ч s-a-*e V «&* ■ fä 4&žžu# ä?tsi 'V'ÄÄäJSrw ssu». liste I C«Io tete K 42ir—, pol leie if. 40^ £Hrt tete K 50*-—. izven Jsfostavfj«: €«te tete K 1.50*--, kserel! all oznanila s« za» «a&majo po dogovoru; pri večkratnem tnserfranja ::$еШвт$п popust UpravniSivo sprejema naročnino, Штт&Н in reklamacije. — — Telefon št 220. ШГТЈШГГгГ'--''' ЈЈТП~1Ј17ПП lltll) IHII1IHIHIIHlillH 1111111 H IIIM—iH um [IlIHHllllllFiri IIIH If ■Hlinil 11'I« I'll lil' II STSÄZÄ Neodvisen političen list za siovensko ljudstvo &t*»OUtXh.*;iiUiz.:^. SieVlUU» $(Ш1@ У %КГ*Ж' , Strata * Izha ja v ponđeljek, sredo hi Uredništvo in upravnlštvo Je v Maribora, cesta št 5. — Z uredništvom se mor« vsak dan samo od il. do 12. ure đopoiđNU Rokopisi se ne vračajo. Mfzaprte re-kiarr so poštnine proste.------------Telefon H 2> ■№> 140 &lisvrai]£& [fi№lS9®ff, т.шт 7. deoeiBbpa i®s#x. Letnik XIII, 1 ««гдоадек* Ob obletnici in krizi. Pred tednom smo praznovali že tretjo obletnico ujedinjenja. Demokrati pravijo, da je to „narodno“, v resnici fe pa „državno“ . Narodna vprašanja se danes veliko bolj povdarjajo, kot pa pred tremi leti. Tledaj so. se sestar li narodni „predstavniki“ od vseh strani, soglašali so v potrebi skupnosti, ujedinjenja in zakrivali so svoje predstave o skupnem državnem življenju v lepih besedah. Slovenski in hrvatski predstavniki so si mislili, da imajo srbski najboljše namene, srbski so si pa na tihem dejali: glavno je, da smo skupaj, bomo že skrbeli, da pojde po naši volji. Narod iz Srbije in iz „preka“ je bil vesel, da smo skupaj: skupaj smo, skupaj spadamo in bolje nam mora biti, kot poprej, ko smo bili razcepljeni. Ce bi narod odločeval, M imeli da saes narodno ujedinjenje, ker se je pa peščica oblastnikov spravila ä svojo pezo nad narod, imamo danes samo državno skupnost, ki drhti in se zvija v vseh mogočih krizah. Stari samovoljni oblastniki, ki se imenujejo radikali in demokrati, so se zarotili proti narodu, ter ga proglasili za svoj plen. Pogajajo se samo pri delitvi. «Danes se skregajo,« jutri obnovijo slogo. To so krize, ki so privedle do skrahiranega parlamentarizma, do neznosne draginje in do silne korupcije, oblastniki pa imenujejo vse to bri-go za narod in državo. Narod — srbski, hrvatski in slovenski trpi pri vsem tem strašne muke, pretežna večina. nima niti eksistenčnega minimuma in tako raste so-ciialna nezadovoljnost vseh delavnih ljudi. Socijalne uredbe, to je še tijsto malo kar smo jih imeli in poznali, se sistematično podirajo in uničujejo. Pravi producent in delavec je danes veliko večji socijaini suženj, kakor je bil poprej — in „narodna svoboda“ se spreminja v rokah kapitalističnega razreda, ki ima vso oblast .v svojih rokah, v pravo socijalno sužnost. Trpeči narodni sloji niso dostopni plemenskemu šovinizmu, nikdar se bi ne dalo potisniti Srbov za eno, Hrvatov za drugo in Slovencev za tretjo ograjo, da ni umetno s! vor jen a parlamentarna „večina“ začela delovati po ■starem škodljivem načelu: deli i|n potem vladaj! Ti oblastniki so začeli izigravati živelj proti življa, narod proti narodu, namesto, da bi plemenske posameznosti, ki so plod sto in sto letnega kulturnega in gospodarskega življenja,. porabili kot solidarno silo v prid višjemu kulturnemu in socijal-nemu razmahu vsega ljudstva v državi. po enakem in pravičnem merilu. Posledice tega dela so strašne, pokvarjenost in , brezvestnost raznih oblastnikov je brezmejna, zlasti srbski narod ima prav težko pot spoznanja. Politiki te „večine“ ga zastrupljajo na vse mogoče načine z imperijaliz шош z nekakim osvetni&tvom in z raržnjo, do vsega, kar ni srbsko. Tega strupa je dovolj v vladnih listih, ?in shodih in govorih današnjih oblastnikov, pa vendar ne more zaustaviti pota današnje politike skozi vse krize do pravega in končnega poloma, ki čaka radikale in demokrate ravno doma — v Srbiji. Poštene osebnosti ' Tz radikalne stranke se zbirajo okrog g. Protiča in zemljoradniški pokret na strogo razrednem stališču zavzema vedno širši obseg. Hrvatje v svojem Hrvatskem bloku Čakajo pripravljeni, da se izčisti politična situacija v Srbiti, da spoznanje širokih ljudskih slojev odrine oblast;o družbo, — in tudi mi Slovenci se moramo zavedati, da prihaja iz trpečega naroda novo, zdravo jedro pravega ujedinjenja. Z vladno krizo naj se ukvarja Pašič, DavitlovkVPribi če vič alli kdor hoče, pripravimo se ha krizo, ki mora prej ali slej zrušiti dosedanje politične metode, ker je v njej edina pot ižhoda, rešitve in pra- ve narodne države in narodnega uje- . da reši plemenske spore in zapre vsa dinjenja. ! pota samovoljni oblastnosti, ki nas še Notranja fronta države mora po- : vedno tišči in tlači v brezno nereda stati socijalna, ker je edino sposobna, ; in nevolje,. Volilna krogljica najmočnejše orožje v rokah ljudstva. Sedanja vladajoča večina se pripravlja, z vsemi sredstvi, da si ohrar ni premoč v državi in pri novih volitvah zopet dobi Večino: za se. Čudno je to, da se v zgodovini dogodki tako velikokrat ponavljajo, še bolj čudno pa je, da se ljudje iz zgodovine tako malo uče. Starejši Slovenci se še spominjajo na) burno leto 1848. Takrat je vse kipelo bratske ljubezni nar rodov, ujedinjenja in svobode. Toda kmalu je nastopila reakcija in v Avstriji je zavladal najjgrši absolutizem — Bach in pozneje Schmerling z svojo volilno geometrijo sta znala za dolgo vrsto let držati avstrijske narode v sponah in zasigurati gotovim krogom absolutno moč nad ostalim delom prebivalstva. Sele gromenje topov pri Solferinu in Kraljevem gradcu je zlomilo spone absolutizma, in narodi so pričeli prosteje dihati, ostala je pa volilna. geometrija, katero so avstrijski in Ogrski državniki spretno uporabljali za se; po znanem geslu: „Divide et impera“. Stranke so se izigravale etra proti drugi, in v tem jjutem strankarskem boju je cvetela' pšenica kamarile, a vedno bolj padal ugled parlamenta, s katerim vsaj v Avstriji ni skoraj ben državnik več računal. Zloglasni par, Г4 je nadomeščal parlament, Zaslepljeni osebni strankarski boj je privedel do tega ponižanja parlamenta in do absolutne vlade neke državne klike. Pri vsaki priliki se je pa vedno apeliralo na avstrijski patrijotizem. Vsi udarci so bili zamanj. Volilci se niso ganili, da so imeli le svoje „pa-nem el eircenses“. Prišla je svetovna vojna; ne bi prišla, če bi parlament res vladal. Tudi ta ni spametovala ljudi, da bi vsaj sedaj po teh strašnih dogodkih absolutizma obračunali s prejšnjim režimom in pripomogli, da bi res ljudstvo po svojih zastopnikih bilo tisti faktor, ki mora zavzemati prvo mesto v državi; parlament naj bi vzel vse državne pošlo v svoje roke, ministrstvo pa bi naj bito le izvršilni organ sklepov parlamenta, pravi naslednik starega, ponosnega rimskega senata. A ko bi bilo tako, bi ljudstvo^ posllalo svoje najboljše može v parlament, in vsi poslanci brtez izjeme, opozicija ali ne, bi, složno ramo ob rami skupaj branili u-gjed in pravice parlamenta, če bi se od katerekoli strani poskušal kak, a-tentat na pravice parlamenta. Ako bi si bili rjoslanci svesti, da vodi parlament vse državne posle, bi se vzdignil njih ponos in nobeden bi ne zanemarjal svoje dolžnosti. Ce bi pa storil kal tacega, bi volilci kmalu ž njim obračunali. Rekli smo, da svetovna vojna ni v nobenem pogledu spametovala ljudi. Iste razmere vladajo v našem parlar mentu, kakor so1 viadalie v bivši Avstriji. Parlament nima nobenih pravic, nobenega ugleda, in je le tu, ker mora tu biti, da formalno sankcionirat naredbe in odredbe državne stranke, ki se hoče držati za vsakov ceno na površju.. Sestavila je ta državna stran ka. neko ustavo, a za to ustavo so se morali glasovi drago plačati, seveda iz državnih sredstev. Ali se vpraša naš parlament, če dovoli te davke, te izdatke, mobilizacijo, ali ve kaj naš parlament o zunanji politiki, alli nima naš parlament res nobenega ponosa, 'da samo kima in sprejema razne naredbe in obznane ministrstva brez lastne volje, Ce vlada noče sklicati parlamenta, in se ne vrše v teh važ-‘ nih časih redne dnevne seje, naj se pa poslanci sami skličejo, naj sami zborujejo in protestirajo proti takemu omalovaževanju. Bomo videli, kdo bo konečno na vrhu, padamo ut ali vlada. To vidi tudi vlada ozir, vladajoča stranka in pričakuje vse od novih vo litev, ki bi se naj kakor hitro mogoče vršile po novem volilnem zakonu, v katerem bi volillna geometrija te vladne stranke igrala naj večjo vlogo. Boje se dogodkov, ki bi lahko ta absolutizem zrušiti, kakor se je zrušil avstrijski absolutizem leta 1859 in 1866. Mi nočemo tega, to bi bila previsoka cena, posebno ker imamo orožje v rokah, ki je sigurno, če le hočemo uničiti ta absolutizem, in to orožje je — , volilna krogljica! Vladajoča absolutistična stranka se bo podala složna v volilni boj in r-a čuna, da ji bodo nasproti s ale šievil-j ne stranke in strančice, ki se bodo morale še te poj dovršenih volitvah konstruirati kot opozicija. Taka situacija pa pusti odprto pot vsakemu me šotarenju. Ako se to posreči sedanji absolutistični vladni stranki, in verjetno je. ker ima ves vladni aparat v rokah, ker je navajena na vsake brez obzirnosti in nasilstva, in ker je en del javnosti tudi že toliko korumpfran, da se da. kupiti, potem obdrži ta absolutistična stranka za leta vso moč in bo vsaka poskušnja opozicije predrugačiti sedanje žalostne razmere zamanj. Do tega pa ne sme priti, in tudi ne bo prišlo, če vsi) pravi rodoljubi skupno nastopijo; nasproti vladni absolutistični taktiki z eiiotnijm pro-gramom,- Treba je tedaj le ugotoviti, kaj je skupnega pri vseh opozicijonalnih strankah. To naj se vzame kot skupen program, kot platformo, na kateri se lahko vse opozicijonalne stranke zjedimjo, in kar smatrajo, da morajo najprvo doseči, predno se lotijo drugega dela. T a skupen program bi bilo geslo za volitve in poroštvo zmage. radikalov, Zdi se, da so demokratski prvaki r, imeli odločni migljaj radikalov in. tat o lahko mirno rečemo: demokrati so udovoljili svojemu pohlepu po ministrskih foteljih na ta način, da so se navzlic vsem prejšnjim sklepom končnoveljavno — Čeprav kislih obrazov — odpovedali ministrstvu za notranje zadeve. Demokrati, osobito slovenski, se zavedajo, da nimajo med ljudsfvom — niti zaupanja niti opore. Za bodoče volitve vsekakor slabe perspektive! — Zato so pričeti posegati po svojih že priznanih metodah nasilja- V podrobnosti se spuščali ne bomo, nikakor pa ne moremo naši poštenomisleči javnosti prikriti tistih lokavo zasnovanih tiberalmh načrtov, ki so naperjeni — proti volji velike večine Slovencev. Kakor smo že uvodoma omenili, se pripravljajo slovenski demokrati mrzlično na — bodoče volitve. Polastiti se hočejo v ta namen nekaterih važnih institucij, s pomočjo katerih bi, ob priliki volitev lahko pritiskali na volilce. Na muho so vzeli obrtne zadruge. Izvedeli smo iz verodostojnih in prvih virov, da nameravajo demokrati obrtnim zadrugam vriniti svoje tajnike» To bi se jim posrečilo zlasti v slučaju, če bi pri eventualni obnovitvi se -danje vladne koalicije prevzeli pcri -felj za trgovino in industrijo.. Kakor vidimo, so se demokrati vrgli na gospodarske ustanove. Pri tem pa niso pozabjji avfcnoamo-upravnik aparatov, ki bi nm v volilni borbi tvorili uslužno orri.ie. Toda motijo se, ako mislijo, da mi teh načrtov ne poznamo. — Naše informacije so zanesljive in SLS bo zavratne nakane onemoglih po-lieajdemokratov razkrinkavala z vso brezobzirnostjo. Prepričani smo, da so obupni poizkusi slovenskih demökxatov zanran. Slovenci bodo ob priliki novih volitev demo-.ratsi:o stranko justificirali p„ vsej pravici. Stranka, ki je zakrivila v niši državi toliko notranje-političnik homatij, gospodarsko nazadovanje, nepregledno korupcijo, absolutističen pohorski režim in z vsem tem v zvezi splošno nezadovoljstvo naroda, ne zasluži ničesar drugega nego političen pogm. Z zadovoljstvom ugotavljamo an -tipatije ljudstva napram demokratski stranki. Med Slovenci je demokratom odklenkalo za vedno, Hrvati jih že v. prvih početkih niso marali, Srbijanci si bodo pa najbrže temeljito premislili, predno bodo izrekli tej falitni politični stranki svoje zaupanje, SLS si žeti danes le eno: čimprejšnje volitve v narodno skupščino in razpust sedanjega delanezmožnega parlamenta, ki se je vsemu parlamentarizmu v zasmeh degradiraj na glasovalno mašili o beigrajskih porodičarlev. V trdni zavesti, da bo suverena volja slovenskega in hrvatskega ljudstva v odločilnem trenutku zmagoslavno odbila protiljudske elemente, se Slov. ljudska in Hrvatska pučka stranka ne plašita onega dne, ko bodo žrela volilnih skrinjic' požirala krogljice slovenskih, in hrvatskili volilcev. * Obupni poizkusi Nenadni izbruh vladne krize je demokrate prestrašil Kljub temu, da .e računati z obnovljeno koalicijo radikalov in demokratov, slednjim le ni vseeno: to razburjanje pred vsako- kratno seio njihovih radikalnih riva lov in ta neprestani strah pred min-Itivostjo nasilne oblastji, zlasti pa zakulisno šepetanje o — razpustu skupščine in razpisu volitev jim je navi -dežno vzelo vse vesele do pozitivne -ga dela. Volitve morate priti: te neizprosnosti usode se bojijo pred vsem demokrati. V svojih listih so sicer odločno naglašali, da so vesti o bojazni demokratov pred konsultacite na -roda prazne izmišljotine in tendenci- ozno pobarvana namigavanja opozi -cije, vsekakor pa so potrdili ta dom nevanja s svojimi neomajnimi zahte -vami glede policijskega ministrstva -Demokrati vedo prav dobro, da stojijo in padejo z oblastjo v notranjem ministrstvu Radikali so z veseljem ugotovili to činjenico, in zato so iztrgali demokratom policijo iz rok, kar je povzročilo razcep koalicije. Ce bo prišlo do sestave novega kabineta — vzpričo trenotno zamotane si/tuacije dobimo brezdvomno spet staro koalicijo z nekaterimi bistvenimi spremembami — bo gotovo pri adln, listnica za notranje zadeve radikalom. Hočeš nočeš se bodo demokrati morali udati diktatu I Časopis — vzgojitelj I naroda. j Časopis naj bo v prvi vrsti odsevi j vsakodnevne domače zgodovine. Vsak j čitatelj se hoče najprej informirati o I tem, kar se godi okrog njega. To in -I, lormacijo mora dober časnik prinesti j kar najbolj objektivno. Ako pa pogle-j damo danes naše nasprotne časopise, j vidimo, da ne ustrezajo tej prvi in te-metini točki. Vsa njihova poročila so : več ali manj tendencijozno pobarvana in služijo internacijonalnemn židovsko ; kapitalističnemu rnolohu. vTa. duh je • prišel iz tu ine. Zidovski listi kakor ! „Neue. Freie Presse“ j. dr. so leta in leta zastrupljati našo inteligenco, ter je: polagoma izpodrivali verno slovansko naziranje, katero so pili z me,- ternim mlekom ter ga nadomestili z j židovskimi tradicijami, šegami in na- j \adami. V tujini in iz tujih listov so : se navzeli nevede tujega duha, s katerim hočejo sedaj zastrupljevati naše ljudstvo. Ne monemo torej reči, da bi vzgajali naš narod v — narodnem duhu. Ge pogledamo v zgodovini nazaj, četudi za 25 let, bomo videli, da so skusili vedno in vedno uveljavljati — nek našemu narodnemu bitju in žitju nasproten element. Pri prehodu črez rdeče morje se naši nasprotni listi niso dovolj očistili. Zato je bila našemu nepokvarjenemu narodu la družba in bo povsem tuja. Naš narod je vedno glasno zahteval od svojih narodnih listov, da čuva z jekleno pestjo vse, — kar mu je sveto in drago: vero, jezik, domače šege in navade. Zato bodo naši časopisi tudi v prihodnjem letu. kakor Idosedaj, vzorno in zvesto stali na braniku teh narodnih svetinj. Vsaka izdäja naših listov bo oh -jektiven dokument naše domače zgo -dovi' . Naši listi morajo odpreti vrata za-aje vaške koče, da čuvajo te naše б v..-.trnje pred tujim, nenarodnim — žido vsko-brez v e rskim duhom, ki pni -naj a v. naše vasi z brezverskimi časniki Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Kriza v 1 a d |e je poistala — stalna. Kralj je Pašiču sicer po novno poveril sestavo kabineta, toda on še ni službeno objavil, da je kraljev poziv sprejel. Zdi se, da se hoče g. pašič v pogovorih z načelniki parlamentarnih klubov uveriti o možno -sti obstoja sedanje koalicije. Demo -krati so računali, da imajo v osebi g, Pašiča dobrega prijatelja, v radikal -ni stranki pa neizprosno protivnico , Stavili so nove zahteve, Kumanudi in Pribičevič naj bi ostala na svojih mestih razen tega naj se pa demokra -torn prepusti tudi iportielj agrarne reforme, Zadnja, najbolj značilna (Še po sebe1' za takozvane „demokrate“) pa je zahteva, da naj se volilni zakon odloži vsaj za — leto dni. To je najboljši dokaz, kako demokrati skrbi,o za svoje ministrske portieI,e in kako jim stopa strah pred ljudsko sodbd v kosti, Demokrati računajo, da bo Pasic ugodil tem zahtevam. Njegovo demi-SijO so smatrali v glavnem za pritisk na radikale. Iz demokratskih listov pa posnemamo, da so se demokrati v tem pogledu vendarle zmotili in da bo. lepo zasnovana kombinacija padla v vodo, Vprašanje volilne vlade je znova stopilo' v ospredje. Razpis čimprejš -njih volitev je radikalna „Samouprava“ nedavno Še vneto zagovarjala. Izglasovanje volilnega zakona je prvi predpogoj za ozdravljenje naših žalostnih notranjepolitičnih razmer. Nova .vlada bo v tem oziru morala ukreniti .vse, da pride ljudstvo v kratkem do besede, sicer bi res nastala nevarnost, da zagazimo v popolni absolutizem peščice neodgovornih srbijanskih porcdičarjev. ALBANIJA. „T ribuna“ javlja, da je tiranska vlada pričela uprizarjati proti krščanskim Miriüitom krvave pohode. Miriditi evakuirajo svoje naselbine in prehajajo na naše ozemlje, IRSKA. Irsko vprašanje je postalo neodložljivo in 'dela Lloyd Georges-u težke skrbi. Člani interministerijalne-ga britanskega kabineta so na Dow aing Streetu izdelali načrt, ki bi sin-fa jnovcem nudil jamstva za neodvis nosi* Irske, seveda pod sledečim pogojem: Irci priznavajo podložnost angleški kroni in neodvisnost Ulstra, v Sestavil sevecnih grofijah pa bi se izvedel plebiscit, ki naj bi odločil o u -stanuvitvi skupnega nacijonalnega par, lamoma. Vladna kriza. Naše vladne krize so res nekaj ^osebnega. Vsak, ki ve, kaj je parlamentarizem, se jim lahko smeji. Skozi tri leta je skebelo društvo oblastni, kov, da pokaže vsem državljanom in tudi tujemu svetu, da pri nas niso fia za parlamentarizem in da so državni posli edinole monopol gotovih oseb, ki so že na vseh koncih in krajih poka. zale svojo nesposobnost, da ne rabi * mo hujših izrazov. Pašič da demisijo, Pašič dobi nalog za sestavo vlade g. Spalajkovič polomi pri Zvezi narodov, Spalajkovič prihaja v poštev za zunanjega ministra, Pašič, Trifkovič in Pribičevič ter Kumanudi s© kregajo radi tega ali onega portfelja, danes se prepirajo, ko so na vladi, jutri, ko de-misijonirajo, pojutrišnjem, ko sestav -iiajo novo vlado in potem, ko vladajo naprej, kakor so vladali poprej. Vedno isto! Stara pesem in vendar soše naivneži, ki pravijo ob takih krizah: „Aha, sedaj pa hočejo klerikalci, Hrvati ali pa Protič v vlado!“ — Ljudje božji, kako je to smešno! Kaj se pravi „v vlado“? Tu je nekaj starih oblastnikov in nekaj slug: Turkov in samostomežev. Med oblastniki prava opozicija nima kaj iskati, ker nimajo smisla za programatična načela, temveč samo za oblast, katero si v ved -nem prepiru delijo, med služinčadjo pa tudi ne, ker ne mara odpirati vrat in pobirati Nikolajevih daril v podobi kakih delanezmožnih portleljev. — Opozicija je v tej družbi, ki se še vedno in brez pravih predpogojev ime -nuje parlament, v prvi vrsti radi nadzorstva nad delom te samovoljne ob -lastne družbe in pa zato, da na licu mesta vseh njenih spletk zasleduje njeno pravo notranjo krizo, ki bo to društvo sprav kmalu razpršila ter po volitvah uveljavila parlamentarizem ki nam je tako silno potreben. Demokratski listi z nekakim zadovoljstvom prinašajo Protičevo izjavo, da bode dosedanja koalicija najbrž ostala, ker bodo nekoliko radikali nekoliko pa demokrati popnstifi. To ni prav hič laskavega za naše oblastnike. Protič dobro ve, da so že davno izgubi i vsako načelno podlago ter da se danes prepirajo samo radi! plena in pa rajona, v katerem naj ta ali-oni pleni. V tem pravcu se bodo prepirali, nazadnje pa zopet ostali skupaj, dokler se le da, ker Šo složno plenili, spravljali državo v nered in škodo in ker se vsi skupaj bojijo volitev. — S temi besedami g. Protič ni izrazil potrebe kake radikalno-demokratske ko- , alicije, temveč izrazil je njenoi saiho-pašnost in samovoljo. Demokratski bratci. O stranki na ših poMcajdemokratov piše ugledni radikalni list sledeče: „Prelistajte politično zgodovino civiliziranih narodov, in uverili &i boste, da sličnih pojavov (kakor je policajdemokratska stranka) ni zabeležila. Sestavljena iz: liberal-* cev in naprednjakov, Ceh petolizcev 0-brenovičev, srbijanskih samostalcev , slovenskih liberalcev, vojvodinskih o-predeljencev in enega krila srpsko -hrvatske koalicije, kateri so primešani pestri elementi iz ostalih krajev — je ta stranka popolnoma brezidejna in brezprincipna tvorba. V teh treh le -tih, odkar je v našo nesrečo na obla-sfi, je pogazila vse principe, s kate’ rimi se je okinčala. Ona je paktirala s komunisti in se ponašala s svojim „levičarstvom“, nato pa je rodila „ob-znano“ in „zakon o zaščiti države.. “ Trobila je svobodol.ubnosf in končala z zatiranjem svobode, tiska in osebne prostosti. Čeprav ne moremo navesti vseh izvoznic in aferic od subotiške pa tja do Izvozne banke, mislimo, da zadostuje, ako končamo s finančnim vprašanjem, v katerem so našo lepo in bogato državo dovedli na rob propada.“ — Kar pa radikale prav nič ne moti, da še nadalje sedijo s temi ljudmi pri vladni mizi . . . Volitve! Radikalna novosadska „Zastava“ piše v eni svojih zadnjih številk, da je vsako pozitivno o»To skupno z demokrati popolnoma izključeno. „Zastava“ predlaga, da se naj ta koj clonese volilni zakon in pristopi vo’ litvam. „Zastava“ pravi: „Po vsem tem smo mišljenja, da je med radikali m demokrati vsako pozitivno do! i nemogoče Ni rum še znana rešitev \ L d -ne krize Najboljša solucija bi bilia: si re.eiie volilnega zakona in take šen raz; is volitev., Narod naj sam odb/v, kateri Jranki bo poveril državno u-pi avo. ________ Prave krize. Država brez volilnega zakona. — „Hrvatska Obrana“ štev. 276 piše : „Naša država nima volilnega zakona. To je novi dokaz, kako se pri nas na umetni način vzdržuje oblast fistih strank, ki so med državljani izgubile * vsak oslom Najbrže smo edina parla- * mentarna država na svetu, ki še nima , volilnega zakona. Mi imamo ministre, ki lahko delajo, kar hočejo. Za njimi stojijo njihovi klubi in umetno skrpu-cana večina v skupščini. Ta večina nima nikogar nad seboj. Narodni po -slanci bi morali biti narodni manda -tarifi Kadar narod s svojimi poslanci ni več zadovoljen, ima pravico, jih odpoklicati. Te pravice se ljudstvo poslužuje ob priliki volitev. Našemu narodu je ta praviea prikrajšana, ker nimamo volilnega zakona, brez kate -rega so novih volitev razpisati ne more, Leto dni je minulo, odkar smo že imeli volitve. N tem letu so narodni poslanci dobivali dnevnice in niso storili tega, kar je bilo najbolj nujno — oni niso izglasovali volilnega zakona, .Vladnim stnankam je prav, da nima -mo volilnega zakona. One želim svojo vlast na škodo naroda podaljšati, zato onemogočujejo volitve. Ravno v stališču vladnih strank napram vprašanju volilnega zakona imamo najboljši dokaz, da se bojijo ljudske sodbe. — Vladne stranke se naslanjajo na druge činitelje. Priprav^ene so, pozvati tudi armado, ako bi bila njih oblast v nevarnosti. Vladne stranko so izgla -sovale vidovdansko ustavo, Ta usta va odvzema vojakom volilno pravico. Navzlic temu pa pretijo demokrati preko „Beogradškega Dnevnika“, da armada ne bo dopustila ustavne revizije. Kaj se ima vojska pečati za revizijo ustave, ko je to vendar stvar vodičev in poslancev, ne pa generalov !n oficirjev?! Jugoslavija je torej — brez volilnega zakona, ljudstvo pa je brez tiste pravice, ki jo uživajo narodi v' vseh drugih parlamentarnih državah, Na obtožno klop pred Zvezo narodov smo bili postavljeni kot prvi, tam, kjer gre za demokratična in za (parlamentarna načela, smo pa — zadnji , . • Za vse to se lahko zahvaljujemo sedanjemu režimu, kateri si svoje odmerjeno-življenje podaljšuje z vsemi zakonitimi in protizakonitimi sredstvi.“ Katerih davkov ne plačujejo v Srbiji? .V. Srbiji ne plačujejo sledečih davkov: na vino, na žganjekuho, na poslovni promet, na vojne dobičke in hišnorazrednega davka.. Z novim za -konskim predlogom o proračunu bodo glavne navedene davke vpeljali tudi v orbiji, nakar bi sledilo popolno izenačenje. Tako poroča „Jugoslov. Lloyd.“ Belgrajski listi so še nedavno pisali, da'je finančni minister izjavil, tla je bilo v Srbiji več vplačanega davka na vojne dobičke, nego na Hrvatskem. S tem je ovrgel izjavo svojega načelnika Stojilkoviča, ki je v finančnem odboru poročal, da ni bila v Srbiji vplačana niti ena para na račun tega dav ka. zdaj se doznava iz strokovnega 11-cta, da se fa davek ne plačuje. Zakaj ga ne plačujejo, če je zakonito odre -jen? Zato, ker ga kljub kopici odredb nikdo ni razpisal, To je tista blažena „enakost“ in „ravnopravnost“ v naši državi! Štajerci In Kranjci so zopet vstali iz hudega spora samih centralistov — „Naroda“ in „Tabora“, g. Pustoslem-šeka, advokata in opekarnarja g. dr. Pipuša in še raznih drugih, Slavni dr. Pran Ilešič pa v tem bojnem me-težu med Štajerci in Kranjci ne najde primernega mesta v kakem slovenskem listu, zato se pa zateka k „Demokraciji“, kjer zagovarja razdelitev na mariborsko in ljubljansko oblast. Med drugimi argumenti, ki jih navaja, je spomina vreden tudi ta-le: „S kateregakoli hriba med Muro in Dravo se razgledamo, vidimo samo mariborsko oblast in nič več,“ — Vsak , kakor, zna in more. Eden iz visokega razgleda, drug iz svoje opekarne. Dnevne novice. Korita si delijo. Kdo drugi zna ta posel bolje kot ravno naši demokratje. Gospod minister Kukovec si je že oh' težil mp pri ministrskem koritu in si zasigural mašit n o miinifsjtrsko penzijo, s katero bo lahko, pojeg advokature z družin« vred grofovsko živel do smrti. G. dr, Kukovec je torej že preskrbljen za ta svet, sedaj treba še odebeliti naj, mošnji Agromerkurja Žerjava. Radi tega dejstva pa se je hotel umakniti od ministrskega korita že obilni Kukovec, da napravi prostor Žerjavu, ki hoče tudi biti deležen ministrskih dobrot do smrti. Za Žerjavom bo prišel na vrsto še dr. Reisner. Čedna 'družba ti naši demo-» krati! Poljedelski svet začne svoje zasedanje dne 12, t. m. Na dnevnem redu so re?era,ti o* podpori po toči, a kmet. osebnem kreditu, o kmet., hipotek. kreditu, o želez, tarifih z ozirom na kmetijstvo, o organizaciji, poljedelske službe« Poljedelski sveti kot posvetovalen organ poljied. ministrstva zboruje v Beogradu in sicer Ö do 8 dni. .»Vzajemnosti“ v odgovor. Učenoi Luko Jerana naj si dobro in vestno prečita,Jo Grafenauerjevo „Zgodovino“ slovenskega slovstva.“ To je vse, kar jim imamo odgovoriti. Moralistom pri „Novi Dobi“. Zadnja celjska „Kova Doba“ kvasi 6 nekem pobratimstvu „Straže“ z ljubljansko „Jugoslavijo“ v zadevi ptujskega okrajnega glavarja 'dr. Pirkmajerja. V tej zadevi samo toliko, da tiste u-čiteljske osebe, ki so razbremenile dr. Pirkmajerja in „potunkale“ bivšega u_ eitel j a Peska, že davnd ne spadajo več na učiteljska mesta, Ako se je pa „Straža“ svojčas lotila dvehuodvetnikov zaradi nemoralnosti, se je ravnala po geslu „Contra factum non datur ai'gumentum“! Duhovnikom, ki bi radi postali aktivni vojni kurati, Naše vojno ministrstvo je razpisalo 6 novih mest za kat, vojaške kurate III. klase. Duhovniki, ki se hočejo potegniti za ta mesta, morajo prošnji naslovljeni na ministrstvo vojne ter mornar ce, priložiti siedeče dokumente: rojstni ter krstni list. dokaze o kvalifikaciji, oceno o sposobnosti v službi, potrdilo, da so pastirovali ‘5 let, dokaz SHS državljanstva, dokaz pismenega, in ustmene ga znanjaj srbohrvaščine, ozir, slovenščine, potrdijo od državno in duhovne oblasti o obnašanju v dosedanji službi. Prosilci naj vpošljejo prošnje na, ordinarijat, ki jih mora do 20« t, m. odposlati beograjskemh ministrstvu vojne in mornarice. Obmejna šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pripravlja za svojo deco božičnico z obdarovanjem, Vsled razmejitve je vas razdeljena tako, da spada krasna, nova C. M. šola v Avstrijo, a.; v stari je sedaj paša dvo-razrednica z 120 otroci. Nemško šolo obiskujejo slovenski otroci iz Avstriji pripadlega slovenskega ozemlja, a tem prede slaba, kajti v šoli ne razumejo svojega nedelja Nemca! Ni čuda, da se radi spominjajo slovenske šole in kaj radi bi hoddi na naše o-zemije v Šolo, a-ne smejo.. Nikakor pa ne smemo smatrati ta del slovenskega ozemlja za izgubljenega, kajti Nemci začnejo sami uvidevati nesmiselnost razmejitve! Za otroke naše šole priredimo v nedeljo, 18. decembra slavje z obdarovanjem. Da pa bo deca videla, da se je spominjajo naši slovenski rodoljubi, prosimo vso požrtvovalno, narodno zavedno javnost, da pomaga z darovi, najsi bodo šolske potrebšči-knjige, obleka ali denar za uspeh te prireditve, ki je v interesu naše starodavne narodne trdnjave Sv, Duh na Ostrem vrhu. Otroci bodo darovatel-jem vedno hvaležni. Darove* se naj blagovoli poslati na Šolsko vodstvo Sv, Duh, p. Selnica ob Dravi, Medvlada. Dopis iz Ptuja), Stanovanjske komisije ni. Referent na okr, glavarstvu se je oddahnil in zaklicalu Hvala Bogu in pokrajinskemu namestniku Hribarju in ministra dr. Kukovcu! Agende naj bi prevzela občina, a občine tudi ni — ne, hoteli smo reči občinskega odbora ni, pa je vendar izvoljen. Občinski odbor je, a župana ni. Kdo se naj spozna pri tem rebusu. Občinska sodišča, Zveza gremijev in zadrug poroča, ‘da se je vršila pri ministrstvu za sooijalno politiko anketa za revizijo uredbe o pobijanju draginje in brezvestnej špekulacije. Anketa je sprejela bistvene spremembe pred vsem, da se preneha maksimiranje cen in da se delovanje občinskih sodišč prenese na upravne oblasti h katerim bodo prideltfeni sosveti strokovnjakov. Zveza je intervenirala potom ministrstva trgov, in industr., da se takoj izpremenjena naredba čim preje objavi uradno, ker poteka dna 27.'nov. termin za revizijo navedbi Začasno se svetuje vsem trgovcem od katerih z ali te vaj a občinska sodišča* odnosno njih člani pojasnil glede kalkulacije, da zalite v aijov pismene naloge, ter naj nanje pismeno odgovarjajo. Pripominja se pri tem da po nar redbi občinskka sodišča nimajo pr a* У, äooombra 1921 STRASLL •vice vpogleda v .trgovske knjige in v korespondenco. Zveza poživijo vse interesente, da tozadevne prestopke članov občinskih sodišč javijo direktno naši pisarni. Zveza trgovskih gromi’ jev in zadrug za Slovenijo, Ljubljana. Vozne olajšave na državnih železnicah in parnikih. Vlada je izdala naredbo, ki določa sledeče vožne olajšave na državnih železnicah in parnikih: Pravico do polovične vozne oene m sicer trikrat na lleto imsiio častniki in njih rodbine, vojni uradniki, civilni in državni uradniki in učitelji, igralci državnih gledališč, poduradniki, praktikanti, državni slugfea vpokojeni častniki, vojaki, orožniki, iinancarji itd. Na dalje imajo pravico do ene četrtine vozno оеде dijaki in učenci javnih šol Tudi invalidi imajo pravico ,do polovič ne vožnje trikrat na leto. Končno dobe uredniki uredništev dnevnikov brezplačno vozno karto, V svrho natančnejših informacij se priporoča, da si vsakdo oskrbi ddtično. številko .Uradnega lista Nepra Ina tehtnica. Javna mostna tehtni«. pri gostilni Polak (sedaj Krajnc) v d, liju v Slov. gor. ni v. redu, Neža telica, katero so tehtali na omenjeni tehtnici, je imela 40 kg manj nego na pravilni tehtnici pri Koleri ču. Lastnika telice, nekega uoigega vuuc&i ja, je hotel mesar najbrze na Jo ,piitisniti.“ Bilo bi dobro, ako bi maribcisko okrajno glavarstvo, oziroma že* anstvo v tem oziru napravilo reci m določilo za tehtanje človeka, 'a bi pravilno tehtal. Srbski zemijoradniki o srbski inteligenci, G. Avramovič, vodja zem -]■ oraduiškega pokreta, se je napram dopisniku „Slobodne Tribune“ tako-le izrazil: „Pri našem narodu v vaseh še ni izčiščen pojni, kdo vse spada in kdo ne spada med inteligenco in Sel jak je še vedno vajen, da v vsakem državnem uslužbencu gleda inteligentnega človeka. Seljak je doslej prišel največ v stike s policijskimi uslužbenci in ker je med temi tudi dosti takih, jd so po svojem živbenju, po svojh manirah, po jeziku, po karakterju zelo daleč od prave inteligence, si je seliak v masi pridobil dosti slabega mnenja o inteligenci v splošnem, To slabo mnenje je pa našlo v naših krajih dovoli močnih pomočnikov v vseh mogočih špekulativnih elementih: vaških kramarjih, krčmarjih, oderuhih-itd„ ki se že od nekdaj trudijo, da izkopljem čim globlji prepad med selja-gtvom in inteligenco in da onemogočijo vsako vežo med temi faktorji, Radi lega jo bilo vedno zelo težko, med se-fcaštvom vzbuditi smisel in pojm pr* ,ve inteligence,“ Razloček. Klerikalec vpraša zem-Ijorad.nika: Kak razloček je med njimi in samostojneži? —, , Zemljoradnik se hudomušno odreže: Ce grem jaz mimo osla povesi ves žalosten glavo, če pa gre samostojnež mimo, pa poln veselja zariga, ker je spoznal — znan «a! Ccono nakupovanje gozdov. Neki aagrebiJti list piše: Kakor doznava-mo, kupuje g. Rosenberg, ravnatelj velikega Švicarskega sindikata, po na- Gladiatorji. Brva knjiga. — Eros, (45- nadaljevanje.) Valeriia pa je legla spat z užaljenim ponosom in globoko ranjenim samoljubjem —. iToda drugo jutro ji je prineslo odločnosti in jasnosti.; Noč ima svOjO moč in ljubezen, sovraštvo, obup in žalost najhuje čuti -mo v mirnih nočnih urah. Z jutranjo zoro pa se vrne resničnost življenja jin njegove neuklonljive zahteve. Obžalovanja vreden je človek, ki mu po prečuti noči jutranji svit ni prinesel dobrih sklepov in novih moči in ki si v svojem obupu ne želi druga, ko da bi že kmalu spet prišla noč —, Valerija ni bila ženska, ki bi bila mirno prenesla udarce in žalitve — m malokatera bi jih! —. Se preden je vstala, so bill njeni načrti gotovi in pripravljena je bila . 1жншништш1нтшжиннт11жтшгш1итн1штишшшж1мн11шнш11н1шш1нм1 o-o se priporoča eenj občinstvu 0-0 •.•••■n« .i.f.n.ti,..i,|.1,.,и||..1!ииш1ш.(А1|и111шш|1ии111шш1Н11|н)|11НКП|Ш111МНИШ|Ж!Ж)1ИНН1НИЛ 3L ALBERT VICEL, Maribor Glavni trg 5. ® И«Ш1иМЖ11ШШ11ШЖШ1|Ш1НШЦ|ЖШ1ЖШ)иШи1Ш111Ш1ШтШШЖШШМ1Ш1ШЖ11ШН1ШШ111и1ШПи1Ш11Ж1Ш№Ш11П1ШШШ1ШЖ1Ш№Ж1 Slav. občinstvu tem potom vljudno naznanjam, da sem otvoril v M .riboru, Gosposka ulica 29 modno in galanterijsko trgovino. Peljal bodem vse v to stroko spadajoče blago, špecijelno pa vse potrebščine za krojače in šivilje. Zagotavljajoč najboljšo postrežbo in solidne cene se priporočam ALntoxs. Paš modna in galanterijska trgovina, Maribor, Gosposka ul. 29. KUPIM takoj vse to množino hrtstovih io Mb in. D-va morajo biti vsaj napol suha. — Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Straže» pod; šifro «Co et G. 150». 3—5 674 ■ Velika zaloga vseh vrst moškega In ženskega вађша samo najboljše angleško in češko blago,— Perilo, nogavice, odeje i.t.d. Največja izbira vseh vrst svilen h robcev in šerp. — Cenjene ženine in neveste se še posebno opozarja, ne pozabite predno si kaj kupite, ogledati si zalogo v veliki manufakturni trgovini J0S. KflRNIČNIK, Maribor, samo Grajski trg štev. ЖЖЖ Spodnještajerska ljudska posojilnica Stolna ulici štev, 6, v Mariboru reg, zadr. z neom. zat. M **■**-Mr Obrestuje «loge |?o 4.% i*» -ae~3W»t j Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185 brezplačno. 58 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru. А***г*&А1Ам1 dles v*»Kk f il.ga.i.Cffe ssmox« PSi XKSXXX*XXXK.X*XXXKXXXXKXXKXXXXXKXXX*XXXi Izdajatelj in založnikp Konz. * Stražah Odgosrarsd susedsite ШМо Вп&гацак* lisk: ornim» ШаШмб ж Martimm