KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjenigospod! Odgovor: Ljuba Micika! sh am t ^voncku - se uClva ca splošna izobrazba bratskega češkega naroda lu j/z^Šrr^^34 SPrCVa' tOda ^3- ".San^riSBi in SzŠ^ Prosim. odgovorite nama! Plšl ")' fe! * ^ Lepo Vas pozdravljata Velecenjeni gospod Doropoljski! Vida Glaserjeva, Videl sem v Vašem kotičku, da Vam Viktor Š t a n i, ' marsikdo tudi kakšno povest napiše. Tudi uč. in uč. v Rušah. Jaz sem se nameni! nekaj takega. Odgovor: L-uba Vjda jn Vjktor, Zgodovina koruznega štorža. Od več strani dobivam poročila, da je pri kmetu Francu Peniču so luščili ko- .Zvončkovim" bralcem in bralkam izredno ruzo. Mali Francek dene prazni koruzni štorž všeč .Kekec na hudi poti". Komu bi pa tudi v vrečo, ki je bila v njej koruza, namenjena ne ugajal ta ljubeznivi slovenski junaček! Od drugega dne za v mlin. Drugo jutro pograbi poglavja do poglavja prihajajo njegove zgode °ce vrečo s štoržem vred ter jo nese v Ja- in nezgode zanimivejše. To je pač ena naj- nezov mhn. Ko Janez koruzo zasiplie, se lepših povesti, ki jih imamo v slovenski mla- jako začudi, ko zagleda tako lep debel štorž dinski književnosti. — In veLUrat se spreta ? med zrnjem. Zgrabi ga ter ga vrže skozi od- Le čakajta! Morda pa kdo napiše povest o Prto okno v potok pn mlinu. Ta je plaval Viktorju in Vidi, kako sta se časih polasala, dalie- Najprej po potoku, potem po reki. Tu pa sta si zopet roko v spravo podala! se us*avl na nekem otoku ter sorhne. Prosim Vas vljudno, da to uvrstite v svoj kotiček. Tudi Vas prosim, da bi mi po- Cenjeni gospod Doropoljski! vedali, če Vam je že kdo pisal iz našega trga. Z veiikira veseljem čitam Vaš .Zvonček", Prilagam razglednico. — Oprostite slabi pisavi! ki nam ga daje naš gosp. nadučitelj. Posebno Pozdravlja Vas čez hribe in doline vdani me zanima Vaš kotiček, kjer si dopisujete z Vitomir Cilenšek mladimi čitateiji ,,Zvončka". Dovoljujem si v Kozjem št. 4., Sp. Štajersko. ^ tudi jaz prositi Vas za majhen prostorček v , „ # Vašem listu in upam, da mi te želje ne od- r~..... /ajw.*'i#i-'- —^»s>^™-u" -?"'—¦ ¦] rečete. Hodim v šolo v Kapele v 4. razred, [ '' , ¦ ^jfcfc:--,; I kjer nas uči g. nadučitelj Pečnik, ki ga ima- J3^^^BaHhg|^^^^^k&_ mo vsi otroci jako radi. Učenje me prav vc- ^^^^^^^^B^^^I^^^^H^^^^^^^h seli, ia starši so mi obljubili, da me dado v ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Mj^B^^H jeseni v meščansko šolo, seveda le, če dobim f ., ^^^^^^^^^^^H dobro izpričevalo. Drugo leto prosim starše, j , d^^^^^^^^^^H^I da tudi meninaroče ,Zvonček", ta lepi slo- |tt||^^^W^j^|^^^^^^^^^^^^^H venske list. Če dovolite, Vam pišem prihod- HVHHmM|^^^^^^|^^^^^^^^| njiČ Le par vrstic. L^^^^^m^^^^9HMH Z odličnim spošlovanjem Vas pozdravlja ^^^^^^^^^^JJa^^BBK^SiSSE Micika Sevnikova, ^B^^^^^^^^^^Rf^^C^^^H^flJKS Kapele nri Brežicah, K^^Bi^^BGBsiaifi^OH^P^^HHi sp. stajersko. JUJMBMBBiiMMBa^M 191 Odgovor: prve žarke razprostiralo najprvo na ponos Ljubi Vitomir! . Julijskih Alp — na mogočni Triglav. Na S svojo »Zgodovino koruznega štorža" si Begunjščici imamo jako leo razgled na Kara- hotel bržkone povedati, kako tudi človeško vanke in Julijske Alpe. Tu se vidi največja življenje zaide po nakljufjih, zgodah in ne- g°ra Karavank, Stoi, ki je visok 2239 m, po- zgodah na čudna pota, ki jih še slutili nismo. tem Zelenica in Košuta, na drugi strani pa V koliko se Ti je ta namera posrečila, o tem Pre'az ob koroški meji, Ljubelj (1370 m). naj sodijo kotičkarji! — Jeli mi je že kdo P°d nami se razprostira Jelovica z Babjim pisal iz prijaznega Kozjega, to moraš vedeti zobom, pod Begunjščico je vas Begunje, po- sam, ako pazno in redno prebiraš ,Zvonček-. &m Radovljica, Bled z Blejskim jezerom. — Oproščenja zaradi slabe pisave Ti ne bo sPloh vidimo tu vso Gorenjsko ravnino. S treba več prositi, ako in kadar boš hotel sam. sabo smo imeli tudi fotografični aparat, da Piši lepše — pa je konec besed! sm0 napravili več prirodnih posnetkov. Brez fotografičnega aparata in daljnogleda si sploh * ne moremo misliti hribolazca (turista.) Pre- Velecenjeni gospod Doropoljski! bivgj ves dan na gori z nabiranjem planik in Tudi jaz Vam pišem nekoliko vrstic. Ho- opazovanjem, smo se vrnili vsi od dolgega dim v 4. razr. I. drž. gimn. v Ljubljani. Ko P°ta utrujeni domov. berera Vaš .Zvonček", me tako zanima, da Nikoli ne pozabim izleta na Begunjščico, sem sklenil tudi jaz, da si naročira ta Iist. in fudi vi> b™la> sl ne pozabite ogledati te Prilagam Vam tudi potopis, ki sem si ga za- Slovencem tako priljubljene gore! pisal, ko smo šlr z mojimi tovariši na izlet * na Begunjščico. Če Vam ugaja, Vas prosim, Velecenjeni gospod Doropoljski! da ga objavite. Dovolite mi, da se tudi jaz oglasim v Z iskrenim spoštovanjem! Vašem kotičku in izrazim svoje veselje, ki Ciril Dobovišek. ga irnam do nZvončka*. Letos sem prvič na- Odgovor: ročena nanj. Vzpodbudila me je gospodična Ljubi Ciril! v šoli, ki nam je pravila toliko lepega o njem. Pnobčujem Tvoj popis izleta na Begunj- *~ ^^S^osebn^Val s^i^zžzz^zšz« etLbsrada berem> s^hvvsemmi (turistu) previdnosti, da se ne ponesreči v > pp • y pozdravlja gorah. Kdor ni vajen take hoje, ne sme po- y k » j tovati sam. - Tvoj spis se glasi: „ ,Vl "?a K^jeva , ucenka III. raz. ljudske šole, Izlet na Begunjščico. Sv. Ivan pri Trstu. Begunjščica je vsakemu Slovencu znana Oug°vor: gora v Karavankah. Visoka je 2063 m. Stoji Lln°a Vllma! v južnem vzporednem grebenu Karavank. Prav hvaležen sem Tvoji gospodični uči- Opisati vam hočem izlet, ki sem ga na- teljici. ki je z vneto svojo besedo pridobila pravil s svojimi tovariši v velikih počitnicah našemu »Zvončku" novo naročnico — Tcbe, dne 17. julija 1917. zavedno tržaško Slovenko! Obe rodoljubno Mnogo lepega in znamenitega sera že pozdravljam, želeč našemu listu mnogo, prav slišal o tej krasni gori. Zato smo skleniii pri- mnogo tako vrlih podpornic! jatelji, da si hočemo tudi mi ogledati to bližnjo goro. V velikih počitnicah"se napotim /1 s svojimi tovariši na Begunjščico. Vsak si je I ">, bil že prej pripravil vse potrebno za na pot. ^¦"^i^ Domenili smo se, da gremo že zvečer ob 6., fir^H^ da pridemo potem lahko do 9. zvečer do t^s.*"'1-^ planinske koče, ki je ob znožju Begunjščice. afflf^^ Ta koča se irnenuje Vilfanova koča po usta- fm ,'A / novitelju te koče, ki je bil jako vnet sotrud- IM'' asC"ž nik Slov. Pian. Društva. Bilo je še svetlo, ko wtli&~] smo prišli do prvih planšarskih koč, kjer se JLM.st^M. pase živina. Tu nam je tamošnji pastir, ki je stjagFs: tam pasel živino, postregel s sirovim maslom in mlekom. Ko smo se dodobra okrepčali, Nekaterim kotičkarjem-rnazačkom: Časih smo šli dalje ter prišli v pol ure do Vilfanove dobim pismo, ki je vse pomazano, zmečkano koče, kjer smo si skuhali žgance in kavo ter ali skrajno malomarno spisano. Taki mazački tam prenočili. Zjutraj smo vstali že pred zaman čakajo odgovora! Vsako pismo mora vzhajajočim solncem ter šli na vrh gore, da biti čedno, čisto in lepo pisano. To zahteva smo opazovali vzhajajoče solnce, ki je svoje olika in vljudnost vsakogar nasproti vsakomur!