj let. Najprej so kot enega Založeni zabojniki v Novi Gorici komunala od ukrepov za zmanjšanje tovrstnih pojavov nameravali umakniti ekološke otoke iz izpostavljenih mest, a se to, kot kaže, ni izkazalo za ustrezno rešitev. »Ukrep umikov zabojnikov le delno reši problem, ker pogum povzročiteljev zlahka premaga razdaljo stotih oziroma dvestotih dodatnih metrov. Opozarjali in seznanili bomo ustrezne inšpekcijske službe o nepravilno prepuščenih odpadkih,« komentira Rolih, ki tudi pojasnjuje, da je odpadke strogo prepovedano pošiljati čez mejo, še posebej mešane komunalne odpadke. »Osebno sem mnenja da je potrebno dobiti povzročitelja na lokaciji pre- krška, ga oglobiti ter medijsko izpostaviti. Mislim, da bo ta dejanja ustavila le odločna prepoved z zelo visokimi kaznimi. Inšpektorjem bomo posredovali kritične ekološke otoke na katerih se opažajo kršitve,« zaključuje Rolih. Kakšne vzvode ima v teh primerih občinska inšpekcijska služba? Občinski inšpektor Alojz Ravhekar pojasnjuje, da samo dejstvo, da tujec odlaga smeti, ni kaznivo. Globe so predvidene v primerih, če odlaganje smeti ne poteka po sistemu ustreznega ločevanja, pa naj gre v tem primeru za domačine ali za tujce. Globe za nepravilno odlaganje smeti po občinskem odloku tako znašajo od 1.400 evrov za pravne osebe, 400 za odgovorno osebo pravne osebe, 200 evrov pa za posameznike. »Če se kršitelja zaloti na kraju samem,« dodaja inšpektor in opozarja, da gre za širšo problematiko in da ni vedno vse tako, kot zgleda na prvi pogled, tudi kar se tiče izvora smeti. »Smo turistično mesto, nič čudnega ni torej, če avto s tujimi registracijami odloži vrečko s smetmi, ki se naberejo na poti, in gre pri tem za ovitke sendvičev, ki jih je kupil v svoji državi, denimo ... Enako naredimo mi, če potujemo, na primer, na Hrvaško,« pravi Ravhekar. Kar se tiče drugih stvari, kot je na primer odlaganje gradbenega materiala v zabojnike za mešane komunalne odpadke pa tiste, ki takšne primere zaznajo, poziva, naj jih tudi prijavijo inšpekciji. V teh primerih je pristojna državna okoljska inšpekcija, občina je pristojna samo za komunalne odpadke iz gospodinjstva. Sam takšnega klica še ni dobil, pravi. »Stanje ni kritično, veste. Še zlasti odkar je pred približno dvema mesecema Komunala uvedla skupino, ki sproti čisti ekološke otoke, je, kar se tiče odpadkov, ki so odloženi izven zabojnikov, stoodstotno bolje,« zaključuje inšpektor. Katja Munih 12 Torek, 29. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Drsališče v desetih dneh obiskalo 4200 ljudi Silvestrovo s snegom Drsališče na Travniku Medtem ko se Gorica pripravlja na silvestrovanje, beleži drsališče na Travniku velik uspeh. Ledeno ploščad na glavnem mestnem trgu upravlja podjetje FlashStand, ki mu je občinska uprava zaupala tudi pripravo programa za najdaljšo noč v letu. »V nekaj več kot desetih dneh si je obulo drsalke4.200 ljudi, med 24. in 27. decembrom je drsališče obiskalo 1.600 drsalcev oz. drsalk. Drsališče je v Gorico privabilo številne obiskovalce tudi iz bližnje okolice,« pravi občinska odborni-ca Arianna Bellan in poudarja, da je Gorica med božičnim obdobjem zaživela, saj je na Verdijevem korzu, na Korzu Italija, v Rašte-lu in na Travniku mrgolelo ljudi. Množično udeležbo pričakujejo tudi v četrtek, 31. decembra, ko bo vrhunec letoš- bumbaca njega prazničnega niza Goriški december. Tudi takrat bo drsališče na Travniku odprto do 23. ure. Ob 20. uri se bo začel pester silvestrski program. Glasbo bo najprej vrtel DJ Manuel Zolli; večer bo povezoval Igor Pezzi, ki bo ob 23. uri povabil na oder člane skupine Alta Tensione. Ob 23.45 bodo za mikrofon stopili krajevni upravitelji, opolnoči bo na vrsti polurni ognjemet. Po dunajskem valčku bo ponovno zaigrala skupina Alta ten-sione, večer se bo do 2.30 nadaljeval ob glasbi DJ-jev. Ne glede na vremenske napovedi ne bo zmanjkalo niti snega, saj bodo snežinke iz pene padale skoraj na celotno površino Travnika, na katerem bodo obratovale tri stojnice s hrano in pijačo, svoja vrata bodo odprli tudi začasni lokali v Raštelu. (av) NOVA GORICA - Novoletne prireditve Pester program brez ognjemeta V okviru novoletnih prireditev no-vogoriške mestne občine, ki potekajo pod skupnim sloganom Stopimo skupaj v novo leto 2016 bo drevi ob 22. uri v organizaciji Kluba goriških študentov v Marcu Polu v Novi Gorici koncert Mambo Kingsov, Petre Kovačevič in DJ Bernyja. Sreda je rezervirana za rock. Ob 20. uri bo na Bevkovem trgu nastopila mladinska zasedba Black Star iz Branika, ob 21. uri bo na oder skupila skupina Šank Rock. Predstavili bodo svoj nov album Restart in seveda vse največje uspešnice. Ob 23.15 se bo predstavila novonastala novogoriška glasbena skupina Rock Arena. Za After party so poskrbeli v Klubu goriških študentov. V Marcu Polu bo ob 24. uri nastopil Zmel-koow. Četrtkovo silvestrovanje na prostem se bo v Novi Gorici začelo ob 22. uri. Na Kidričevi ulici bodo nastopili Ka-lamari. Na ploščadi za novogoriško mestno hišo se bo ob 22. uri začel Klub Miks z Evo iz Raja. Ob 24. uri bo na Kidričevi ulici koncert skupine Ne me ju-gat in Rudija Bučarja. Polnočnega ognjemeta tudi letos ne bo; denar, ki bi ga porabili zanj je občina podelila v dobrodelne namene. 2000 evrov je namenila novogoriškemu območnemu združenju Rdečega križa, 2000 evrov pa Goriški območni Karitas z namenom, da jih razdelita med tiste družine v občini, ki se soočajo z največjo stisko, medtem ko je 1000 evrov namenjenih novemu urgentnemu centru šempetrske bolnišnice za nakup nujno potrebnih invalidskih vozičkov. Zaradi novoletnih prireditev bo od jutri do petka občasno zaprta Kidričeva ulica, in sicer v naslednjih terminih: jutri od 18. ure do četrtka do 9. ure bo popolna zapora dela Kidričeve ulice od Ulice Tolminskih puntarjev do uvoza na parkirišče za Novo KBM, od četrtka od 17. ure do petka do 9. ure oziroma do vzpostavitve ulice za varen potek prometa bi popolna zapora dela Kidričeve ulice od Ulice Tolminskih puntarjev do uvoza na parkirišče za Novo KBM. Drsališče na Bevkovem trgu bo odprto vse do 10. januarja, izposoja drsalk je mogoča na drsališču. Za izposojo in uro drsanja je treba odšteti dva evra na uro. (km) Župan »klical« 4793 družin Goriški župan Ettore Romoli je minulo sredo telefoniral 4793 družinam in jim s posnetim sporočilom pojasnil delovanje storitve System alert, ki se ga bosta občinska uprava in civilna zaščita posluževali v primeru nesreč in naravnih ujm. »Na klic se je odzvalo 79,58 odstotka goriških družin; denimo, da ima vsaka tri člane, dosegli smo 14.379 občanov. Poleg tega so Goričani na mobilne telefone naložili še 130 aplikacij Alertsystem,« je zadovoljen občinski odbornik Francesco Del Sordi. Župan je sicer napovedal, da bo klical natanko opoldne, vendar so številni občani prejeli njegov klic ob drugih urah. Marin Berovič in zdravica Današnji dogodek v galeriji A. Kosič v goriškem Raštelu bo praznično obarvan. Odprtje razstave likovnika, akademskega restavratorja in konservatorja specialista Marina Beroviča iz Ljubljane bo ob 18. uri, predstavil ga bo kritik Janez Mesesnel, sledila bo zdravica ob skorajšnjem novem letu. Razpis za eko-praznike Goriška pokrajina je objavila nov razpis za eko-praznike. Prireditelji, ki bodo uporabljali razgradljive kozarce, krožnike in pribor, bodo prejeli 1000 evrov. Interesenti naj pošljejo prošnjo do 31. decembra na naslov facciamoloconamo-re@provincia.gorizia.it. Knjige za državno knjižnico Do konca leta poteka nabirka knjig za državno knjižnico v Mamelijevi ulici v Gorici. Knjige je mogoče kupiti v knjigarni Voltapagina na Verdijevem korzu 54, ki jih bo nato poklonila knjižnici. SOVODNJE - Kulturno društvo Novo sodelovanje z Glasbeno matico Sovodenjska božičnica Letošnja božičnica goriške Glasbene matice je potekala v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah s sodelovanjem Kulturnega društva Sovodnje. Nastopili so solisti, komorne skupine in zbor s širokim razponom skladb, od baročnih in romantičnih biserov do pop uspešnic in tradicionalnih božičnih motivov. Pod vodstvom pevovodkinj Valentine Nanut in Jane Drassich sta zapela društvena otroška pevska zbora, ki od začetka decembra delujeta v sodelovanju z Glasbeno matico. Otroci so v rokah držali kartončke s črkami, ki sestavljajo besedo božič, in sicer B kot božič, O kot otroci, Ž kot želje, I kot iskrice in Č kot čudež. V nadaljevanju so odigrali pri-zorček s sporočilom, da pesmi popestrijo in razveselijo življenje. Nastopila sta še mladinski zbor Neo-kortex ob spremljavi instrumentalne skupine šole in ženska vokalna skupina Danica z Vrha; oba vodi Jana Drassich. Zbrane je nagovoril predsednik Kulturnega društva Sovodnje Erik Figelj, ki je izpostavil novo sodelovanje z Glasbeno matico. Pesem Glej zvezdice božjeje sklenila prisrčno prireditev. (vip, red) bumbaca SVETA GORA Avtorica je Irene Princi Tradicionalna razstava jaslic je do 10. januarja na ogled v frančiškanskem samostanu na Sveti Gori. Ob poročilu z odprtja, ki smo ga objavili v nedeljski izdaji dnevnika, pa smo izvirne lesene jaslice na fotografiji napačno pripisali vrtcu iz Pev-me. Njihova avtorica je Irene Princi iz Štmavra, ki se ji za napako opravičujemo. GORICA - Botanični vrt ob slovenskih šolah Dežela podprla oazo Načrtujejo namestitev klopi in ureditev igrišča - Prošnjo za prispevek so naslovili na šolsko ministrstvo Botanični vrt ob slovenskih višjih srednjih šolah v Puccinijevi ulici v Gorici je prava oaza v mestnem središču, ki jo gre zaščititi in dodatno ovrednotiti. Zato je vlada Furlanije Julijske krajine podprla namen slovenskega višješolskega centra, da v parku namesti nekaj klopi in uredi manjše igrišče, kar bi omogočilo, da bi še dodatno uživali v tamkajšnjem naravnem okolju. Prošnjo za prispevek so naslovili na italijansko ministrstvo za šolstvo, ki je za tovrstne pobude ustvarilo denarni sklad #lamiascuolaaccogliente (moja gostoljubna šola). Za denar lahko zaprosijo vse šole, pot do financiranja pa je olajšana, ko prošnje podprejo tudi javne ustanove. Načrt slovenskega šolskega centra je pred kratkim že podprla goriška pokrajina. Na vrsti je torej dežela. Pobudo je pred deželnim odborom predstavil odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli, dežela pa je prošnjo slovenskih šol nadgradila z informacijo, da je v zadnjih letih deželni gozdni rastlinjak daroval slovenskemu šolskemu centru več avtohtonih rastlin in dreves iz FJK. Dijaki liceja Gregorčič so v dvajsetih letih pod mentorstvom profesorjev naravoslovnih ved posadili več kot 300 različnih rastlin, med katerimi je 148 dreves. Ta so opremljena s kartončki s slovenskim, italijanskim in znanstvenim nazivom ter z imenom osebe oz. ustanove, ki je rastlino poklonila. Če bo ministrstvo za šolstvo s prispevkom pomagalo namestiti klopi in še dodatno olepšati videz botaničnega vrta, ni izključeno, da bi lahko dijaki zelenico izkoristili tudi kot prostor za učenje, profesorji pa za to, da izvedejo kako učno uro na prostem. (av) Botanični vrt v Puccinijevi ulici fotoa.v. KRMIN - Razstavlja Marko Vogrič Z mišjega zornega kota Član fotokluba Skupina 75 je fotografije posnel z luknjičarko - Čakata ga še dve razstavi Marko Vogrič in Cristina Feresin vip V kavarni Massimiliano v Krminu bo do 8. januarja na ogled razstava fotografij Marka Vogriča, člana goriškega fotokluba Skupina 75. Poleg digitalne tehnike, ki jo uporablja pretežno v barvni fotografiji, se posveča tudi črno-beli in barvni analogni tehniki; glede tega eksperimentira z luknjičarko (camero obscuro) in z vintage aparati, s katerimi tudi preizkuša nekonvencionalne barvne tehnike. V Krminu razstavlja fotografije, posnete z lu-knjičarko. Niz z naslovom Miška iz Pariza po Krminu je ob odprtju predstavila Cristina Fe-resin. Povedala je, da avtor s kamero opazuje mesto tik nad tlemi, kot da bi pokukal iz cestnega jaška ter srečal nebo med kamni in drugimi vrstami cestnega tlaka. Vogrič uporablja zorni kot, ki odstopa od klasičnega čelnega pogleda. Prednost daje drugačnemu, včasih krivemu pogledu, ki nudi alternativne iztočnice, neraziskane detajle, podobe, ki lebdijo med sanjami in resničnostjo. Kritičarka je zaključila z ugotovitvijo, da prikazane fotografije pridobijo na vrednosti in kakovosti po zaslugi Vo-gričeve vizualne občutljivosti in izvirne zamisli, na kateri temelji njegov projekt. Vogriča čakata še dve razstavi. Z današnjim dnem sodeluje na skupinski fotografski razstavi v osmici Šemec v Prečniku v občini Devin-Nabrežina; odprtje bo ob 19. uri. Jutri ob 19.30 pa bo v gostišču Taverna al Museo v goriškem grajskem naselju prikazal niz 1915-2015, ki je posvečen prvi svetovni vojni. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. decembra 2015 13 GORICA - Andrej Kosič Černetova nagrada v prave roke Nagrada je v pravih rokah, je bilo v nedeljo poudarjeno v Močnikovem domu ob cerkvi sv. Ivana v Gorici, kjer so v dopoldanskem času podelili 28. Černetovo nagrado goriškemu slikarju in podjetniku Andreju Kosiču. Do pred nekaj leti je priznanje podeljeval Sklad Dušana Čer-neta, kasneje je to vlogo prevzela tržaška knjižnica, ki je po Černetu poimenovana. Na podelitveni svečanosti se je zbralo veliko ljudi, saj se dobitnik priznanja izkazuje na različnih področjih človekovega udejstvovanja. Andrej Kosič je uveljavljen gospodarstvenik in hkrati priznan likovnik. Svojo sled je pustil tudi v kulturnih, športnih in družbeno-politi-čnih krogih. O Kosičevih dosežkih je spregovoril nekdanji predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP) Damjan Paulin, ki je slavljenca postavil med osebnosti, ki so vtisnile močan pečat marsikateri dejavnosti goriških Slovencev. Bil je med ustanovitelji in vodstvenimi kadri ZSKP, dalje med pobudniki gradnje Katoliškega doma, sedaj Kulturnega centra Lojze Bratuž, dolgoletni podpornik športnega združenja Olympia, ne nazadnje je s svojo prirojeno prizadevnostjo postavil na noge številne trgovske dejavnosti. Kosičevo umetniško pot je orisal umetnostni kritik Saša Quinzi. Uvrstil ga je med plodne in prodorne slikarje, Ko- GORICA - V zgodovinskem rokovniku Fašizem spet in spet odnese zdravo kožo sič s svojim obširnim opusom pri gledalcu spodbudi okus in občutljivost. V njegovih delih izstopa narava, je nadaljeval Quinzi, do katere goji iskren odnos; njegove slike so prepojene s svetlobo in oprijemljivo rahločutnostjo. Od leta 1954 je Kosič postavil več kot 100 razstav in bil deležen številnih priznanj, celo na Japonskem. O nagradi in o Dušanu Černetu je spregovoril Saša Martelanc, Černetov prijatelj in dolgoletni sodelavec na Radiu Trst A. Poudaril je, da je Černe podpiral vse, kar je težilo h gradnji in ustvarjalnosti. Bil je proti slehernemu poskusu, da bi čič. 28. »Černetovo nagrado prejme Andrej Kosič, ki ob svojem umetniškem ustvarjanju nesebično sodeluje pri kulturni in družbeni rasti naše narodnostne skupnosti s predanostjo iskalca lepote in resnice,« je zapisano na priznanju. Ob prevzemu je bil Kosič vidno ganjen; v kratkem nagovoru se je iskreno zahvalil vsem, ki so si prizadevali, da bi bil prav on tisti, ki bi mu pripadla 28. Černetova nagrada. V kulturnem programu, ki je uvedel v slovesnost, sta nastopili mladi recitatorki Sanja Vogrič in Katja Terčič. (vip) Podobno kot obljuba tudi napoved v članku pred nekaj dnevi dela dolg. Zato se kritično vračamo na vsebine in značilnosti rokovnika Agenda storica di Go-rizia 2016. Prav je podčrtati občasno zapisovanje tudi slovenskih krajevnih imen, vsaj tistih, ki se nahajajo čez mejo, čeprav ni lektoriranje na zadovoljivi ravni in šu-mevci ostajajo brez kljukic. Pristop do najrazličnejših dogajanj je bolj uravnovešen, kot se navadno dogaja. Z izjemami! Navajamo nekatere primere. Slovenski kolaboracionisti naj bi z domobranskimi enotami povzročili čedalje bolj krute spopade šele po nemški zasedbi, da pa je med italijansko okupacijo Regio esercito že mnogo prej z oblikovanjem MVAC - Milizia volontaria anticomunista, po naše bela garda, povzročil oborožene spopade med silami, ki so se pridružile okupatorjem in Osvobodilno fronto, o tem pa nič! Zamolčiš pojave, izpostaviš nacizem in apeninski fašizem spet in spet odnese zdravo kožo. Poimensko so navedene brez razumljivega pristopa likvidacije posameznikov s strani partizanske vojske na Cerkljanskem (tudi Ladislao Pisacane!!! - da ni pisca sram toliko desetletij po smrti žaliti narodno identiteto Ladislava Piščanca!) in v Posočju, nič pa ni zapisanega na primer o dveh obglavljenih borcih v Masorah ali o pokolu družine Bizjak na Predmeji. Medtem ko se do onemoglosti ožigosa dogajanja med štiridesetdnevnim jugoslovanskim upravljanjem mesta z navedbo okrog tisoč odpeljanih v taborišča in tudi v smrt, ni nikoli nikjer navedbe o tisoč petstotih odvedenih moških iz severne Primorske v internacijo in zapore po prihodu italijanske vojske ob zaključku prve svetovne vojne. Kdo lahko poreče, da slednjih pa niso streljali. Zakaj pa naj bi jih, saj niso nikomur storili kaj hudega?! Šlo je za samovšečno ustrahovanje. Likvidacije po drugi vojni ali hiranja v taborišču pri Borovnici pa je bilo dokaj selektivno, tudi na osnovi ovadbe maščevalnih občanov. Nekajkrat se anonimnemu sesta-vljavcu besedil privoščljivo zapiše, kaj vse so počeli slavi, o napadih v dneh od 16. do 18. septembra 1947 (ne 1927!) na slovenske ustanove, urade, zasebna stanovanja in pisarne ter o javnih seznamih Slovencev, ki naj se umaknejo čez mejo, sicer jih čaka »kazen«, pa zamolča- no dobesedno zapiše (v prevodu) »... ultimo soprassalto di violenza... « in nič več. Ne kdo, ne kdaj, ne kje. Dejansko pa so kot v času fašizma spet letele slovenske knjige skozi okna Ljudskega (Trgovskega) doma in so povojni škva-dristi nekaznovano ustrahovali v Ulici Petrarca, v nekatere stanovanjske šipe pa lučali kamne. Če upoštevamo pisanje v Rokovniku, Goriške fronte leta 1943 sploh ni bilo. Proti četnikom so se aprila 1945 »kruto spopadli« partizani CLN, medtem ko so borci IX. Korpusa lagodno prišli v mesto in ga zasedli. Postavlja se vprašanje, s katerim orožjem so se borili pripadniki CLN. A je prišlo do podobnega pojava kot v Trstu, kjer se je Guardia civica prelevila iz kolaboracionistične enote v branik »demokracije in svobode«? Sicer pa koga so premagali ali celo pregnali, če pa ni mogel sam Škofjeloški odred onesposobiti četnikov pri Severni železniški postaji in je morala poseči prekaljena Prešernova brigada, da je zlomila zadnji odpor. Druge četnike, nemške dolgoletne sodelavce, so angleški osvoboditelji držali oborožene »v rezervi« v Krminu, ker so imeli zanje posebne namene v protislovenskem ključu. Kdo je torej bil zaveznik s kom? CLN proti četnikom v pričakovanju Angležev, ki pa so jih ščitili; CLN proti borcem NOB, ki pa so bili v protinemški koaliciji skupaj z Angleži; zahodni Zavezniki so bili hvaležni za doprinos IX. Korpusa, a bi najraje videli, da bi ostal globoko v gozdovih in na planotah ... Tudi ni res, ali je delno resničen in popolno sprenevedanje opis, da je zavezniško razmejitveno komisijo pričakalo le morje občanov, ki so vzklikali Italiji. V dveh letih od konca vojne do razmejitve je bilo kar nekaj shodov in manifestacij v prid Jugoslaviji. In višek ignorance, sprenevedanja ter zamolče-vanja? Na strani 40 piše (v prevodu): »Sredi avgusta 1943 se je v Gorici ustanovil prvi Antifašistični odbor.« Bedarija! Prvi odbor proti fašizmu je nastal v mestu decembra 1941 na pobudo Osvobodilne fronte, še prej pa so potekali od pomladi dalje pripravljalni sestanki na pobočjih Skalnice, na soškem bregu, pod Štandrežem. Odbor in organizacijska mreža OF sta z nekaj nihanji bila dejavna ves čas vojne. Aldo Rupel Baklada povezala Štandrež in Vrtojbo Tristo ljudi se je v nedeljo udeležilo tradicionalne baklade, ki je letos spet povezala Štandrež in Vrtojbo. Pohodniki z obeh strani meje so se srečali na nekdanjem mejnem prehodu, od koder so se skupaj napotili do Jeremitišča, kjer se je prijateljsko srečanje nadaljevalo ob priložnostni pogostitvi. Ženske iz Vrtojbe so pripravile sladice, Rumitarji so poskrbeli za čaj in kuhano vino, športno združenje Juventina je ponudilo klobase in sirkov kruh. Udeleženci, med katerimi je bil župan iz Šempetra-Vrtojbe Milan Turk, so skupaj zapeli tudi nekaj slovenskih ljudskih in božičnih pesmih. Nočni pohod je bil dobrodelno obarvan. »Za ho-spic Via di Natale smo nabrali 520 evrov,« je včeraj povedal predsednik društva sKultura 2001 Marjan Brescia; prispevke, zbrane na vrtojbenski strani, so pa namenili krajevni župnijski Karitas. Na bakladi foto atelje pavsic zavadlav GORICA - Podrtija v Morellijevi ulici Januarja jo zrušijo Občina upa v podoben razplet tudi za tramvajsko remizo in dvorano Stella Matutina Goriška občina bo v prvi polovici januarja porušila majavo stavbo v Morellijevi ulici. Postopek za po-rušenje poslopja je pri koncu; goriška občinska uprava je posegu zagotovila 26.000 evrov proračunskih sredstev in je že poverila vodjo občinskega tehničnega urada Maura Ussaia, naj čim sprejme potrebne upravne akte. Komaj bo občina dobila predračune raznih gradbenih podjetij, bo izbrala najboljšega ponudnika, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja poskrbel za po-rušenje stavbe. Kot znano sta stavba in zemljišče last propadlega goriškega podjetja Sweet, ki je v stečaju. »Zahvaljujem se spomeniškemu varstvu, da nam je izdalo dovoljenje za porušenje stavbe, saj gre za nepremičnino, ki je v tako slabem stanju, da bi je ne bilo mogoče obnoviti. Upam, da bomo podobnega razumevanja deležni še za nekatere nepremičnine, ki so ravno tako v zelo slabem stanju, začenši z nekdanjo remizo za tramvaje med ulicama Duca d'Aosta in Manzano ter s kompleksom Stella Matutina v Ulici Nizza,« poudarja goriški župan Ettore Romoli. Streha dvorane v Ulici Nizza, v kateri so nekoč vrteli filme in prirejali dogodke za mladino, se je junija lani udrla. Vi-demska univerza, ki je lastnica stavbe, je propadajoče pročelje zavarovala z leseno konstrukcijo, ki pa je iz estetskega vidika dokaj moteča. Na območju nekdanje remize pa želi občina urediti parkirišče. (dr) Propadajoča stavba v Morrelijevi ulici bumbaca 14 Torek, 29. decembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / VRH Pogreb bo danes Poslovila se je Marija Pišljar - Mici Na božični dan se je od svojih dragih poslovila Marija Pišljar z Vrha. Rodila se je 12. januarja 1931 v Go-doviču nad Idrijo kot peta od dvanajstih otrok. Oče Franc je bil vaški mlekar, zato so družini pravili pri Mlekarjevih, male Marije pa se je kmalu prijel vzdevek Mici, na katerega je bila navezana vse do zadnjega, ker jo je povezoval z otroštvom in ljubljeno rodno vasjo. Bila je še čisto mlado dekletce, ko so jo starši poslali v Idrijo, kjer se je izučila šiviljskega poklica. Številna družina je kmalu ostala brez mame Ivane, ki je umrla še čisto mlada le nekaj let po vojni. Nežka, najmlajša v družini, je takrat imela le pet let, tako da je Mici, ki je bila že dovolj velika, po svojih močeh nase prevzela skrb za najmlajše v družini. Ta skoraj materinski čut do najmlajše sestre je v sebi nosila vse do njene smrti, ki jo je pred nekaj leti izredno prizadela. Kmalu se je zaposlila v vaški gostilni in tam kot natakarica delala kar nekaj let. Ob koncu šestdesetih let se je preselila v bližino Šempetra, saj se je zaposlila v takratni tovarni Ideal pri Novi Gorici. Kmalu sta se spoznala z Mariom Vižintinom. Poročila sta se leta 1963 in si dom uredila na Vrhu. Že naslednje leto se jima je Marija Pišljar - Mici rodila hčerka Magda, čez nekaj let pa še sin Damijan. Mici je nekaj let delala v tovarni v Rubijah, potem se je popolnoma posvetila družini. V poznih letih so ji v veliko veselje bili štirje vnuki in tri vnukinje, na katere je bila izredno navezana. Kljub močem, ki so jo v zadnjem času začele zapuščati, je vse do zadnjega ohranila veder in močan značaj, ki jo je označeval skozi vse življenje. Pogreb bo danes. Sprevod žalujočih bo ob 13.40 krenil iz goriške splošne bolnišnice, ob 14. uri bo pogrebni obred v vrhovski cerkvi, sledil bo pokop na vaškem pokopališču. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. ~M Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silve-strska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU ob 21. uri: danes, 29. decembra, novoletni koncert izven abonmaja v organizaciji občine Gradišče, /'-Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta 31. decembra naša urada v Trstu in Gorici zaprta. nastopa Mitteleuropa Orchestra; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI- NU ob 21. uri: 2. januarja 2016 plesna predstava »La bella addormentata«, nastopa moskovski balet La Classique; informacije po tel. 0481-532317 ali na info@artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 29. decembra, ob 16.30 in 20. uri »Paš-jon« (Iztok Mlakar), razprodano v obeh urnikih. 30. decembra ob 20. uri »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic). 31. decembra ob 21. uri silvestrska predstava »Gospa Bovary« (Nebojša Pop Tasic); informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.50 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 16.00 -18.40 - 21.30 »Star Wars - Il risveglio della forza«. Dvorana 2: 15.00 - 16.45 »Alvin superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.30 - 21.00 »Il ponte delle spie«. Dvorana 3: 16.00 »Vacanze ai Carai-bi - Il film di Natale«; 18.00 - 20.10 -22.00 »Perfect Day«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.10 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 17.00 - 19.45 - 22.30 »Star Wars - Il risveglio della forza. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Franny«. Dvorana 3: 15.00 - 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 17.40 -19.45 »Irrational man«; 22.10 »Va-canze ai Caraibi - Il film di Natale«. Dvorana 4: 15.20 »Natale col boss«; 17.15 - 19.45 - 22.20 »Il ponte delle spie«. Dvorana 5: 16.00 »Alvin Superstar -Nessuno ci puo fermare«; 17.30 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.40 - 20.30 »Natale col boss«. ac Koncerti Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: 30. decembra ob 20.45 novoletni koncert romunske filharmonije M. Jora, nastopajo violinist Paolo Taglia-mento, sopran Arianna Remoli in basbariton Eugenio Leggiadri Gallani; in- formacije in rezervacije na lipizer@li-pizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. NOVOLETNO GLASBENO SREČANJE v organizaciji sovodenjske občine bo v nedeljo, 17. januarja 2016, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo domače skupine in solisti. Poleg vsakoletnih gostov Kraških muzikantov bo publiko tokrat razveselil tudi istrski kantavtor Rudi Bučar. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: 13. januarja ob 21. uri bo koncert pianista Alfonsa Santimoneja; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. S Izleti NOČNI POHOD NA ŠKABRIJEL 2016: Društvo za rekreacijo, kulturo in zgodovino Škabrijel 1917 vabi na prvi Nočni pohod na Škabrijel, ki bo v soboto, 23. januarja 2016, z začetkom ob 19. uri. Zbirno mesto bo pred Gasilskim domom v Novi Gorici. □ Obvestila KAJAK KLUB ŠILEC IZ PODGORE prireja tradicionalni novoletni spust po Soči v petek, 1. januarja 2016. Start bo ob 12. uri pri solkanskem kajakaškem centru. Po koncu 6-kilometr-skega veslanja bodo udeleženci prispeli do plavajočega pomola pri pevmskem mostu, kjer bo cilj. Tam jih bo pričakala spremljevalna ekipa s toplim čajem in drugimi dobrotami. 12. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanja na podlagi javnega razpisa za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2015 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85 s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo med prazniki odprta po skrajšanem urniku 7.4513.30 do 5. januarja 2016. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, da bo danes, 29. decembra, odpeljal v kraj Corno di Rosazzo avtobus št. 1 ob 17. uri s trga Medaglie d'oro - z Goriščka, nato s postanki pri vagi blizu pevmske-ga mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Organizatorji priporočajo točnost. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti do srede, 6. januarja 2016. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da zaradi preureditvenih del zgodovinski pokrajinski arhiv, knjižnica in fotote-ka bodo zaprti do 28. februarja 2016. Izposoja knjig v pokrajinski knjižnici pa bo vsekakor možna v običajnih urnikih ob ponedejkih in sredah 9.0013.00 in 14.30-17.30, ob torkih 9.0013.00. Katalog knjižnice je na spletnem naslovu www.biblioest.it/Sebi-naOpac/Opac KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici bo za božične počitnice zaprta do 1. januarja 2016. In- formacije po tel. 0481-531733 ali go-rica@knjiznica.it. OBČINA SOVODNJE obvešča občane, da bo od 1. januarja 2016 na voljo goriški zbirni center za odpadke, v Ul. Gregorčič 50, od ponedeljka do petka od 14.30-18.00, ob sobotah 9.3012.20, 14.30-18.00, ob nedeljah 9.3012.00; informacije nudijo v tehničnem uradu sovodenjske občine. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 6. januarja 2016. TEČAJE NORDIC WALKING organizira goriška pokrajina, informacije in vpisovanje: ASD Laguna Champ iz Gradeža (tel. 0431-81003, 3319539414), ASD San Lorenzo Sport iz Šlovrenca (tel. 320-4014091, alfredo-piacentini@libero.it), AŠKD Kreme-njak iz Jamelj (tel. 0481-22122, 3356945789, bruno.oretti@libero.it), AŠD Sovodnje (tel. 338-1411463, mbutko-vic@libero.it in tel. 320-419538), združenje Millepiedi iz Tržiča (tel. 3484074126, grazianobortolus@libero.it), združenje Mossa giovane (tel. 3488576492, mossagiovane@gmail.com), pokrajinski AUSER (tel. 348-7535058, simonitmarina@gmail.com in vivet-ta.nonis@gmail.com), Gruppo mar-ciatori dell'Olmo iz Ronk (tel. 3471182875, marciatori.olmo@yahoo,it) in Pro loco iz Turjaka (tel. 335-232166, paolo.buttignon@alice.it). ZSKD GORICA obvešča, da bo urad zaprt do vključno 5. januarja 2016. AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo 30. in 31. decembra uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro. SPDG prireja začetniške in nadaljevalne smučarske tečaje, ki bodo ob sobotah ali nedeljah januarja (16., 17., 23., 26., 30. in 31.) in februarja (13., 14., 20. in 21.) 2016. Vpisovanje na sedežu društva danes, 29. decembra, ter 8. januarja 2016 od 18. do 20. ure; informacije po tel. 331-4585257 (Sara). 0 Prireditve NOVOLETNE PRIREDITVE V NOVI GORICI z naslovom »Stopimo skupaj v novo leto 2016«: danes, 29. decembra, ob 22. uri prireja Klub goriških študentov v lokalu Marco Polo v Novi Gorici koncert Mambo Kingsov, Petre Ko-vačevic in DJ Berny-ja. V sredo, 30. decembra, ob 20. uri bo na Bevkovem trgu nastopila mladinska zasedba Black Star iz Branika, ob 21. uri skupina Šank Rock, ob 23.15 se bo predstavila glasbena skupina Rock Arena, v Marcu Polu bo ob 24. uri nastopil Zmelkoow. Silvestrovanje na prostem v Novi Gorici se bo 31. decembra začelo ob 22. uri. Na Kidričevi ulici bodo nastopili Ka-lamari. Na ploščadi za novogoriško mestno hišo pa se bo ob 22. uri začel Klub Miks z Evo iz Raja. Ob 24. uri bo na Kidričevi ulici koncert skupine Ne me jugat in Rudija Bučarja. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE, Grad-nikove brigade 33 v Novi Gorici, vabi na predavanje »Samopomoč pri bolečini ramen in vratu«, ki ga bo danes, 29. decembra, ob 10.30 vodila Alenka Ušaj. S Poslovni oglasi TRGOVINA Z OBLAČILI v nakupovalnem centru Tiare Shopping (Vileš) išče prodajalko/ca z izkušnjo v vodenju trgovine in z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika. CV poslati na naslov: italia@diadema.hr. H Mali oglasi IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja in poslovne prostore. Popravljam pohištvo, peči na drva in pelete ter kamine; tel. 340-2719034. PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 8.00-9.30, Adriano Zamparo v kapeli splošne bolnišnice, sledi pokop na pokopališču v Ločni-ku; 10.55, Andrea (Ucci) Demori iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa ob 11.00 in na glavno pokopališče; 11.00, Emilio Riavez iz splošne bolnišnice v stolnico, sledila bo upe-pelitev. DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Luigi (Alojz) Tinta (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES NA VRHU: 14.00, Marija Pisljar por. Visentin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luigina So-ranzio por. Rocco (iz Vidma) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu. DANES V PIERISU: 11.00, Fiorella Co-solo vd. Faggiani in Tullio Faggiani v cerkvi. + Zapustila nas je naša draga Marija Pišljar (Mici) por. Visentin Žalostno vest sporočajo mož Mario, sin Damijan in hči Magda z družinama Pogreb bo v torek, 29. decembra ob 13.40 iz mrliške veže goriške bolnišnice, v župnijsko cerkev na Vrhu ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njen spomin. Vrh, 29. decembra 2015 Pogrebno podjetje Preschern Topel objem prijatelju Damijanu ob smrti drage mame. Marko, Livio in Mitja z družinami Naše iskreno sožalje Mariu, Damijanu in družini ob smrti drage žene in mame Marije Vokalna skupina Sraka Ob smrti drage žene in mame Marije izrekamo Mariu, Damijanu in Magdi naše iskreno sožalje KD Danica in GZ Brajda-Vrh VZPI-ANPI Vrh izreka svojemu predsedniku Damijanu, članu Mariu in svojcem globoko sožalje ob smrti drage mame in žene Marije Ob bridki izgubi drage mame Marije sočustvujemo z g. ravnateljico Magdo Visentin in njenimi najdražjimi vsi na Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola Ob nenadni smrti matere Marije izrekamo kolegici Magdi občuteno sožalje vsi v Kolegiju slovenskih ravnateljev Ob smrti dragega nonota Danila Rustje izrekamo vnuku Borutu Breclju in ostalim sorodnikom iskreno sožalje MoPZ Fantje izpod Grmade / ALPE-JADRAN Torek, 29. decembra 2015 1 5 KOROŠKA - Politični zbornik 2015 Manjšinska politika še vedno občutljiva tema CELOVEC - Tik pred iztekom leta je po zdaj že 22-letni tradiciji izšel Koroški politični zbornik, ki kritično ocenjuje deželno politiko v iztekajočem se letu 2015. Poleg kronološkega pregleda dogodkov v minulem letu in osrednji temi, tokrat podeželski prostor, so v zborniku spet vključeni tudi prispevki o manjšinski politiki. V letu 2015 sistemska rešitev slovenske glasbene šole, občinske volitve in umestitev koroških Slovencev v deželno ustavo. Zbornik je edina publikacija v Avstriji na tem področju, so ob predstavitvi aktualne knjige v Celovcu poudarili politologi Karl Anderwald, (koroški Slovenec) Karl Hren in Peter Filz-maier, hkrati tudi izdajatelji političnega zbornika, ki je medtem celo že razprodan! V zvezi z manjšinsko bolj naklonjeno politiko. Kot pri vprašanju dvojezičnih tabel leta 2011, ko so absolutno vladali še desničarski populisti, je deželna politika tudi pri vprašanju skozi desetletja neurejene ureditve manjšinskega glasbenega šolstva na koncu pristala na polovičarski »rešitvi«. Od slovenske glasbene šole kot zgodbe uspešnice je po vključitvi v deželno glasbeno šolo ostala le še šola s približno polovičnim številom šolark in šolarjev. Kajti število učnih enot so skrajšali na tako nizko število, da bo trajalo leta, da bo šola spet to, kar je bila v časih, ko je bila samostojna (in jo v glavnem financirala R Slovenija). Da so posledice vključitve slovenske glasbene ustanove tako dramatični oz. bolje rečeno da je bil re- politiko na Koroškem je po vsej Avstrije znan politolog Filzmaier pri predstavitvi zbornika dejal, da je čas, ko je koroška politika s populisti-čnim netenjem konfliktov na hrbtu manjšine lahko zbirala politični drobiž, mimo, je pa manjšinska politika na Koroškem še vedno zelo občutljiva tema. To da potrjujeta tudi politična kompromisa pri umestitvi koroških Slovencev v novo deželno ustavo in primer dolgotrajnega iskanja rešitve za slovensko glasbeno šolo. Pri slednji gre za ustanovo, v katero je bilo do šolskega leta 2014/15 vpisanih okoli 700 učencev (!), sedaj, ko je z novelo zakona o deželnem glasbenem šolstvu postala 28. (deloma avtonomna) enota koroškega deželne glasbene (Musikschulwerk), ima le okoli polovico šolark in šolarjev in le še 280 učnih enot. S tem pa lahko glasbeno izobražuje znatno manj dijakov in dijakinj! A kljub napeti finančni situaciji bi dežela lahko ponudila bolj velikodušno rešitev, je menil Filzmaier na predstavitvi zbornika. Ta malodušnost oz. politični strah deželne politike, manjšini morda dati kaj več, je dokumentirana tudi v prispevku uglednega slovenskega pravnika Rudija Vouka o vključitvi slovenske glasbene šole z naslovom »Uspešna integracija ali polovičarska izpolnitev dane obljube«. V njem Vouk opozarja, da se nova vladajoča deželna koalicija socialdemokratov (SPÖ), zelenih in ljudske stranke (ÖVP) očitno še vedno boji desnice na Koroškem, predvsem pri ljudski stranki pa je še mnogo nem-ško-nacionalnih politikov, ki zavirajo bolj odprto in slovenski manjšini zultat pogajanj tako skromen, pa da je tudi »zasluga» osrednjih političnih organizacij manjšine, meni Vouk. Lete so namreč v tem vprašanju odigrali povsem klavrno vlogo in s svojo neprofesionalnostjo in tudi manjkajočim političnim interesom (vsaj dela političnega zastopstva manjšine) deželni politiki šele omogočili sprejetje takšne reforme zakona o glasbenem šolstvu, ki ki po mnenju Vouka tudi ne predstavlja nov model ali vzorec za integracijo iz vidika narodne skupnosti. Zato tudi nikogar ni začudilo, da na koncu sprejeto odločitev niso slavili kot »velik met« ne deželni, še manj pa manjšinski politiki. »Imamo zdaj integracijo, imamo deželno slovensko glasbeno šolo, a nihče jo ne pokaže s ponosom, kajti vsi vemo, da ni to, kar bi lahko bilo in moralo biti», piše Rudi Vouk. Zato slovenski pravnik svoj prispevek zaključuje tudi zaključuje z »upanjem«, da bodo s čim večjim številom prijav izsilili povišanje učnih enot in s tem več učencev in učenk in na koncu pozitiven razvoj z reformo močno okrnjene šole. Koroški zbornik 2015 je spet izšel pri celovški Mohorjevi, avtorji pa za svoje prispevke in analize niso zaračunali honorarja, so izpostavili izdajatelji. Tokrat je sodelovalo 27 avtorjev in avtoric, politologi, pravniki, novinarji, zgodovinarji, psihologi in znanstveniki komunikacijskih ved, ki so glavni odgovorni, da je na več kot 400 straneh nastal zanimiv in tudi pester prerez političnega leta na Koroškem, je bil ponosen soizdajatelj politolog in direktor celovške Mohorjeve Karl Hren. Ivan Lukan LJUBLJANA - Delegacija KZ pri ministru Dejanu Židanu Podpora slovenskim kmetijskim organizacijam in njihovim prizadevanjem Delegacija Kmečke zveze na srečanju z ministrom Dejanom Židanom in njegovimi sodelavci LJUBLJANA - Podpredsednik slovenske vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Dejan Ži-dan je nimuli torek v svojem kabinetu sprejel predstavništvo Deželne kmečke zveze, ki ga je vodil predsednik Franc Fa-bec in so ga setavljali še Mateja Gravner podpredsednica KZ Gorica, Edi Bukavec tajnik Deželne KZ in Erik Masten tajnik KZ Trst. Srečanje, ki je postalo že tradicionalno, je bilo namenjeno izmenjavi voščil ob koncu leta ter pregledu najvažnejših zadev in aktivnosti, ki so bili predmet plodnega sodelovanja med MKGP in DKZ v iztekajočem se letu in ki bodo deležni po- zornosti tudi v prihodnjem. Pri tem so sogovorniki zelo pozitivno ocenili delovanje Kmetijske slovenske zamejske koordinacije - Agraslomak, ki združuje manjšinske stanovske kmetijske organizacije v sosednjih državah in jo koordinira omenjeno ministrstvo. Minister Židan je s svojimi sodelavci, državno sekretarko Tanjo Strniša ter pristojnimi funkcionarji Mojco Jakša in Vla-dimirjem Čeligojem potrdil začrtane smernice sodelovanja in izrazil podporo prizadevanjem slovenskih kmetijskih manjšinskih skupnosti v njihovem prizadevanju za razvoj kmetijstva in ohranjanje teritorija na katerem so zgodovinsko prisotne. SEŽANA - Med 120 nastopajočimi tudi mladi iz Nabrežine in Boljunca Gala predstava s Hrestačem ob 20-letnici Baletnega društva Nastopajoči so poželi zaslužen aplavz nabito polne dvorane Kulturnega doma v Sežani SEŽANA - Baletno društvo Sežana je v svoje jubilejno leto zakorakalo z izvedbo baleta Hrestač, ki ga v tem božičnem času povsod po svetu izvajajo baletni ansambli najpomembnejših opernih hiš. Predstavo je oblikovalo kar 120 nastopajočih, večinoma otrok, ki vadijo pod vodstvom dolgoletnega učitelja Evgena Todorja in Marjetke Ko-sovac. Slednja je podpisala režijo in koreografijo predstave, vanjo pa je vključila še skupine, ki jih poučuje pri ŠKUD 15. februar Komen, SKD Igo Gruden iz Nabrežine in SKD France Prešeren iz Boljunca. »Zgodba Hrestač je bila le malce krajša in treba je bilo malce preurediti koreografijo, saj so jo izvedli otroci, ne profesionalni baletniki. Zasnovo, kako naj bi nastop potekal, sem dodelala v približno enem tednu. Priprave za nastop so potekale od začetka novembra, najprej enkrat ali dvakrat na teden, zadnji teden pred nastopom pa malce bolj pogosto. Uspelo mi je organizirati dve skupni vaji z celotno nastopajočo zasedbo v telovadnici v Sežani, kar pa ni tako preprosto, saj baletniki prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji in čez mejo,« je pojasnila koreografinja in režiserka predstave. Predstava je ob prepletanju plesov različnih skupin, ki so obsegale starostne skupine od treh do štiriindvajsetih let, ponudila pravljične prizore, ki so od občinstva pogosto izzvali spontane aplavze. Otroci so zaplesali otvoritveni marš, ples miši, snežink, dalje španski, arabski in kitajski ples, nato ples sladkorčkov, cvetlični valček in ples piščali. Otroški drobni koraki so se izmenjavali in dopolnjevali s solistično vlogo Klare, ki jo je s prefinje-no izraznostjo zaplesala Janja Ščuka. Izjemno estetske koreografije, skrbno izbrani kostumi, ki so jih pripravile Maja Oblak, Katjuša Tavčar in Danje-la Anžur, in veliko božično drevo v ozadju, ki sta ga pripravila Dejan Gruden in Jasna Simoneta, so iz otroške predstave nepričakovano ustvarili gala predstavo, ki bi jo bilo vredno ponoviti, saj je bila velika dvorana Kosovelovega doma ob nastopu na predbo-žično soboto razprodana že eno uro pred začetkom prireditve. Na deskah dvorane Baletnega društva Sežana se je v dveh desetletjih delovanja zvrstilo veliko plesalcev, med njimi tudi sama Marjetka Kosovac in Barbara Kron, ki sta postali profesionalni balerini. Balet Hrestač je bila le prva predstava v nizu prireditev, ki jih sežansko društvo pripravlja ob praznovanju jubileja, ki se bo zaključilo s predstavo v aprilu. 1 6 Torek, 29. decembra 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Sljemena ne bo ZAGREB - Po snežni kontroli na Sljemenu nad Zagrebom (na lanski fotografiji Tina Maze) so morali hrvaški organizatorji zaradi pomanjkanja snega odpovedati obe slalomski tekmi za svetovni pokal v alpskem smučanju; ženski bi moral biti 5. januarja, moški pa dan pozneje. Že pred časom so odpovedali tudi paralelni slalom v Munchnu, ki bi moral biti na prvi dan novega leta 2016. Možni nadomestni prizorišči za tekmi v hrvaški prestolnici bi bili lahko Santa Caterina in Lienz. Super maksi Comance HOBART - Posadka ameriške jadrnice razreda super maksi Comanche (na fotografiji) je zmagovalka slovite regate od Sydney-ja do Hobarta. Regato je zaznamovalo orkansko vreme in nemirno morje, ki je terjalo davek tudi med nekaterimi najbolj prekaljenimi in izkušenimi posadkami.V nedeljo je odstopila posadka osemkratnega zmagovalca te slovite tihomorske jadralske preizkušnje v vodah med Avstralijo in Tasmanijo Avstralski Wild Oats XI, ko močnega vetra s hitrostjo 44 vozlov ni zdržalo glavno jadro. SMUČARSKI SKOKI - Danes začetek Novoletne turneje v nemškem Oberstdorfu Favorit je Peter Prevc OBERSTDORF - Včeraj se je s kvalifikacijami ob začela 64. novoletna turneja štirih skakalnic, na kateri bo v vlogi prvega favorita najboljši slovenski športnik zadnjih treh let Peter Prevc. Na turnejo odhaja kot nosilec rumene majice, saj prepričljivo vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na včerajšnjih kvalifikacijah je skočil najdlje (136,5 m in zbral 159,2 točki). Drugi je bil Nemec Severin Freund (134,5 m, 153). Triindvajsetletni slovenski skakalec bo na novoletni turneji iskal prvo veliko mednarodno zmago. Drugi in tretji je bil na lanskih olimpijskih igrah v Sočiju pa tudi na svetovnem prvenstvu v Val di Fiem-meju leta 2013, lani pa je za las izgubil boj za veliki kristalni globus in mu je za uteho ostal mali za seštevek poletov. Po Jožetu Šlibarju je postal drugi slovenski skakalec, ki je bil lastnik svetovnega rekorda (250 m), v tej sezoni pa je po dveh tretjih mestih nanizal tri zaporedne zmage v svetovnem pokalu. »Novoletna turneja je poseben izziv, ker se štiri tekme zgodijo v relativno kratkem času, zamenjaš štiri hotele, ves čas pa si praktično na poti. Bolj ko si pri vrhu, daljše se ti zdi vse skupaj. Osem skokov šteje, če pride do črnega scenarija, lahko kljub dobremu skoku izpadeš iz finala in se ti vse podre. Moraš biti osredotočen na vsak skok posebej, drugače ni možno storiti nič posebnega. Tekmovanje je zato velik, izziv, izkušnje tudi nekaj štejejo, vendar daleč od tega, da bi bilo to dovolj,« je menil Peter Prevc. Če mu bo uspelo letos premagati vse, bo postal drugi slovenski zmagovalec novoletne turneje. Pred njim je to zmogel le Primož Peterka v sezoni 1996/97. Tekma v Oberstdorfu bo danes ob 17.15, sledile pa bodo še tekme v Garmisch-Partenkirchnu 1. januarja ob 14. uri, Innsbrucku 3. januarja ob 14.00 in zaključek v Bischofshofnu 6. januarja ob 17.00. ALPSKO SMUČANJE - Svetovni pokal Ana Drev vodila in nato odstopila LIENZ - Slovenska alpska smučarka Ana Drev (na fotografiji ANSA) ni ubranila vodstva po prvi vožnji petega veleslaloma za svetovni pokal alpskih smučark v Lienzu. Tridesetletna tekmovalka je v finalu startala kot zadnja, a se njena vožnja ni končala v cilju, temveč je odstopila že po nekaj zavojih pred prvim merjenjem vmesnega časa. Zmagala je Švicarka Lara Gut. Odstopila je tudi druga slovenska finalistka Katarina Lavtar, 29. po prvi vožnji je končala v snegu nekaj zavojev pred ciljem. Slavila je Gutova, ki je bila na prvi progi počasnejša za dve stotinki sekunde od Drevove. Druga je bila Tina Weirather iz Liechtensteina (+0,12), tretje mesto je pripadlo Nemki Viktorii Rebensburg (+0,30). Italijanka Federica Brignone se je uvrstila na 5 . mesto, Francesca Marsaglia je bila 7., Irene Curtoni 9., Elena Curtoni pa 10. V Lienzu bo danes na sporedu še slalom. Prva vožnja bo ob 10.30, druga pa ob 13.30. Moški bodo v svetovnem pokalu tekmovali danes v Santa Caterini. Ob 11.45 bo na sporedu smuk. KOLESARSTVO »Nismo premagali dopinga« MILAN - Massimo Besnati, italijanski zdravnik ruske profesionalne kolesarske ekipe Katjuša, katere član je najboljši Slovenec Simon Špilak, je opozoril na pogosto uporabo uspavalnih sredstev med profesionalnimi kolesarji, ki jih pogosto jemljejo kar z alkoholom. Bes-nati je potrdil, da je vedel za težave Luce Paolinija in njegove zasvojenosti. Pao-lini je julija med dirko po Franciji padel na dopinškem testu, jemal je kokain. Priznal je, da je bil zasvojen z uspavalnimi tabletami, o tem je vedel tudi Besnati, ki je kolesarju skušal pomagati. »Bil bi Ostržek, če bi rekel, da smo premagali doping zloraba uspavalnih sredstev je še hujša in širša. To vpliva na ljudi. Stvari poslabša jemanje sredstev z alkoholom; to ima eksploziven učinek. To je grozno,« je dejal Besnati. »Kolesarji jih jemljejo zaradi stresa, zaradi utrujenosti med etapnimi dirkami. Ker sedaj ni več na voljo farmacevtskih sredstev za regeneracijo, tekmovalci, ki ne želijo jemati naravnih zelišč, komaj okrevajo. Ko si preveč utrujen, težko zaspiš. Poglejte si tekmovalce v zadnjem tednu večteden-skih dirk, le kost in koža jih je,« je razlagal italijanski zdravnik. BOMBAČ - Primorski rokometni reprezentant Dean Bombač bo od 1. julija 2016 član poljskega kluba Kielce, kjer uspešno igra še drugi slovenski organizator igre Uroš Zorman. B-LIGA - V nedeljo se je končal prvi del nogometne B-lige. Zimski prvak je Cagliari, ki ima točko prednosti pred Crotonejem. B-liga se bo nadaljevala šele 16. januarja. Vrstni red: Ca-gliari 46, Crotone 45, Novara 38 (...). ŠPORT NA KOROŠKEM - Športni novinarji so izbrali Športnika leta alpski smučar in biljardistka VRBA OB VRBSKEM JEZERU - Člani Kluba športnih novinarjev Koroške (SPK Karntnen) so izvolili alpskega smučarja Matthiasa Mayerja in biljardistko Jasmin Ouschan za koroška športnika leta 2015. Ouschanova, ki velja za eno izmed najboljših igralk biljarda na svetu, je priznanje prijela že šestič in je s tem tudi rekordna zmagovalka v 51 letni zgodovini podelitve naslova koroške športnice leta, ki je letos potekala v Casineumu v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Matthias Mayer pa je priznanje prejel drugič zapored. Zaradi težke poškodbe na hrbtenici po hudem padcu na smuku v Grodnu in nujni operaciji v kliniki v Innsbrucku, je odlikovanje prevzela njegova mati Margret Mayer. Naslov ekipe leta sta osvojile jadralki Lara Vadlau in Jolanta Ogar, ki sta letos vnovič postale svetovne prvakinje. Na slovesni podelitvi v Vrbskem Casineumu, na kateri je bil prisoten tudi deželni glavar Peter Kaiser, je predsednik koroških športnih novinarjev (in tudi Slovenske športne zveze) Marijan Velik tudi v slovenščini pozdravil močno delegacijo Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) ter številne osebnosti s področja športa, gospodarstva in politike. Prireditve sta se udeležila tudi dva vrhunska športnika iz vrst slovenske manjšine na Koroškem, biatlonka Dunja Zdouc in nekdanji kolesar-profe-sionalec Peter »Paco« Wrolich. Na slovesno razglasitev najboljših športnikov dežele pa je bila povabljena tudi delegacija Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koroškem na čelu s podpredsednikom Da-nilotom Prušnikom. Ivan Lukan Na fotografiji zgoraj najuspešnejša športnica med koroškimi Slovenci, biatlonka Dunja Zdouc s predstavniki Slovenske športne zveze in Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) (foto KUESS) Jadranovci tudi pleskarji Košarkarji Jadrana so si v nedeljo popoldne zavihali rokave (na fotografiji FotoDamj@n). Pred treningom so skupaj s predsednikom Markom Kojancem in drugimi odborniki vzeli v roke pleskarske valje, lestve in lepilni trak. Pripravili so belo barvo in začeli z delom. »Prepleskali smo zidove v telovadnici Ervatti na Rouni pri Briščikih. Odločili smo se,da bomo pred slavnostno prireditvijo »50 let naše košarke«, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, polepšali našo telovadnico. Zbrali smo se ob 13. uri. Najprej smo prepleskali zidove. Nato smo trenirali in po treningu je bila na vrsti še skupna večerja,« je nedeljski dan opisal Jadranov trener Andrea Mura. »Team building« je angleški moderen izraz za tovrstne pobude. Bolj domače zveni prostovoljno delo oziroma čut odgovornosti in pripadnosti. Lepa gesta. j§ več fotografij na facebooku ¡¡t i / ŠPORT Torek, 29. decembra 2015 17 NAŠ ŠPORTNIK 2015 - Danes ob 20. uri v Izoli slovesna razglasitev Najboljši so? V ožjem krogu nominirancev so tržaška telovadka Tea Ugrin, števerjanski odbojkar Loris Mania ter odbojkarji Olympie v v NA5 ŠPORTNIK 32 let Nocoj bomo izvedeli, kdo so najboljše športnice, športniki in športne ekipe Primorske v letu 2015. Slovesno jih bomo medijske hiše z obeh strani nekdanje meje in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji razglasili ter nagradili na prireditvi naš športnik 2015 v Kulturnem domu v Izoli. Nominiranci v enotnih »čezmejnih« kategorijah športnikov, športnic in športnih ekip so že znani, javnosti smo jih predstavili pred dvema tednoma (v petek, 11. decembra), določili pa smo jih na podlagi enakopravnega glasovanja novinarjev v predstavništvu Regionalnega RTV centra Koper-Ca-podistria, Primorskih novic, Deželnega sedeža RAI za FJK - slovenski programi, Primorskega dnevnika in spletne strani Slosport.org. Športni novinarji z obeh straneh meje izbiramo skupaj že tretje leto zapored. Konkurenca je za slovenske športnike v Italiji, pa tudi za tiste v matični domovini, veliko bolj ostra kot je bila v vseh preteklih letih, ko je nagrajevanje potekalo ločeno po državah. Letošnja prireditev je že 32. po vrsti. Od ekip naših društev se je v šesterico nominirancev uvrstila združena ekipa Olympie, ki je sad skupnega projekta v moški odbojki na Goriškem. Poleg ŠZ Olympia sodelujejo še druga slovenska odbojkarska društva: ŠZ Soča, OK Val in Naš prapor. V sezoni 2014/15 se Olympia pod taktirko trenerja Fabrizia Marchesinija ni za las uvrstila v play-off. Od slovenskih športnikov s tržaškega in goriškega konca sta si v ožjem izboru izborila mesto tržaška telovadka društva Artistica 81 Tea Ugrin (državna prvakinja v mnogoboju in nastop na svetovnem prvenstvu, na katerem si je Italija izborila mesto na olimpijskih igrah v Riu de Janieru) in števerjanski odbojkar Loris Manià, ki je lani igral za italijanskega prvoligaša Latino, letos pa brani barve Piacenze. Prireditev naš športnik vsako leto izmenično poteka na različni strani nekdanje meje. Lani je najboljše primorske športnike gostil Kulturni dom Bratuž iz Gorice. Letos pa bo v Kulturnem domu v Izoli. Prireditev se bo začela ob 20. uri, zaradi neposrednega radijskega prenosa po valovih Radia Trsta A in Radia Koper pa je treba v dvorano vstopiti najkasneje ob 19.45. Tržaška telovadka Tea Ugrin fotodamj@n Števerjanski odbojkar Loris Manià Odbojkarji združene ekipe Olympie so v lanski sezoni za eno samo točko zgrešili končnico prvenstva moške državne B2-lige fotodamj@n MLADINSKI NOGOMET Kras Repen U16 in U14 v skupinah za obstanek Deželna nogometna zveza je objavila sezname skupin deželnih mladinskih prvenstev naraščajnikov (U16) in najmlajših (U14), v katerih nastopata ekipi repenskega Krasa. Rdeče-beli se bodo v obeh starostnih kategorijah borili v skupinah za obstanek. V kategoriji naraščajnikov bodo varovanci trenerja Cotterleja v spomladanskem delu (začetek 24. januarja) igrali v skupini D proti Prati, Sandanieleseju, Co-metazzurri, Torreju, tržašški ekipi S. Andrea, Pro Cervignano in Futura Giovani. Najmlajši (skupina D) pa: Ca-sarsa, Cavolano, Gradisca, Prata, San Giovanni, Tolmezzo, Cormonese. Uspešen konec sezone za Fabia Ruzzierja Na 37. izvedbi mednarodnega Koprskega teka in hoje je nastopilo okrog 40 tekmovalcev iz Slovenije in Italije. V borbeni tekmi na razdalji ene milje (1609,34 m) je Fabio Ruzzier s časom 8:09,3 le za pol sekunde prehitel sicer 9 let mlajšega Tržačana Silvia Do-riga (8:09,8) in tako osvojil že 11 zmago v 11 izvedbah, odkar so v okviru Koprskega teka uvedli še hitro hojo. Z doseženim časom se je uvrstil na prvo mesto svetovne lestvice svoje kategorije M60 na tej razdalji. Prejšnji najboljši čas, je pripadal Američanu Ste-veju Dibernardo, ki je aprila letos v Eu-genu zmogel čas 8:12,55. S koprsko tekmo se je tudi končala Ruzzierjeva sezona, v kateri je v skupno 25 tekmah 17-krat stopil na zmagovalni oder, od teh je 6-krat zmagal, 3 krat je bil drugi, 8 krat pa tretji. Nominiranci 2015 ŽENSKE: Marina Cvetanovič (odbojka, Nova KBM Branik) Andreja Klepač (tenis, TK Radenci) Tina Mrak-Veronika Macarol (jadranje, JK Pirat) Špela Ponomarenko Janic (kajak, KKK Zusterna) Tea Ugrin (gimnastika, Artistica 81) Tanja Žakelj (gorsko kolo, Unior Tools Team) MOŠKI: Dean Bombač (rokomet, Pick Szeged) Luka Božič in Sašo Taljat (kanu, KK Soške elektrarne) Mitja Gasparini (odbojka, Paris Volley) Rajko Hrvat (VK Argo) Loris Mania (LPR Piacenza) Vasilij Žbogar (veslanje, JK Burja) EKIPE: RD Koper 2013 (moški rokomet) FC Luka Koper (nogomet) RK Mlinotest (ženski rokomet) združena ekipa Olympie (moška odbojka, moška B2-liga) KMN Oplast (dvoranski nogomet) OK Salonit (moška odbojka) PLANINSKI SVET Spominski pohod na Javornik Pred kratkim je potekal 37. pohod na Javornik v spomin na sedeminštirideset borcev Gradnikove Brigade ki so 23. decembra 1943 padli v boju z okupatorjem na tem območju. Tudi člani SPDT so se pohoda udeležili. Deset se jih je z avtomobilom in društvenim kombi-jem peljalo do Šajsne Ravni nad Črnim Vrhom. V lepem sončnem jutru so se po položni stezi napotili proti vrhu Javornika. Ker je sam vrh poraščen stoji tam lesen stolp s katerega sega krasen razgled praktično na vso Slovenijo, od Tržaškega zaliva mimo furlanske nižine in Ma-tajurja pa do Krna in Triglava preko Karavank in Kamniško Savinjskih Alp naprej do Zasav- skega hribovja pa do Snežnika in spet proti Jadranu. Po krajšem postanku na vrhu so se planinci spustili do Pirnatove koče kjer je kar mrgolelo planincev ki se vsako leto in ob vsakem vremenu udeležujejo pohoda.Tu so se skupini pridružili še trije člani ki so do koče prišli po drugi smeri. Po krajši proslavi, katero je popestril domači pevski zbor, so se planinci napotili proti Podkraju, kjer se je pohod »zaključil«. Seveda je sledilo še pozno kosilo in povratek v Trst. Medvedjak Prisrčno novoletno voščilo, ki si ga med prijatelji izrečeš na doseženem vrhu, je za planinca najlepše voščilo in dobra popotnica za no- Člani in članice SPDT na 37. spominskem pohodu na Javornik vo sezono. Odborniki Slovenskega planinskega društva Trst so si pred več kot petindvajsetimi leti zamislili lahek, vsem dosegljiv novoletni pohod in si za cilj izbrali Medvedjak. Pobuda je takoj doživela velik uspeh in je postala prava stalnica v društvenem delovanju. Ob vsakem vremenu se od tedaj na ta dan planinci, in njihovi prijatelji podajo na ta bližnji, nezahtevni, vendar prijeten in razgleden vrh, da bi primerno pozdravili prihod novega leta. Osvajali so ga že v dežju, v megli in strupenem mrazu, v snegu pa tudi v prijetnem, sončnem vremenu. Društvo se tudi letos ne bo izneverilo tradiciji. Pohodniki se bodo zbrali v petek, 1. januarja 2016, ob 14.00 uri na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru, od tod se bodo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. Spominski pohod na Dražgoše Prihodnjega, 10. januarja, bo tradicionalni pohod v Dražgoše. SPDT v sodelovanju s PD Nova Gorica se bo pohoda udeležilo iz Soteske. Za pohod se je treba iz organizacijskih razlogov nujno prijaviti na tel. štev. 3384913458 (Franc). Naj spomnimo, da je pohod naporen. Podrobnejše informacije bomo objavili v naslednji rubriki. 1 8 Torek, 29. decembra 2015 ŠPORT / ZSŠDI - Srečanje s predstavniki medijev Ostrejši kriteriji, jezikovni poligoni in »novi« slosport.org Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin je na včerajšnjem srečanju z mediji na sedežu ZSŠDI v Trstu napovedal ostrejše kriterije pri dodeljevanju pomoči mladinskim ekipam v različnih športnih panogah: »Izvršni odbor ZSŠDIje odločil, da bo ena izmed poglavitnih točk do konca mandata (pomlad 2017) utrjevanje oziroma učenje slovenskega jezika. Odslej bo nekoliko drugače: podpirali bomo tiste ekipe (do 16. leta starosti), pri katerih poteka vadba izključno v slovenskem jeziku. S tem sploh ne želimo zapirati vrat italijansko govorečim igralcem. Društvom bomo pomagali pri iskanju slovenskih trenerjev in če bo treba, tudi pri organizaciji tečajev slovenskega jezika,« je dejal predsednik ZSŠDI Pe-terlin, ki je še dodal: »Nove smernice bomo uvedli v sezoni 2016/17, to se pravi od avgusta oziroma septembra, ko se bo začela nova sezona. Mladinske ekipe naših društev spremljamo preko trenerskih dnevnikov, ki jih morajo sproti izpopolnjevati trenerji. Poudariti moram še, da nočemo nikomur nič vsiljevati. Društva bodo še naprej samostojno izbirala trener- Od leve: Andrej Pozar, Manuel Ferfoglia, Avgen Ban, Ivan Peterlin, Branko Lakovič, Ilenia Cassanelli (sodelavka tržaškega športnega tednika City Sport) fotodamj@n je in drugo. Pri ZSŠDI pa jim bomo pomagali, če se bodo podpirali oziroma se odločili za naše smernice.« Druga novost so jezikovni poligoni, ki jih bodo pri ZSŠDI uvedli z namenom, da mladi športniki utrjujejo slovenski jezik preko igre in zabave. »Posamezna tekmovanja bomo organizirali kar po društvih. Najboljše ekipe se bodo uvrstile v finale, ki bo javni dogodek oziroma prava športna prireditev,« je dejal novi (četrti) uslužbenec ZSŠDI Evgen Ban, ki je vodil včerajšnjo novinarsko konferenco. Čisto na koncu so včeraj dopoldne predstavili še novo podobo spletne strani www.slosport.org, ki jo ureja nekdanji športni novinar Primorskega dnevnika Branko Lakovič. Novosti spletne strani, ki je spletnim bralcem na voljo že od leta 1999, sta razkrila »tehnika« Manuel Ferfoglia in Andrej Pozar. Nova podoba spletne strani, ki je »on line« od včeraj popoldne, se prilagaja pametnim telefonom in tabličnim računalnikom. »Koncept je podoben prejšnjemu. Iskanje po arhivu bo lažje. Stran je v koraku s časom,« sta dejala. (jng) Božična akademija ŠZ Dom Telovadnica Kulturnega doma v Gorici je prejšnji teden dobesedno pokala po šivih. Tradicionalna božična akademija športnega združenja Dom je na tribuno privabila veliko sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so si ogledali nastop več kot 80 otrok med 3. in 11. letom starosti. Pod vodstvom vaditeljev Dražena Grbaca, Mateje Fajt, Katerine Abrami, Giade Petea-ni, Andreja Nedeljkovica, Jakoba Perica, Eliana Muccija in Jana Zavrtanika so svoje znanje prikazali otroci športnega vrtca, mikrobasketa, cheerleadinga in minibasketa. Večer je med drugim obogatil nastop mladinske tekmovalne skupine športnega društva Twist iz Nove Gorice, kije pred kratkim zmagala na mednarodnem tekmovanju v cheerleadingu in cheer plesu v Berlinu. Med lepo uspelo prireditvijo je spregovoril tudi Domov predsednik Mitja Primosig, ki se je v svojem govoru zahvalil številnim sponzorjem, posebno zahvalo pa je namenil Fundaciji Goriške hranilnice, deželi FJK in Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki so vitalnega pomena za društven obstoj in za njegovo delovanje. Predsednik je nato orisal plodno sodelovanje z Dijaškim domom Simona Gregorčiča v Gorici, nazadnje pa se je zahvalil tudi staršem, ki svoje otroke zaupajo Domovim vaditeljem. (av) / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. decembra 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 12.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Tutto puo suc-cedere 23.30 Petrolio RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 0.10 Dnevnik 16.20 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Film: Il signore dello zoo (kom., '11, i. K. James, R. Dawson) 23.05 Fatti Unici _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Nad.: Marco Polo 9.50 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 10.05 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.10 Serija: Attenti a quei due 11.5514.00, 19.00, 23.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Serija: I magnifici sette 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.20 Nad.: La casa nella prate-ria 16.05 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Film: Neverwas - La favola che non c'e (pust., '05, i. I. McKellen) 23.15 Correva l'anno _RAI4_ 13.15 Switched at Birth 14.05 Sword Art Online 14.30 Steins Gate 14.55 Andromeda 15.40 Xena 17.15 Novice 17.20 Film: Young Detective Dee - Il risveglio del drago marino (pust.) 19.35 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Fuori in 60 se-condi (akc., '00, i. N. Cage, A. Jolie) 23.15 Mainstream 2015 23.45 Film: The Bank Job (krim., '08, i. J. Statham) _RAI5_ 13.45 1000 giorni per il pianeta Terra 14.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.45 Tree Stories 15.40 Opera: Il trovato-re 18.05 Novice 18.15 20.40 Passepartout 18.45 Trans Europe Express 19.501 preda-tori dell'arte perduta 21.15 Film: The Artist (rom.) 23.10 Taste: Live at the Isle of Wight RAI MOVIE sbirro 14.50 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 14.55 Serija: Un medico in famiglia 16.50 Nad.: Cuori rubati 17.45 Novice 17.50 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasión prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Il commissario Manara 21.20 Boss in incognito 23.05 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: Bronco Billy (vestern, '80, r. in i. C. Eastwood) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Un anno Dalla vostra parte 21.15 Film: Caccia spie-tata (vestern, '06, i. L. Neeson) 23.35 Film: Sommersby (dram., '93, i. R. Gere, J. Foster) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Film: Cancel Christmas (fant.) 11.00 Forum 13.0019.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Nad.: I segreti di Borgo Larici 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Film: I 12 de-sideri di Natale (kom.) 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Nad.: Senza identita 23.30 Nad.: Il bosco _ITALIA1_ 6.25 Risanke in otroške oddaje 10.10 Film: La banda dei coccodrilli indaga (pust.) 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 19.00 Nan.: Simpsonovi 14.10 Film: The Family Holiday (kom.) 16.00 Film: Christmas Bounty (akc.) 17.45 Nan.: La vita secondo Jim 18.10 Nan.: Camera Café 18.25 The Store of My Life 19.25 Film: The Scorpion King 3 - Battle for Redemption (pust.) 21.10 Serija: Gotham IRIS LA7 LA7D 14.00 Film: Ore disperate (akc., '90, i. A. Hopkins) 15.55 Film: Incredibile viaggio verso l'ignoto (fant.) 17.35 Novice 17.40 Film: Nefertite, regina del Nilo (zgod., '61) 19.35 Film: Toto cerca pace (kom., It., '54) 21.15 Film: Quattro matrimoni e un fune-rale (kom., '94, i. H. Grant) 23.20 Film: Il giorno + bello (kom., It., '06) RAI PREMIUM 11.25 Nad.: Un posto al sole 12.15 Nad.: Linda e il brigadiere 13.05 Nad.: Un matrimonio 14.00 Serija: Last Cop - L'ultimo NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (27. decembra 2015) Vodoravno: Nat, Teo, mat, Olomouc, Oto, Sharon, teran, Stone, parola, Tinkara, A. Ž., ars, as, Tina, Prater, port, L. N., tabela, Eramo, Masiero, opara, Ravenna, paella, Molotov, salto, gams, I. G., etat, Braun, Oasis, otva, etik, Štrajn, I. D., Anais, oko, ovire, libreto, kes, lan, Soči, arak, in, tri; na slikah: Sharon Stone, Liam Neeson. LAEFFE CIELO 15.05 21.10 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Affari in valigia 19.30 Come andra a finire? 22.00 L'oro dei serpenti 22.55 Caccia all'uomo SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Nad.: Duhec 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.1018.05 Risanke in otroške oddaje 16.20 Profil 17.25 Dok. odd.: Kulturni vrhovi 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Predstava: Greva se Ježka 21.00 Dok.: Oder je iluzija 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 19.10 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 8.30 Obzorja duha 9.05 Čez planke 10.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 1. vožnja 11.40 Alpsko smučanje: SP, smuk (m) 13.25 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž), 2. vožnja 14.45 Slovenski pozdrav 16.00 Dober dan 17.00 Smučarski skoki: novoletna skakalna turneja (m) 19.45 Infodrom 20.00 Presenečenja 13.15 Film: Superfantagenio (kom., '86) 15.05 Film: Il viaggio della sposa (kom., It., '97) 17.00 Film: A deriva (dram.) 18.50 Le stelle di Capri 19.15 Serija: Renegade 20.00 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Film: E una sporca faccenda, tenente Parker! (tri-ler, '73, i. J. Wayne) 23.05 Film: La legge del capestro (vestern, '56) 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 Otto e mezzo 11.30 L'aria che tira - Il diario 14.00 Kronika 14.20 Tagada 15.30 Film: Mission (dram., '86, i. R. De Niro) 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Special Guest 21.10 Film: Airport '75 (dram.) 23.15 Film: Airport '77 (dram.) 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Salus Tv 13.15 Fede, perché no? 13.45 21.00 Qui studio a voi stadio 17.55 20.25 Oggi e 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.20 Apriti cielo 20.00 Happy Hour 20.50 Film: Agora (zgod., '09, i. R. Weisz) 22.50 Glasba: Perpetuum Jazzile in New Swing Quartet 23.40 Glasba: Janez Bonči-na Benč feat. September & prijatelji _KOPER_ 13.00 Alpsko smučanje: SP (ž) 14.25 Evro-novice 14.40 Čezmejna Tv - Deželne vesti 15.00 Arhivski posnetki 15.50 23.15 Športna cona 16.55 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Šport brez meja 21.15 Boben 22.30 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 9.00 11.05, 12.15, 12.30 Tv prodaja 9.15 Film: Ledena doba 3 - Zora dinozavrov (anim.) 11.20 Kuharski dvoboj tortic 12.45 Nan.: Žametna mafija 13.50 Film: Kako izuriti svojega zmaja (anim.) 15.45 Serija: Kar bo, pa bo 16.45 18.55, 22.50 Vreme in novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Medeni tedni z mamo (kom.) 21.45 Nan.: Jezero skrite ljubezni 23.25 Serija: Kosti _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.55 Nan.: Naša mala klinika 8.50 15.05 Nan.: Lepo je biti sosed 9.4514.00 Serija: Odbita rodbina 10.10 14.30 Serija: Mrhi za šankom 10.35 11.20, 13.30 Tv prodaja 10.50 Risanka 11.35 Film: Flicka 2 (druž.) 16.05 Film: Sam doma 3 (kom.) 18.55 Serija: Komisar Rex 20.00 Serija: Kar po, pa bo 21.00 Film: Dobrodošli v džungli (akc., '03, i. D. Johnson) 22.55 Film: Dva usodna dneva (kom., '96) PLANET TV 11.15 14.10 II cuoco vagabondo 13.20 Bourdain: Cucine segrete 15.10 Chef Sara torna a casa 16.00 Silvia, pepe quanto basta 17.00 Jamie Oliver: Super Food 17.55 Jamie Oliver in America 18.55 Semplicemente Nigella 20.10 Jamie Oliver: Comfort Food 21.05 Nad.: L'ispettore Wallander 22.50 Film: Le donne vere hanno le curve (dram.) 12.00 Tv prodaja 12.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.30 23.40 Nan.: Prijatelji 14.00 Nad.: Esperanza 15.05 Serija: Kako se iz- Torek, 29. decembra Rai 5, ob 21.15 VREDNO OGLEDA The artist Francija 2011 Režija: Michel Hazanavicius Igrajo: Jean Dujardin, Bérénice Be-jo, John Goodman, Missi Pyle, James Cromwell Hollywood, leta 1927. George Valentin je zvezdnik nemega filma, ki se noče na noben način sprijazniti z dejstvom, da bi se posvetil tudi snemanju zvočnih celovečercev. To ga dve leti kasneje spravi v pogubo. Sam se namreč odloči, da bo produciral nov nemi film, v katerega investira večji del svojega imetja, a ta film ne naleti na noben uspeh in George v bistvu zapravi ves svoj kapital. Bivši zvezdnik takega neuspeha ne more sprejeti in se tudi zato odloči za samomor. Naposled pa ima zgodba srečen konec. K temu pripomore prikupna Peppy Miller, prav tako igralka, ki je v resnici zaslovela prav z zvočnim filmom. Hazanaviciusov nemi film je pred tremi leti najprej slavil na festivalu v Can-nesu in nato še v Los Angelesu, ko je The Artist odnesel kar štiri oskarjeve kipce, med drugimi tistega za najboljšo režijo in najboljšo moško vlogo. mazati z umorom 16.00 Film: Ime mi je Michael (rom.) 17.40 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.05 Danes 19.25 23.20 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Ovaduh (akc., '13, i. D. Johnson) 22.25 Nan.: Škorpijon RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Med-praznična prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Hevreka - Iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.40, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh - 5. nad., sledi Music Box; 18.00 Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki, sledi Music Box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 20.00 Naš športnik 2015, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Damjan Ovsec o šegah in navadah med prazniki; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Boris Piciga o novi predstavi „Štorije od Zmagota in Vitorije"; 11.45 Pesem in pol; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca decembra; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Naš športnik; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoran-za; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChefAustralia 16.15 Fratelli in affari 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Junior MasterChef Italia DMAX 12.30 18.35 Affare fatto! 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Oddaja Studio D po 11.00 bo polna različnih vsebin in seveda dobre, sveže glasbe. Spoznali boste življenje in usodo vplivne francoske markize Madame de Pompadour, se pozibali ob Rilkejevih verzih in se seznanili s političnim aktivizmom Miroslava Krleže. Po dolgem času se boste lahko znova prepustili melodijam Mariah Carey in Elise, glas katerih je polnil radijske valove leta 1995 in 2005. Novice z vsega sveta in okoljske informacije bo zaokrožil pogovor z dietetičarko Ano Dobnik, ki se ukvarja predvsem s popularizacijo pozitivnih učinkov, ki jih ima na naše zdravje. V iztekajočem se letu poteka 115 let od rojstva slovenske pisateljice in publicistke Ane Krasna-Praček, ki se je rodila v Dolgi poljani pri Vipavi 30. novembra 1900. Njenemu življenju je Radio Trst A lansko jesen posvetil niz šestih oddaj z naslovom Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki avtorice Dorice Makuc, ki ga bomo od danes dalje ponovno predvajali, tudi kot vabilo k spremljanju nove pobude, posvečene Ani Pračkovi, in sicer knjigi o njenem liku in delu, ki bo izšla v kratkem. Ob 18.00! APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Torek, 29. decembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad severno in srednjo Evropo ter nad severnim Sredozemljem še vztraja obsežno območje visokega zračnega tlaka. S šibkim zahodnikom v višinah k nam priteka precej suh in topel zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa se zadržuje hladen in vlažen zrak. V hribih se bo nadaljevalo lepo vreme s še previsokimi temperaturami za ta letni čas. Po kotlinah se bo ob prisotnosti temperaturne inverzije pojavljala slana. Po nižinah in ob morju bodo sprva še verjetne meglice, megla in nizka oblačnost a tekom popoldneva se bo postopoma razjasnilo. Dopoldne bo po nižinah in ob morju še megleno, drugod bo delno jasno. Čez dan se bo od vzhoda postopno pooblačilo. Hladneje bo, zvečer bo na Primorskem začela pihati šibka burja, ki se bo ponoči krepila. Pretežno jasno vreme bo. Ob morju in na Krasu bo pihala okrepljena burja, po nižinah zmerna. Ozračje bo suho; v višinah se bo ohladilo. Na območju Trbiža bo verjetno več oblačnosti, ter bo bolj hladno in vlažno kot drugod po deželi. Jutri dopoldne bo oblačno, ponekod bo lahko občasno naletaval sneg. Nekaj sonca bo le ob morju. Popoldne se bo delno zjasnilo. Hladno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja, drugod severovzhodnik. JUTRI 1983 - Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah nenavadno, ponekod celo rekordno toplo za december. V Čepovanu (593 m) je bila maksimalna temperatura 19,3 °C in v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 °C (910 m). Danes: ob 0.13 najvišje 36 cm, ob 5.53 najnižje -11 cm, ob 11.12 najvišje 30 cm, o ob 18.13 najnižje -49 cm. ;! Jutri: ob 0.51 najvišje 34 cm, ob 6.34 najnižje ' -7 cm, ob 11.37 najvišje 23 cm, ob 18.40 najnižje -41 cm. Morje je mirno, temperatura morja 12,1 stopinje C. 500 m...........12 1000 m ..........10 1500 m ...........8 2000 m ...........6 2500 m ...........3 2864 m.......... 2 Vrednost UV indeksa ob jasnem vremenu sredi dneva doseže 1. V Moskvi bodo za silvestrovo zaprli Rdeči trg MOSKVA - Moskovski Rdeči trg, ki je tradicionalno zbirališče ljudi ob novoletnih praznovanjih, bo na letošnje silvestrovo zaprt. Za zaprtje trga so se mestne oblasti odločile v času vse večjih varnostnih tveganj. Letos bo policija odslovila vsakogar, ki se bo pojavil na Rdečem trgu, da bi tam odšteval sekunde do novega leta, ter ga napotila na druga prizorišča, kjer bodo potekala novoletna slavja. Uradni razlog za zaprtje Rdečega trga je snemanje koncerta za rusko državno televizijo, ki se ga bo lahko udeležilo le izbrano občinstvo. V Moskvi so po terorističnih napadih v Parizu sredi novembra zaostrili varnostne ukrepe. Napadi so še okrepili strah, ki ga je sprožilo strmoglavljenje ruskega potniškega letala nad Si-najem konec oktobra, za katerim naj bi stali teroristi Islamske države (IS). Krokodili v poplavah v Avstraliji prišli v mesto SYDNEY - Na severu Avstralije je v poplavah, v katerih so morski krokodili prišli v mesto in napadli pse, umrl en človek, eno osebo pa pogrešajo. V poplavah, ki so se na redko poseljenih območjih južno od mesta Darwin začele na božični dan, so iz naselja ob reki Daly evakuirali 500 ljudi, so poročali lokalni mediji. Iz lokalne policije so sporočili, da so društva za zaščito živali organizirala reševanje živali, ki so ostale na poplavljenih območjih. Do 4,7 metra velike krokodile so ujeli v bližnji reki. Policija pa je prebivalce severne Avstralije opozorila, naj se ne približujejo rekam. VELIKA BRITANIJA - Po obširnih poplavah jutri pričakujejo nove, še izdatnejše padavine Najhujše šele prihaja Na tisoče poplavljenih domov v mestih York in Leeds, prizadeta pa so bila tudi številna druga območja LONDON - Za sever Anglije, kjer se borijo z naraslimi vodami, so oblasti izdale 30 opozoril pred hudimi poplavami, kar pomeni, da predstavljajo grožnjo za življenje. Meteorologi so medtem posvarili, da na prizadeta območja najhujše šele prihaja, saj jutri pričakujejo novo deževje. Poleg 30 opozoril pred hudimi poplavami je drugod v Angliji, pa tudi v delih Walesa in Mid-landsa, v veljavi še skoraj 200 milejših opozoril pred poplavami. Po ocenah policije v Yorkshiru gre za najhujše poplave v zadnjih 70 letih. Na številnih območjih severovzhoda in severozahoda Anglije so v zadnjih 24 urah zabeležili rekordne vodostaje. Zaradi naraslih voda brez elektrike ostaja okoli 3000 domov. Samo v mestu York so poplave neposredno prizadele okoli 500 nepremičnin, zaradi česar so za prebivalce odprli že drugi namestitveni center. Poleg vojakov jim pomoč nudi še več kot 200 reševalcev. Zelo prizadet je tudi Leeds, kjer je poplavljenih 1000 domov. Prizadeta območja v Yorkshiru, Lancashiru in Greater Manchestru je včeraj obiskal tudi britanski premier. Cameron je že ocenil, da so narasle reke in količina dežja ustvarile »učinek, kakršnemu še nismo bili priča« ter napovedal, se bodo naložbe v zaščito pred poplavami nadaljevale. Pohvalil pa je tudi delo reševalnih ekip. Britanski meteorološki urad za danes napoveduje bolj suho vreme kot v preteklih dneh, a jutri znova pričakujejo dež, kar prinaša nevarnost novih poplav. Zaradi tega so za ta dan za sever Anglije, pa tudi Wales in Severno Irsko izdali rumeni alarm. Na Otoku se z naraslimi vodami borijo že vse od začetka meseca, ko je močno deževje nad državo prinesel vihar Desmond. WmnÊi ! Središče mesta York je bilo še včeraj pod vodo, ki je na ulicah skoraj povsem zalila avtomobile, poplavila pa je tudi več kot 500 stavb ansa Í ^ h* . M jpUe » s 1 " ■ * ■ — \¿ s: Í3 * s 1 mm* s ZDA - Na jugu V tornadih in poplavah umrlo 43 ljudi WASHINGTON - Število smrtnih žrtev v tornadih in poplavah na jugu ZDA še naprej narašča. Od prejšnje srede je v sedmih zveznih državah umrlo 43 ljudi. V zvezni državi Nova Mehika so medtem zaradi obilnega sneženja razglasili izredne razmere. V poplavah, ki jih je v zveznih državah Misuri in Illinois povzročilo obilno deževje, je v soboto umrlo osem oziroma pet ljudi. Med mrtvimi v Missouriju so bili tudi štirje tuji vojaki, nastanjeni v vojaški bazi Fort Leonard Wood. V Il-linoisu pa so poplavne vode odnesle avtomobil, v katerem so bile trije odrasli in dva otroka. Medtem jih je v tornadih v predmestjih Dalla-sa umrlo 11. Že pred tem je od četrtka v zveznih državah Alabama, Misisipi, Tennessee in Arkansas v tornadih in poplavah umrlo 19 ljudi, na desetine je bilo poškodovanih. Zaradi obilnih snežnih padavin so bile v Novi Mehiki številne ceste neprehodne, nekateri predeli pa so bili popolnoma odrezani od sveta. Viharji so ustvarili več kot dva metra visoke snežne zamete. Tudi v New Yorku, kjer so še za božič nosili kratke rokave, se je živo srebro spustilo na deset stopinj Celzija. V številnih predelih v bližini Dallasa reševalci od nedelje iščejo umrle in morebitne preživele v tornadih. Uničena so bila celotna stanovanjska naselja, opustošenje pa se je raztezalo na več kilometrih. Tornade in deževje je prinesla hladna fronta, ki je prišla iznad Aljaske in naletela na topel zrak, ki je prišel s skrajnega juga ZDA. (STA)