Volitve Ptuj • Pred štirimi leti je v mestu šlo na nož O Strani 6 in 7 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J o"" • T • 2 i o tajerski Podjetništvo Podravje • Elektro Maribor lani z rekordnim dobičkom O Stran 5 Ptuj, torek, 4. septembra 2018 Letnik LXXI • št. 69 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Politika Haloze • Napoved zmage Haloz še na lastnem terenu O Stran 4 Kultura Ptuj • Slovenci potrebujejo komedije, da se sprostijo O Stran 12 Politika Slovenija • »Šareč je lahek plen pogajalcev« O Stran 7 Podjetništvo Perutnina Ptuj • Lastnikom za 1,8 mio evrov dividend O Stran 2 v Šport Nogomet • Šumarji Ptuj • 49. festival narodno-zabavne glasbe 2018 ^ H :: 3 ,<7\ ■ / m voi LnMYSÍ llf ihlowiro ^ v k v, v *'k - % ^jr »j. r-. n-F^ w I lil W T «ti SAVi^-jS m 1 P vf* T • -4x /l ... 1 F p Ü fy t l" j/V j f*> K,'' r v ä T Nu mi k IL? . V ¿a . \ pri fit i ) J v- >7„.; Iztek/a se je še ena nadvse uspešna festivalska zgodba. Od leta 1969, ko se je ptujski festival rodil in skupaj z mestom proslavil njegovo 1900-letnico, so na ptujski oder najboljši slovenski narodno-zabavni ansambli stopili l že devetinštiridesetič. Več na straneh 8, 9 in 10. Foto: Črtomir Goznik Sanacija borlske brežine Na semaforjih nadaljujejo serijo, bo treba čakati izjemen derbi 2. ■. * lige do pol ure O Strani 13 in 14 o Strani 2 in 3 Črna kronika • Največ poškodovanih kolesarjev je starih med 55 in 64 let o Stran 24 Ptuj • Je bil razpis za urgentni center pisan na kožo določenemu ponudniku?! o Strani 2 in 3 Čelan: Buober župan je mrtev župan!" ' o Strani 6 in 7 2 Štajerski Aktualno torek • 4. septembra 2018 GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 I Cena din 2.- Ptuj • Urgentni center: zakaj je vrednost ponudbe za 100 % presegla ocenjeno vrednost Zahteve zdravniške stroke - je bil razpis Po vseh zapletih, ki so se pojavili po objavi razpisa za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju, se je pojavilo vprašanje: kdo je postavil določene zelo ozko zakulisne igrice, katerih namen je bil priboriti si posel in iz državnega proračuna zaslužiti milijone. Ali pa, morda, sesuti gradnjo ptujskega urgentnega Ponudniki že vnaprej napovedali: po tem sistemu ne bo najcenejše ponudbe! „Kristalno jasno je, da po tem sistemu ne boste dobili cenovno najugodnejše ponudbe za posamezne sklope, saj bo sedaj glavni izvajalec (gradbenik) izbral svoje podizvajalce in nato zmagal na razpisu. Če pa bi razpis napisali vsebinsko ustrezno, da bi celota funkcionirala ne glede na končno število posameznih izvajalcev, kar so npr. naredili drugod po Sloveniji, bi preverjeno dosegli nižje cene. Še posebej je to zanimivo, saj nobena bolnišnica pri nas ne more zagotoviti veliko sredstev in bi ji moralo biti v interesu razdelitev dela po sklopih," je med drugim pripravljavcem razpisne dokumentacije očital eden izmed tistih, ki so se imeli namen prijaviti, in dodal, daje razpis zrel za revizijo. Odgovor naročnika pa zelo kratek: „Na vprašanje smo že odgovorili. Razpis je transparenten." V 35 dneh, kolikor je bilo odprto javno naročilo za izvedbo gradbeno--obrtniških del in dobavo ter montažo opreme za urgentni center Ptuj, je prispelo 150 vprašanj. Iz tega lahko sklepamo, da je bil interes potencialnih prijaviteljev prisoten, na koncu pa je prispela ena sama ponudba. Ker je v tem projektu vse od začetka do danes preveč nelogičnosti, je odprtih vprašanj tudi po objavi razpisa zelo veliko. Vodstvo Splošne bolnišnice (SB) Ptuj je naročilo objavilo skupaj z ministrstvom za zdravje, ki pa se je od vsebine razpisa distanciralo. Na vprašanje, kako so lahko objavili očitno zelo pomanjkljivo pripravljen razpis, so namreč odgovorili, da so s sklepom o začetku postopka oddaje javnega naročila »Izgradnja Ur-gentnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj« pooblastili ptujsko bolnišnico za pripravo dokumentacije in izvedbo postopka javnega naročanja, od objave javnega naročila do sprejema odločitve o izvajalcu: »Projektna dokumentacija za urgentni center Ptuj je bila izdelana upoštevaje enotno metodologijo, ki je veljala tudi pri predhodno izgrajenih desetih urgentnih centrih." Eden izmed ponudnikov je sicer oddal svojo ponudbo (neuradno Cestno podjetje Ptuj), za katero pa so na ministrstvu potrdili, da je ocenjeno vednost (zagotovljenih je 3,4 milijona evrov) presegla za več kot 100 %. Tudi če do revizije (zahtevek zanjo je vložilo podjetje Kolektor Ko-ling) ne bi prišlo, je to bistveno višji znesek od predvidenega in bi že to bil razlog za ponovitev razpisa. Nov razpis naj bi objavili v kratkem, bo pa precej drugačen od prvega, razveljavljenega. „Razpisno dokumentacijo bo v nekaterih delih nedvomno treba popraviti, kot na primer: glede zahtev, vezanih na zahtevane kadre, A -- SpF- -nrrrr Ptuj • Skupščina delničarjev Perutnine Ptuj Lastniki si bodo izplačali za 1,8 mio evrov dividend Lastniki ptujskega živilskega velikana Perutnine Ptuj (PP), med njimi je s 85-odstotnim deležem največja Slovenska industrija jekla (SIJ), so se konec avgusta sestali na 25. redni seji skupščine. Čeprav je uprava, ki jo vodi Tibor Šimonka, predlagala, da se bilančni dobiček v višini 14,6 milijona evrov ne deli in ostane v podjetju, so se lastniki na zasedanju skupščine odločili drugače. Izplačali si bodo za 1,8 milijona evrov dividend ali 17 centov po delnici. Preostali del bilančnega dobička v višini 12,8 milijona evrov ostane nerazporejen oziroma v podjetju. Delničarji so na seji skupščine za lanskoletno poslovanje soglasno podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Za revidiranje računovodskih izkazov za poslovno leto 2018 so izbrali družbo KPMG Slovenija. »Perutnina Ptuj je nadpovprečno zdravo in uspešno podjetje, kar je rezultat uspešnega poslovanja v zadnjih treh letih in učinkov optimizacije poslovanja. V skladu z zastavljeno strategijo krepimo internacionalizacijo poslovanja. Rast izvoza v letu 2017 je 6-odstotna. Intenzivno rast beležimo na trgih, kjer delujejo naša trgovska podjetja, uspešni smo na ključnih izvoznih trgih in na trgih Bližnjega vzhoda, pričele so se tudi prodajne aktivnosti na ruskem in ameriškem trgu," poslovanje komentira predsednik uprave Tibor Šimonka. (MZ) jjMMMBBBMBM brez ' brez Foto: Črtomir Goznik Perutnina Ptuj je lani iz poslovanja ustvarila 7,8 milijona evrov dobička. Po eni strani podjetje kuje visoke dobičke, po drugi pa proizvodni delavci tarnajo nad slabimi razmerami (nizke plače, iztrošena in zastarela oprema ...). Cirkulane • Sanacije brežine, zidu in terase gradu Borl Čakati bo treba do pol ure Predvidoma konec tega meseca naj bi začeli sanirati brežino, zid in teraso gradu Borl ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč. Zdaj je že znano, da bo zaradi tega treba čakati do pol ure. Promet bo na okoli 190 metrov dolgem odseku regionalne ceste pod gradom Borl predvidoma med septembrom in 25. novembrom prihodnjega leta tekel izmenično enosmerno. Za to bodo skrbeli semaforji, ročno usmerjanje prometa bo dovoljeno le v svetlem delu dneva. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pa za navedeno obdobje dovoljenja niso izdali le za delne, temveč tudi za kratkotrajne popolne zapore omenjene ceste; enkrat do 30 minut v delovnem času. Na DRSI so v dokumentu nedvoumno zapisali: »V času kratkotrajne popolne zapore obvoza ne bo.« Delovišču se bo sicer mogoče izogniti čez Švabovo ali Brezovec (mimo Lovskega doma Cir-kulane), a številni, predvsem tuji udeleženci v prometu (cesta namreč vodi do mejnega prehoda Zavrč) teh poti najbrž ne poznajo. Na DRSI so o zapori že obvestili policijo, pristojni center za obveščanje, izvajalca rednega vzdrževanja cest (Cestno podjetje Ptuj) in Inšpektorat RS za infrastrukturo, zapora bo objavljena tudi na prometno-informacijskem centru. Sanacijska dela pod Borlom naj bi se po prvih napovedih začela sredi avgusta, zdaj kaže, da se bodo konec tega meseca. Foto: EM torek • 4. septembra 2018 ^lasiit SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. Aktualno z IJlet iediuK Ptuj. 26. avgusta 1955 Štajerski 3 Urejuj« jred n i xitH»r — Odgovorni urednik Jože V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor»1«* ««kanu* — Čem? dio 10 — — Letna naročnina 500 din do«-i*tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski pisan na kožo določenemu ponudniku?! zastavljene zahteve v razpisni dokumentaciji in ali so bile te morda pisane na kožo točno določenemu ponudniku. Glasne so špekulacije, da so bile v ozadju centra?... Vodstvo ptujske bolnišnice namigovanja zavrača in obljublja, da bo nov razpis omogočil prijave več ponudnikov, saj bo razdeljen na dva sklopa. reference ... Ne glede na to pa je potrebna preveritev celotnega projekta, saj je vrednost iz oddane ponudbe za več kot 100 % presegala ocenjeno vrednost projekta," so potrdili tudi na pristojnem ministrstvu. Zakaj bi gradbenik dostavil infuzijsko stojalo, generator, stole ... Tisto, kar naj bi bilo ključno, da bo cena ponudbe sploh lahko nižja, je razdelitev javnega naročila po sklopih. Naročnik je bil v času trajanja naročila večkrat pozvan, da premisli o razdelitvi javnega naročila vsaj na dva sklopa, in sicer: gradbe-no-obrtniška in instalacijska dela in sklop dobava ter montaža medicinske opreme. A so vztrajali pri svojem, saj naj bi bila dela med seboj tesno povezana. „Trenutno je razpis formi- Za policiste, gasilce in reševalce zapore ne bo Na DRSI so pojasnili, da bo treba popolne zapore ceste izvesti izven časa prometnih konic ter redne avtobusne linije: »V in skozi območje popolne zapore državne ceste je treba omogočiti prehod za intervencijska vozila na nujni vožnji. Pred prehajanjem skozi popolno zaporo se je treba prepričati o varnosti prehajanja (nevarnost padajočih skal, kamenja pri delih na višini in kamenja na cesti), za kar je potreben dogovorjen protokol med izvajalcem in koncesio-narjem.« Dodali so, da bo vsa dela treba izvajati v skladu z elaboratom začasne prometne ureditve in s pogoji upravljavca državne ceste, pa tudi z »morebitnimi dodatnimi zahtevami predstavnikov policije«. Sklenili so, da brez popolnih zapor tehnično izjemno zahtevnih del preprosto ni mogoče opraviti. Plaz na borlski brežini se je sprožil poleti 2012, po šestih letih so na DRSI pogodbo z izvajalcem del le podpisali. Sanacijo brežine, zidu in teraso gradu Borl bo izvedlo podjetje Pondus iz Kamnice pri Mariboru, sodelovali bodo štirje po-dizvajalci del: podjetje H. S. Nizke gradnje iz Meljskega Dola, koprsko podjetje Adriaing, ljubljansko GRAS in podjetje Monterra iz Reke na Hrvaškem. Vrednost celotnega projekta je 1.408.941 evrov z DDV, pri tem bo delež DRSI znašal 1.129.824, delež Ministrstva za kulturo pa 279.117 evrov. Na DRSI nameravajo ta mesec, še pred začetkom del, sklicati tiskovno konferenco, na kateri bodo načrtovano sanacijo podrobneje predstavili. Eva Milošič V razpisu zahtevane neverjetne podrobnosti - tudi širina sedala na stolu... Vprašanja, ki so jih postavljali naročniki, so nakazovala, da si želijo spremembe določenih ozko zastavljenih klasifikacij, s čimer bi bojda povečali tudi konkurenčnost, a v večini primerov se je odgovor naročnika glasil, da ne odstopajo od svojih zahtev. V nekaterih primerih je dejansko šlo za zelo majhna odstopanja, ki so jih predlagali potencialni ponudniki; sekunde, milimetri, grami, moč svetilk, stopinje naklona stolov in podobno so bili jasno navedeni v razpisnih pogojih. Pri premeru stolov so npr. navedli premer sedeža natanko 33 cm, pri čemer so dovolili zgolj odstopanje +10 %. Tudi številne druge zahteve, ki so mikro določene, bodejo v oči. Direktorica SB Ptu j Anica Užmah sicer zagotavlja, da interes naročnika ni bil prirediti razpis po meri določenih ponudnikov in da so si želeli, da bi bilo ponudb čim več, s tem pa tudi nižja cena: „Ko razpis ni dobro in jasno pripravljen, pa se dogajajo takšne stvari, kot so se tokrat. Interes posameznikov, tudi nekaterih, ki so postavljali vprašanja, pa je bil, da zadeva pade." Foto: splet ran tako, da bi »gradbinec«, ki nima nikakršnih znanj in izkušenj iz specifičnosti medicinske opreme, določil, kakšno opremo bo na koncu uporabljalo osebje urgentnega centra," jim je očital eden izmed potencialnih ponudnikov. Z razdelitvijo na sklope naj bi dobili več pravilnih ponudb in bi opremo dejansko dobavljali izkušeni dobavitelji opreme (medicinska, informacijska). Da bo to bolj smiselno, so doumeli tudi naročniki. Anica Užmah, direktorica SB Ptuj, je potrdila, da bo nov razpis pripravljen tako, da bo razdeljen na: gradbeno-obrtniška dela z vgrajeno medicinsko opremo ter dobavo preostale premične opreme. Opremo, ki jim ne pripada, bodo morali črtati iz popisa Prevetriti pa bo treba tudi projektno in drugo dokumentacijo ter jo delno popraviti. Po besedah Už-mahove so aktivnosti v teku, projektanti naj bi se že ukvarjali s tem, saj bo to pogoj, da se lahko ponovno objavi razpis. Težave naj bi nastale tudi zaradi tega, ker se predpisana površina prostorov za ta tip urgen-tnega centra ni skladala z zahtevami v razpisu - v sklopu te naložbe so namreč poskušali izvesti še posege v obstoječe prostore bolnišnice. Direktorica pravi, da bodo enostavno vse tisto, kar ne sodi v ta projekt, morali izključiti. Potrdila je še informacije, da je bilo v projektni dokumentaciji tudi preveč opreme, ki ne sodi v tip urgentnega centra C3, ki pripada Ptuju. „Glede na potrebni čas za izvedbo vseh aktivnosti (za pripravo in izvedbo novega javnega naročanja) bo začetek izvedbe mogoč spomladi naslednje leto. V vmesnem času bodo izvedene tudi potrebne arheološke raziskave," so terminski plan predstavili na ministrstvu za zdravje. Sam projekt po mnenju Užmahove naj ne bi bil ogrožen, se pa zaveda, da je bilo odstopanje med ocenjeno vrednostjo in ponudbo prevelik: „Na ministrstvu razumejo, da so tudi cene v gradbeništvu višje, mora pa biti projekt pripravljen v skladu z navodili ministrstva in v finančnih okvirih, ki so predvideni za ta projekt.« Arheološke raziskave so minuli teden stekle, kmalu bo objavljen razpis, lopate pa naj bi se po vsej verjetnosti zakopale spomladi 2019. Dženana Kmetec Foto: splet Zakaj je tako pomembna teža ventilatorja Zelo specifične zahteve naročnika, ki so bile objavljene v razpisni dokumentaciji, spodbujajo dvome o tem, da je bil ta prikrojen po meri določenih ponudnikov. Tako je recimo eden izmed interesentov spraševal, zakaj se vztrajno zagovarja Oxylog respirator, katerega tehnologija je bojda precej zastarela. Teža ventilatorja, ki so ga zahtevali, naj ne bi presegla 5,8 kg. Čeprav naj bi ponudnik ponujal drugačnega, z bistveno boljšimi karakteristikami in daljšo dobo delovanja baterije, kije le 0,9 kg težji od zahtev iz razpisa, naročniki niso želeli odstopiti od zahtev. „Vemo da svoje odločitve ne boste spremenili, ampak opozarjamo na Vašo odgovornost in delo po vesti. Zaradi 0,9 kg se odpovedujete bistveno boljšemu respiratorju, kot je OXYLOG 3000+," je zapisano v enem izmed 150 vprašanj. Odgovor tistih, ki so pripravljali razpis pa jasen: „Da!" Na vprašanje, kdo in zakaj je vztrajal pri tako ozko določenih zahtevah, Užmahova odgovarja: „Pri izbiri medicinske opreme je sodeloval konzorcij več zdravnikov, strokovnjakov s svojega področja. Njim je najbrž pomembna tudi teža ventilatorja, vsekakor pa je o tem, kakšna oprema je primerna, odločala stroka." Pojasnila pa je, da so odgovore v delu, ki se je nanašal na medicinsko opremo, podajali zaposleni v SB Ptuj, pri zadevah, povezanih z gradbeno-obrtniškimi deli, pa so odgovore podajali projektanti. Razpis, pisan na kožo točno določenemu ponudniku „Vsi vaši odgovori na vprašanja kažejo, da ste razpis priredili tako, da bo zmagal vaš želen ponudnik. Drugače ne moremo razumeti, da ste razpis objavili kot celoto. Glede na to, da upravljate z našim davkoplačevalskim denarjem, vaš še enkrat opominjamo, da dovolite, da se razpis lahko oddaja po sklopih. Samo tako boste dobili ustrezne konkurenčne ponudbe v vseh sklopih. Ali menite, da se gradbeniki spoznajo na medicinsko in računalniško opremo in obratno? V nasprotnem primeru nas silite, da se obrnemo na državno revizijsko komisijo in medije," je eden izmed očitkov, ki je zapisan pod objavljeno razpisno dokumentacijo. Da je takšno vztrajanje zmotno, je očitno vendarle spregledal tudi naročnik. Po besedah Užmahove bo nov razpis pripravljen tako, da bo razdeljen na dva sklopa. Foto: DK 4 Štajerski Politika torek • 4. septembra 2018 Haloze, Rogatec • Haloze dobile tretjo spletno stran in prvi spletni časopis Napoved zmage Haloz še na lastnem terenu Haloze so po www.turizem.haloze.org in www.haloze.net dobile še tretjo spletno stran, namenjeno turistom in obiskovalcem, pa tudi prvi spletni časopis. Kdaj in kako bo zaživela napovedana interesna zveza haloških občin? V sedmih haloških občinah (Cirku-lane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale) ter v občini Rogatec nameravajo to jesen ustanoviti Interesno zvezo haloških občin (IZHA), bo pa odločitev seveda v rokah občinskih svetov. Nova zveza, v kateri bi sprva zaposlili enega človeka, bi skrbela tako za promocijo Haloz kot za oblikovanje turističnih programov in povezovanje ponudnikov. Strošek bi letno znašal približno evro po občanu oz. skupaj slabih 20.000 evrov, kasneje v občinah računajo tudi na državna in evropska sredstva. Svoj sedež oz. pisarno naj bi nova zveza dobila na Ptujski Gori. Vodja projekta Haloze - dežela tisočerih gričev Slavko Podbrežnik Dobnik je povedal, da so že postavili spletno stran www.visit-haloze.si (zakupili so sicer tudi domeno eu): »Vsebina in podoba spletne strani se naslanjata na koncept skupnega halo-škega turističnega območja, ki temelji na šestih vstopnih točkah, največjih znamenitostih Haloz: Ptujski Gori in sakralnem spomeniku, Gorci in vinski kulturi, Borlu in Parzivalu kot svetovni literarni dediščini, Rogatcu kot slikovitem trškem jedru, Donački gori kot območju neokrnjene narave ter razkošju baročnega dvorca Štatenberg. V spletno stran so vključili tudi spletni časopis Haloški studenec, kjer bodo na voljo najnovejše novice iz Haloz ter zgodbe ljudi, ki navdihujejo in povezujejo haloško skupnost. Kot prvega so objavili pogovor s prvakom Na tiskovni konferenci v gostišču Majolka v Jurovcih so načrte za turistični preboj predstavili (z leve): Franc Majcen, Friderik Bračič, Darinka Fakin, Slavko Podbrežnik Dobnik, Jani Vuk, Maja Bedenik Glaser in Robert Zeleznik. v elitnem razredu motokrosa Timom Gaiserjem, doma iz Pečk v občini Makole. Športnik je dejal, da Haložani v svetu že zmagujejo, zdaj bodo še na lastnem terenu ... Za zdaj le turistični vlakec Župan občine Makole Franc Majcen je dejal, da so si v Halozah za razvoj turizma doslej že prizadevali, a poskusi morda niso bili dovolj dobro premišljeni in so se zato izjalovili: »Tokrat menim, da je projekt Haloze - dežela tisočerih gričev resno in strokovno zastavljen. Ne dvomim v njegov uspeh.« Župan občine Videm Skupina entuziastov je lani posnela poletni in jesenski predstavitveni film oz. teaser o Halozah (na fotografiji eden od prizorov), napovedala pa je tudi zimsko in pomladno različico filma. Četrtke rezervirajte za kulinarične užitke V okviru projekta Haloze - dežela tisočerih gričev so zasnovali šesthodni haloški meni, tudi v vegetarijanski in veganski različici. Doslej je bil na voljo le po naročilu, od 20. septembra naprej pa ga bo mogoče poskusiti vsak četrtek. Prvi haloški kulinarični večer bodo pripravili v gostišču Špajza na Bregu pri Majšperku, naslednje bodo izmenično organizirali še v ostalih sodelu jočih gostiščih: v Majolki v Jurovcih, v gostilni Svenškovih Pri kostanju na Selih, na vinogradniško-turistični kmetiji Pungračič v Drenovcu, v gostišču Pod goro pri Rogatcu in v gostilni Ribič na Ptuju. Kulinarične večere bodo folklorniki in kulturniki iz Haloz obogatili z lokalno kulturo in zgodbami. Friderik Bračič je opozoril, da bo potrebnega še veliko dela: »Če hočemo turizem razvijati organizirano in sistematično, morajo lokalne skupnosti odigrati svojo vlogo.« Županja občine Majšperk Darinka Fakin je povedala, da se haloški vinarji, gostinci in drugi ponudniki že uspešno povezujejo: »Spoznali smo, da je trenutek pravi, da razvijemo organizacijsko obliko, ki bo omogočala stalnost dela na skupnem turističnem območju Haloz.« Opomnila je, da lahko goste za zdaj povsem zanesljivo povabijo le na turistični vlakec po Dravinjski dolini, preostali turistični produkti pa še niso dodelani ... Eva Milošič Foto: Slavko Podbrežnik Dobnnik Promocijsko sporočilo Županske volitve 2018 na Ptuju: Čuš pred Senčarjem in Fajtom Inštitut Metodik Ptuj je čez poletje v sodelovanju z agencijo Episcenter iz Ljubljane izvedel javnomnenjsko anketo o prihajajočih lokalnih volitvah na Ptuju. V raziskovalni vzorec je bilo zajetih 300 polnoletnih Ptujčank in Ptujčanov, anketirani pa so bili preko stacionarnega telefona in mobilnih aparatov. Agencija Episcenter je kot tržno-raziskovalno podjetje z lastnim klicnim centrom v slovenskem prostoru prisotna od leta 2000, z avgustom 2010 so vpisani tudi v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Na področju raziskav obvladujejo metodologijo javnomnenj-skega, trženjskega in medijskega raziskovanja. Pri raziskovanju ob uporabi sodobne informacijske tehnologije sledijo standardom kakovosti in strokovnosti. Pri svojem delu upoštevajo standarde in merila svetovnega združenja trženjskih in javnomnenjskih raziskovalcev ICC/ ESOMAR (International Code on Market and Social Research). Med najzanimivejšimi rezultati in vprašanji je bilo zagotovo vprašanje, vezano na podporo potencialnim županskim kandidatom, med katerimi smo izbrali nekatere, za katere se po ptujskih ulicah največ šušlja in govori. Tako smo v izbor kandidatov izbrali obstoječega župana Ptuja Mirana Senčarja s svojo listo Za Ptuj, dvakratnega ptujskega poslanca Andreja Čuša, k naj bi kandidiral s svojo Listo Andreja Čuša, državnega in mestnega svetnika in že enkrat neuspešnega kandidata za župana Rajka Fajta iz vrst Slovenske demokratske stranke, Boženo Bratuž iz Liste dr. Štefana Če-lana, Aleksandro Pivec iz vrst DeSUS, Dejana Dokla, ki naj bi kandidiral kot neodvisen kandidat, ter Dejana Bračka iz vrst Stranke modernega centra. Drugih kandidatov nismo vključili v anketo, saj kandidati Socialnih demokratov ter nekaterih drugih strank še niso znani, bodo pa po naših informacijah dokaj kmalu. Kot zelo zanimiv podatek smo v sklopu ankete pridobili informacijo, da si kar 64 % anketiranih Ptujčank in Ptujčanov želi sprememb na županskem položaju na Ptuju. Med ponujenimi kandidatkami in kandidati je največji rezultat dosegel Andrej Čuš, ki bi ga po anketi v prvem krogu podprlo Komu bi zaupali svoj glas, če bi lahko izbirali med: |n=252 50% 40% 30% 20% 10% 0% 22,5% 22,1% 21,6% A. Cuš M. Senčar (Za R. Fajt B. Bratuž (Lista A. Pivec D. Dokl D. Bračko Ne vem, ne (Lista Andreja Ptuj!) (SDS) Štefana (DeSUS) (neodvisen (SMC) povem Čuša) Čelana) kandidat) 22,5 % Ptujčank in Ptujčanov, na drugem mestu pa je tesno za njim sedanji župan Miran Senčar, ki bi ga podprlo 22,1 %. To je vsekakor slab podatek za sedanjega župana. Na tretje mesto se je tesno za sedanjim županom uvrstil Rajko Fajt iz SDS, njega bi podprlo 21,6 % anketiranih, na četrto mesto pa se je uvrstila Božena Bratuž z Liste dr. Štefana Čelana. Peto mesto je osvojila Aleksandra Pivec iz vrst DeSUS, podpr- lo bi jo 7,4 % vprašanih, za njo pa se je uvrstil neodvisni kandidat Dejan Dokl, ki bi ga podprlo 5,7 % vprašanih. Dejanu Doklu sledi kandidat iz vrst Stranke modernega centra Dejan Bračko, podprlo bi ga blizu 3 % Ptujčank in Ptujčanov. Neopredeljenih je zaenkrat še dobrih 7 % volivk in volivcev, kar kaže na to, da bo jesen na lokalnem političnem parketu še kako vroča. Inštitut Metodik Ptuj Foto: EM torek • 4. septembra 2018 Podjetništvo Štajerski 5 Spodnje Podravje • Dogradili (ali popravili) čistilne naprave Ptuj, Leskovec in Videm Za predelavo izsušenega blata dobrega pol milijona evrov Občine so minula leta veliko proračunskih sredstev, tudi iz evropskih in državnih virov, vlagale v gradnjo kanalizacijskih sistemov. A v Spodnjem Podravju kot da s čistilnimi napravami nimamo in nimamo sreče, saj skorajda nobena ne deluje brezhibno. Težave so (bile) z delovanjem centralne čistilne naprave (CČN) Ptuj ter čistilnih naprav (ČN) na Forminu, Trnovski vasi, Leskovcu, Vidmu ... O pomanjkljivostih delovanja sistemov vsakoletno v svojih poslovnih poročilih poroča Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Med upravljanjem poskuša KP Ptuj kot koncesionar ali pogodbeni partner iskati rešitve, da bi bilo delovanje naprav kar se da nemoteno oz. optimalno. Lani so dograjevali in opremljali čistilne naprave Ptuj, Leskovec in Videm. Ker je koncesionar dela izvedel z lastnim kadrom, znanjem in izkušnjami, so lahko pri stroških precej prihranili. „Pri teh delih niso bistveni samo dejanski nastali stroški, temveč predvsem znanje z inovativnostjo, ki ga upravljavci imamo, da smo do teh rešitev prišli in jih izvedli. Z ukrepi smo čistilno napravo enakomerno obremenili čez vseh 24 ur dneva in s tem bistveno izboljšali njeno delovanje. Če bi dela izvajali zunanji izvajalci, bi bila bistveno dražja. Naš interes ni zgolj bila zahtevna; bistven del čistilne naprave Leskovec je namreč v zemljo vkopan ovalni rezervoar globine šest metrov z ozko vstopno odprtino, ki ga je bilo treba pred posegom v celoti izprazniti in oprati, pri tem pa zagotavljati nemoteno obratovanje kanalizacijskega sistema. ČN Videm je trenutno podobremenjena, nanjo je priključenih 408 prebivalcev in poslovni objekti v središču naselja Videm. Biološki del naprave predsta- vljajo tri vzporedne linije, od katerih je zaradi podobremenitev trenutno v funkciji samo ena. Obremenitev se s priključevanjem objektov na Pob-režju postopoma povečuje. Konec tega leta pričakujemo začetek priključevanja objektov na novo zgrajeno kanalizacijo v Tržcu in nekaj hiš v Jurovcih ter Lancovi vasi. Trenutno potekajo aktivnosti za zagon druge linije," dodaja sogovornik. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Gozni k Na predelavo v Gorenje surovino Iz vseh čistilnih naprav v regiji se zgoščeno blato v tekoči obliki vozi na dehidracijo na Ptuj. Vse na CČN Ptuj izsušeno blato, ki gaje okrog 7.300 ton na leto, prevzame podjetje CEP iz Celja. Cena za prevzem in končno obdelavo dehidriranega blata je 74 evrov po toni, vrednost letne pogodbe za odvoz in obdelavo pa okrog 540.000 evrov. Od tega je okvirna vrednost predelave odpadnega blata 480.000 evrov. Izvedejo Gorenje surovina. Prečiščeno in zgoščeno odpadno blato iz čistilnih naprav na podeželju najprej prevažajo na dehidracijo na CČN Ptuj. Podravje • Poslovanje in naložbe podjetja Elektro Maribor Lani rekordni dobiček: 13,5 mio evrov Podravski energetski gigant Elektro Maribor je lani pridelal najvišji dobiček v zadnjih dveh desetletjih. Znašal je 13,5 milijona evrov in je za pet odstotkov višji od predlanskega. Leto je bilo tudi investicijsko zelo bogato, dosegli so najvišjo vrednost investicijskih vlaganj v zadnjem desetletju. „Investicijska vlaganja povečujemo zaradi potreb naših uporabnikov, prebivalstva in gospodarstva. Sistematično vlagamo in gradimo robustno, močno in napredno elek-trodistribucijsko omrežje. Robustno zaradi vremenskih razmer (veter, žled, udari strel ...), močno zaradi povečanih odvzemov električne energije in napredno zaradi zahtevnosti uporabnikov. Vrednost investicij je v letu 2017 znašala 29 milijonov evrov. Letošnji načrt vlaganj je ocenjen na 30 milijonov evrov, kar je največ po letu 2008. Nadaljevali bomo s povečevanjem deleža merilnih mest, vključenih v napredni merilni sistem. Sedaj je ta delež 69 %. Za projekt zamenjave števcev smo lansko leto pridobili evropska in državna nepovratna sredstva (3,7 milijona evrov). Vrednost celotnega projekta je dobrih 19 milijonov evrov. Pripravljamo desetletni razvojni načrt, v okviru katerega bomo na območju območne enote (OE) Ptuj za investicije namenili 30 milijonov evrov. Lani smo na tem območju izvedli za 2,9 milijona evrov naložb v elektrodistri-bucijsko infrastrukturo. Med drugim smo zamenjali drogove in vodnike na daljnovodu 20 kV Rogoznica-De-senci in zgradili povezovalni 20 kV kablovod med transformatorskima postajama Spodnje Gruškovje in Gruškovje Trdobojci,« je povedal predsednik uprave družbe Elektro Maribor Boris Sovič- »Za letos na ptujsko-ormoškem območju načrtujemo za 3,8 milijona evrov investicij. Zgradili smo dve transformatorski postaji (Zavrč 3 -Hrastovec in Krčevina - Vide Alič), predvidevamo gradnjo še osmih: Hajdina 3, Rogoznica 1, Žabjak 3, Nova vas - Cebek, Dol pri Stoper-cah, Vildon, Koračice 2 in Gradišča - Jurgec. Obnavljamo daljnovode Naraplje-Žetale, Kicar 1 in 3, Bod-kovci in Dravinjski Vrh, potekajo tudi nadgradnje in rekonstrukcije nizkonapetostnih omrežij. Uporabniki na ptujsko-ormoškem območju so dobro vključeni v sistem naprednega merjenja. Pametne števce jih uporablja 28.000, kar predstavlja tri četrtine vseh na tem območju. Do leta 2020 nameravamo v sistem naprednega merjenja vključiti vsa merilna mesta," še dodaja Sovič. Na območju OE Ptuj, ki jo vodi direktor Franc Šmigoc, so lani zabeležili najvišjo konično obremenitev doslej in rekordno vrednost odjema. „Evidentirana je 3,1-odstotna skupna rast odjema," poudarjajo v družbi. „Na območju oskrbujemo 37.000 odjemalcev, na omrežje je priključenih več kot 380 malih elektrarn, ki prispevajo približno četrtino potrebne električne energije za območje Ptuj-Ormož," pa je pojasnil direktor ptujske enote podjetja Elektro Maribor Branko Šmigoc. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič in direktor ptujske enote podjetja Franc Šmigoc napovedujeta obsežna vlaganja v posodobitev elektroenergetske infrastrukture na ptujsko-ormoškem območju. upravljanje, temveč poskušamo čim več vzdrževalnih del narediti z lastno delovno silo," je povedal Jernej Šomen, vodja dejavnosti odvajanja in čiščenja v KP Ptuj. Obnavljali ČN Leskovec in Videm „Podobno kot na Ptuju se upravljanja in vzdrževanja in čistilnih naprav lotevamo tudi drugod. Na čistilni napravi Leskovec smo v dogovoru z občino izvedli rekonstrukcijo sistema za vpihovanje zraka v odpadno vodo in zamenjavo potopnih črpalk. Izvedena dela so Foto: Črtomir Goznik Sveta Trojica • Podpis pogodbe Prenova ceste s pločnikom V prostorih Občine Sveta Trojica v Slov. goricah so minuli teden podpisali pogodbo, na osnovi katere bodo v prihodnjih dneh začeli modernizacijo dober kilometer dolgega odseka prometnice v naselju Spodnja Senarska. »Podpis pogodbe je predstavljal zadnji korak pred začetkom gradnje in je rezultat večletnega prizadevanja krajanov in vodstva občine,« je ob podpisu povedal župan Darko Fras. Pogodbo so podpisali direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko, župan občine Darko Fras in predstavnika izvajalskih podjetij: Komunale Slovenske gorice ter GMW iz Radencev. Vrednost pogodbe znaša dobra 1,2 milijona evrov, v skladu z njeno vsebino pa bodo izvajalci preplastili 1154 metrov ceste v Spodnji Senar-ski, na novo bo urejeno odvodnjava- nje, zgrajen bo enostranski pločnik, prav tako bodo uredili še dve avtobusni postajališči in postavili novo javno razsvetljavo. Predviden rok za izvedbo je 180 dni, kar pomeni, da bodo spomladi 2019 dela že zaključena. Ur SPEfSMOHI! I^B^Bb Ii i&C Foto: Arhiv občine 6 Štajerski V središču torek • 4. septembra 2018 Ptuj • Kdo vse bi lahko bili ptujski županski kandidati na volitvah 2018 Štefan Čelan: "Dober župan je mrtev V vseh 212 občinah v državi bodo 18. novembra potekale redne lokalne volitve. Na njih bomo odločali o tem, kdo bo občine vo bodo najverjetnejši kandidati za župana na Ptuju; nekateri so potrdili, da se bodo potegovali za to mesto, drugi zanikali, neka Čeprav je do volitev še manj kot 100 dni, pa se prava predvolilna kampanja na Ptuju še ni začela. Špekulacije so sicer glasne, že nekaj mesecev se pojavljajo imena potencialnih kandidatov. O tem, kdo izmed njih je pripravljen podati se v boj za županski stolček, smo govorili s tistimi, za katere se špekulira, da si želijo prevzeti vajeti MO Ptuj. Seveda gre le za nabor najpogosteje omenjanih imen, v prihodnjih tednih pa se bo slika izkristalizirala. Tisti, ki imajo resen namen, se bodo končno morali jasno in glasno izpostaviti; tudi s konkretnim programom ter tudi obljubami. Rajko Fajt potrdil, da bo kandidiral „Lahko potrdim, da me je izvršilni odbor mestnega odbora SDS evidentiral za kandidata na letošnjih županskih volitvah. Za kandidaturo sem se odločil zaradi velike podpore v lastni stranki in podpore, ki jo vsakodnevno prejemam od someščanov. Predvsem menim, da lahko glede na svoje dosedanje izkušnje in osebnostne lastnosti veliko naredim za Ptuj. V politiki sem aktiven že več kot 24 let, od tega večino časa kot ptujski mestni svetnik, sodelujem v odborih in komisijah, vodim ptujski odbor SDS. Tudi sicer sem poklicno do sedaj opravljal naloge na strokovno zahtevnih vodilnih položajih, hkrati pa moram pri svojem delu iskati možnosti za sodelovanje z različnimi deležniki, kar pri sedanji oblasti pogrešam. Vse navedeno predstavlja argumente, s katerimi bom poskušal na volitvah prepričati volivce, hkrati pa bom v naslednjih tednih in mesecih podrobneje predstavil program in prioritete dela ter svoj pogled na način del ova-nja, ki se mi zdi primeren za župana. Nikakor to ne bo iskanje razprtij, delanje »na nož«, iskanje težav, kjer jih ni," je Fajt komentiral svojo odločitev za kandidaturo. Kot pravi, so v ptujskem SDS dokazali, da lahko konstruktivno sodelujejo z ostalimi strankami, ko gre za dobrobit mesta. A kljub določeni politični modrosti, se zaveda, da bo kdaj pa kdaj tudi treba udariti po mizi. Andrej Čuš se je resno lotil predvolilne kampanje Zelo resno se je priprav na kampanjo lotil Andrej Čuš, ki je že pred meseci naročil tudi anketo, v kateri je skušal preveriti, ali so občani zadovoljni s trenutnim vodstvom in kaj mu kažejo napovedi v primeru kandidatu- Foto: Črtomir Goznik Rajko Fajt re. „H kandidaturi se resno nagibam in končno odločitev bom sprejel v teh dneh. Od volitev pričakujem, da bomo nehali s političnimi igricami na Ptuju, nehali pogrevati preteklost in pustili možnost vsem, da sodelujejo pri upravljanju Ptuja. Veliko bo treba spremeniti tudi na področju sodelovanja in delovni klimi, saj tako skregani še nismo bili, v Ljubljani pa se nam zaradi tega smejijo," je pojasnil. Štefan Čelan: Kandidatura še vedno uganka Da bo Lista Štefana Čelana na prihajajočih volitvah zagotovo tudi letos Foto: Črtomir Goznik Andrej Čuš nastopila, je potrdil dolgoletni ptujski župan Štefan Čelan. Dejal je, da bo Lista imela župansko kandidatko ali kandidata. O tem, da bo sam kandidiral, pa pravi: „O konkretnih imenih v tem trenutku še ne moremo govoriti, ker organi naše liste o njih še niso sprejeli dokončnih sklepov. Za nastop na volitvah smo se odločili, ker imamo preverjeno ekipo, ki je sposobna v naslednjih štirih letih veliko dobrega postoriti za naše občanke in občane. Imamo pripravljen konkretni program, ki bo omogočil dostojen razvoj v vseh četrtnih skupnostih v naši občini." Meni, da so doseženi rezultati dela v preteklih dvanajstih letih, ko mu je bilo zaupano vodenje Mestne občine Ptuj, razlog za zavedanje, da Foto: Črtomir Goznik Štefan Čelan z njihovo izvolitvijo občani ne kupujejo „mačka v žaklju". Ob tem dodaja, da upa, da se občani zavedajo, da je delo v politiki zelo zahtevno: „Tako kot ne moreš postati dober gospodar na kmetiji zgolj zato, ker si rojen na vasi, tako ne moreš biti dober politik zgolj zato, ker si član neke politične stranke. Zato pričakujem, da bodo na letošnjih volitvah ljudje raje podelili zaupanje preverjenim in ne zgolj novim obrazom." Na vprašanje, kakšen je dober župan, pa odgovarja: „Malo za šalo, malo za res: 'Dober župan je mrtev župan'. Osebno menim, da je relativno uspešen lahko le tisti župan, ki razume, da je županovanje prvenstveno namenjeno služenju in ne vladanju Foto: Črtomir Goznik Nuška Gajšek ljudem. Kdor ni pripravljen poslušati ljudi in v okviru možnega uresničevati njihovih potreb, ta se naj ne podaja na funkcijo župana." Nuška Gajšek: Stranka SD bo imela kandidata V stranki Socialnih demokratov še niso dokončno potrdili kandidata za županske volitve, pogovori še potekajo, zato konkretnega odgovora, kdo bo njihov kandidat, niso podali. Svojega izbranca naj bi javnosti predstavili v roku 14 dni, špekulira pa se, da sta najverjetnejša morebitna kandidata: Bojan Pahor in Nuška Gajšek. Ptuj • Prihaja vroča politična jesen, novembra lokalne volitve Pred štirimi leti je v mestu šlo na nož - kak Na kratko obudimo spomin na predvolilni čas pred štirimi leti. Čeprav je konec avgusta poletje že pojenjalo, se je temperatura polit dvigovala. Kampanja za funkcijo župana mestne občine (MO) Ptuj je bila neizprosna. Storilca niso izsledili Nekdanji župan Štefan Čelan je grožnjo s smrtjo z dne 15. oktobra 2014 prijavil policiji. Policisti storilca niso izsledili, primer so predali ptujskemu tožilstvu. „Mariborski kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in grožnje zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. Storilec tega kaznivega dejanja do sedaj ni bil odkrit," so povedali na Policijski upravi Maribor. rili Af r* v % fJT j i .J Foto: Črtomir Goznik Dotedanjemu županu Štefanu Če-lanu se je vsak dan kampanje županski stolček postopoma spodmikal. Dokončno ga je izgubil v drugem krogu volitev, 19. oktobra. Prvi krog je bil 14 dni pred tem, 5. oktobra. Volitve so bile mesec in pol prej kot bodo letošnje, ki so razpisane za 18. november. Sedanji ptujski župan Miran Senčar je predvolilno kampanjo pred štirimi leti začel spomladi z ustanovitvijo društva ZA Ptuj. Društvo je do volitev organiziralo več aktivnosti: okrogle mize na temo različnih problematik, ki so prisotne v mestu Ptuj, barvali so garaže v blokovskem naselju, urejali dvorišča v starem mestnem jedru, snemali video prispevke in opozarjali na težave v mestu, udeleževali so se prireditev in s tem krepili svojo prepoznavnost. Štefan Čelan, ki je MO Ptuj vodil 12 let, si takrat, ko je bilo društvo ZA Ptuj že sredi poletja na polno v volilni kampanji, ni predstavljal, da mu lahko na volitvah tako grdo spodrsne. V prvem krogu ga je kandidat društva ZA Ptuj Miran Sen-čar premagal za en glas. Nato sta se pomerila v drugem krogu, ko je kam- m II f|/> ti- panja šla zares na nož. Senčarju so 13. oktobra na jumbo plakate napisali, da je lopov. Čelanu so čez dva dni na vhodna vrata stanovanja v Murkovi JM ulici nalepili njegovo sliko, vanjo zapi-čili nož in pripisali „Čelan, mrtev si". Kampanjo so zaznamovali skrajno neokusni dogodki. Senčar s podporniki je bil odločen, da Čelana vrže z oblasti. A boril se je tudi Čelan. Odločen, da ^Ofr na funkciji župana ostane. V kampanji sta bila neizprosna. In kako bo letos? Obeta se, da bosta za funkcijo župana kandidirala oba, čeprav kandidature noben izmed njiju še ni uradno napovedal oziroma potrdil. A vloge so tokrat zamenjane: Senečarjevi bodo oblast branili, Čelanovi jo bodo poskušali osvojiti. Kakšno kampanjo si želita nekdanja tekmeca . . „Kampanja naj bo poštena in ar- ~ , v ._____■ 's gumentirana, predlagane rešitve „. ^ strokovne, vključujoče, trajnostne in izvedljive znotraj danih pogojev in „Mečevanje" med Senčarjevim in Čelanovim moštvom je jeseni 2014 trajalo do zadnjega torek • 4. septembra 2018 V središču Štajerski 7 / župan! " dil naslednja štiri leta, izbirali bomo tako člane občinskih svetov kot župane. Govorili smo s tistimi, za katere se špekulira, da j pa se jih je jasnemu odgovoru politično „korektno" izmuznilo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Bo žena Bratuž Peter Pribožič Samo M. Strelec Milan Senear „Ne glede na to, koga bomo kandidirali in podprli, pa bomo kampanjo vodili kot vsako do sedaj, s poudarkom na delu na terenu, med ljudmi; tudi program pišemo skupaj z ljudmi za ljudi, saj želimo ponuditi le najboljše za razvoj našega mesta. Upamo, da z našim programom in kandidatom za župana ter listo kandidatov za mestni svet uspemo prepričati občanke in občane našega mesta, da smo prava izbira. Da imamo kakovost, ki jo vodenje mesta zahteva: sodelovanje in povezovanje, kredibilnost, zavezanost dialogu; nenazadnje pa je za dobro delo potrebna tudi prava mera em-patije in čuta za ljudi," pravi Gajškova. Po njenem mnenju mora imeti vse naštete lastnosti tudi tisti, ki bo na- slednja leta vodil Ptuj. Prepričani so, da je njihovo delo v preteklem mandatu dobra popotnica za naprej in da je to tudi eden trdnejših argumentov za volivce, da jim zaupajo svoj glas. Božena Bratuž ne bo kandidirala Božena Bratuž, dolgoletna ravnateljica Vrtca Ptuj, je nedvoumno zanikala govorice, da bo ena izmed kandidatk: „Ne vem, zakaj se pojavlja moje ime med potencialnimi kandidati za županske volitve, saj nisem nikoli izrazila te namere. Ne bom kandidirala." Kot pravi, pa pričakuje kot volivka, da bo imela možnost izbirati med dobrimi kandidati, ki bodo želeli in uspeli povezati ter izkoristiti vse potenciale Ptujčanov: „Nujno je vzpostaviti ponovno razumevanje in zaupanje ne samo v funkcijo župana in njegov birokratski aparat, ampak predvsem med vse ljudi, ki jim oboji morajo in smejo služiti. Kdor bo uspel uresničiti to, je po mojem mnenju lahko dober župan." Peter Pribožič (zaenkrat) ne bo kandidiral Z župansko funkcijo se je večkrat povezovalo tudi Petra Pribožiča. Sam je zavrnil te informacije in dejal, da skoraj gotovo ne bo kandidiral ter da se bo o tem, kdo bo njihov kandidat oz. koga bodo podprli v prihodnjih tednih, izrekla stranka Nova Slovenija, katere član je. Samo M. Strelec ne gre na volitve za vsako ceno Čeprav je precejšen del poznavalcev političnega dogajanja na Ptuju menil, da bi med kandidati za župana novembra letos lahko ponovno bil tudi Samo M. Strelec, je ta zanikal to možnost. Kot je dejal, sam ne bo kandidiral, kar pa ne pomeni, da novoustanovljena Lista občanov Ptuj je naš ne bo imela svojega kandidata. „Tega še sicer nimamo, mogoče pa se še pojavi kdo, ki bo pripravljen podati se v to. Ne želimo kandidata za vsako ceno. Želimo nekoga, ki bo dobro zastopal ljudi, ne nazadnje so ljudje izgubili zaupanje v poštenje," je jasen Samo M. Strelec. Miran Senčar: nekateri se gredo predvolilno kampanjo že ves mandat Na vprašanje, ali bo ponovno kandidiral aktualni ptujski župan Miran Senčar, slednji ni podal nedvoumnega odgovora. Dejal je, da je njegov fokus usmerjen v projekte, ki jih želi zaključiti: „Zato še ni čas za pogovor o kandidaturi. Zdaj je čas za delo. Medtem ko se gredo nekateri na Ptuju volilno kampanjo že ves mandat, imam jaz z ekipo odgovornost, da za dobro ljudi in mesta uresničimo svoje zaveze ljudem. Ljudje, njihovo zadovoljstvo z napredkom in izbrano smerjo naše skupne vizije za Ptuj so pa glavno merilo vseh mojih odločitev. Tudi o kandidaturi." Želi si pošteno kampanjo in konstruktiven dialog, ki bo temeljil na reševanju težav prebivalstva. »Poznavanje problematike mestne občine, njenega delovanja in financiranja ter hitro in učinkovito pridobivanje sredstev na nivoju države in Evropske unije je temelj za nadaljevanje pospešenega razvoja Ptuja v prihodnjih letih," je prepričan. Glede na takšne odgovore je pač pričakovati med županskimi kandidati tudi sedanjega župana Senčarja. Dženana Kmetec Štajerski 1 rEDNI K www.tednik.si 1 Stajerskitednik ll .Stajerskitednik ;o bo letos ičnega ozračja v mestu ob Dravi iz dneva v dan j omejitev. Dialog med kandidati naj bo konstruktiven in usmerjen predvsem v prihodnjo podobo, funkcionalnost in priljubljenost Ptuja ter reševanje težav prebivalstva. Poznavanje problematike mestne občine, njenega delovanja in financiranja ter hitro in učinkovito pridobivanje sredstev na nivoju države in Evropske unije je temelj za nadaljevanje pospešenega razvoja Ptuja v prihodnjih letih," je na naše vprašanje, kakšno kampanjo si želi pred letošnjimi lokalnimi volitvami, odgovoril Senčar. Čelan razmišlja takole: „V vseh volilnih kampanjah sem prvenstveno nastopal s ponudbo tega, kar nameravamo postoriti za občanke in občane. Nikoli nisem politike gradil na obtoževanju mojih predhodikov. Prav tako nisem nikoli delil lokalne politike na naše in vaše. Ne želim, da bi se ponovila volilna kampanja izpred štirih let, ki traja še danes. Preprosto ne razumem, da nas še danes brez resnih argumentov napadajo in kazensko preganjajo za praktično vsako investicijo, ki smo jo izpeljali v preteklih 12 letih. Razumel bi, da bi nam očitali vse tisto, česar nismo postorili, nikakor pa ne razumem politike, ki negira dosežke svojih predhodnikov. Zato bi na tokratnih volitvah želel, da vsi tisti, ki želijo dobiti zaupanje volivk in volivcev zgolj z blatenjem političnih sopotnikov, niti ne poskušajo kandidirati. Vsem tistim, ki so s politiko zavajanj in širjenjem neresnic pridobili zaupanje pred štirimi leti, želim, da jim občanke in občani ne bi več podelili zaupanja za sodelovanje v občinski politiki." Mojca Zemljarič a trenutka kampanje. Na mostu letos ne bodo viseli Čelanove protikandidate je pred štirimi leti zelo motilo, da je Lista župana dr. Štefana Čelana imela ekskluzivno pravico uporabiti oglaševalski prostor na drogovih javne razsvetljave in ob ograji na starem dravskem mostu. Društvo ZA Ptuj se je takrat informiralo o ceni uporabe dotičnega oglaševalskega prostora, ki pa je bila vrtoglava: 500 evrov za en dan. Od leta 2016, ko je mestni svet sprejel novelacijo odloka, postavitev oglasnih obešank na drogovih javne razsvetljave na Puhovem in starem dravskem mostu, delu Ormoške ceste in Maistrove ulice več ni dovoljeno. Slovenija, Ljubljana • Govorica telesa razkrila skrb vzbujajoče dejstvo »Šarec je lahek plen pogajalcev« Z nebesedno komunikacijo povemo veliko več kot z besedno, saj z njo nezavedno izražamo čustva, ki jih včasih želimo z besedno komunikacijo skriti. Človek v svojem vsakdanu po navadi pozna in uporablja nekaj tisoč besed, govorica telesa pa pozna vsaj 700 tisoč načinov izražanja. Da bi odkrili, kaj se v resnici skriva za lepimi besedami, ki so nam jih ob podpisu koalicijske pogodbe namenili politiki, smo slike in posnetek dogodka posredovali Edvardu Ka-diču, strokovnjaku za komunikacijo in osebnostni razvoj, predvsem pa specialistu za govorico telesa. Kot nam je povedal, smo pri peterici političnih veljakov sicer lahko opazili nekoliko bolj slavnostno držo, vseeno pa je iz njihovih gibov razbral, da je v veliki meri šlo za precej rutinira-no obnašanje. »Prevladovale so prijaznost, spoštljivost in ustrežljivost, vsi pa so se dobro zavedali, da gre za formalen dogodek, predvsem za predstavo za javnost,« je povedal Kadič. Šarec izstopal Vseeno pa Kadič meni, da velja posebej omeniti osrednjo osebnost tega dogodka, torej Marjana Šarca. »Ob zaključku podpisovanja smo lahko precej očitno opazili tako imenovano rigidnost telesa, ko osebi otrdi vrat in tako glavi močno oteži prosto obračanje ter s tem opazovanje prostora. Gre za obrambno držo, s katero se oseba 'pripravlja' na vprašanja oziroma komentarje, ki bi lahko bili tudi nekoliko provokativne narave, ali pa gre za obrambno (zaščitno) držo ob sproščanju napetosti, ki sledi dogodku z visoko čustveno vpletenostjo. Verjetno gre v tem konkretnem primeru za nekakšno mešanico omenjenih razlogov, je pa očitno, da Šarcu manjka 'kilometrine' ter je v tem trenutku še dokaj lahek plen izkušenih pogajalcev in mojstrov uporabe neverbalne komunikacije v praksi,« je analizo zaključil Kadič. Ž.K. Strokovnjak za govorico telesa Edvard Kadič ocenjuje, da Šarcu (kljub diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani) še manjka »kilometrina«. Foto: Bobo Foto: arhiv 8 Štajerski 49. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2018 torek • 4. septembra 2018 Ptuj • 49. festival narodno-zabavne glasbe 2018 Eden najlepših večerov slovenske narodno Iztekla seje še ena nadvse uspešna festivalska zgodba. Od leta 1969, ko seje ptujski festival rodil in skupaj z mestom proslavil njegovo eno leto ga loči do polstoletnega jubileja v letu 2019, ko bo ponovno na nogah tudi mesto, saj bo vabilo že na svojo 1950-letnico. jubilejna zasedli ansambli tako kot že nekoč v prvih letih festivala, ko mesto več dni ni spalo, toliko je bilo v njem glasbe in veselja. Tako stroka kot občinstvo sta enotnega mnenja, da je bil letošnji festival, ki je v enem večeru združil tekmovalni večer in Večer spominov - odštevanje do abrahama s predstavitvijo festivalskih uspešnic četrtega desetletja v obdobju 1999-2008, eden najlepših večerov narodno--zabavne glasbe, ki ga je z odličnimi nastopi sestavilo deset ansamblov v tekmovalnem delu in deset tistih, ki so festivalsko dogajanje soustvarjali v njegovem četrtem desetletju. V tekmovalnem delu, ki sta ga vodila Natalija Škrlec in Marjan Nahber-ger, so s po eno skladbo, polko ali valčkom, nastopili ansambli Boršt, Blaža Hutevca, Zadetek, Škorpijoni, Opoj, Hozentregarji, Vražji muzikan-ti, Frajerke, Klateži in S.O.S. kvintet. V festivalsko preteklost pa so nas pod vodstvom Domna Hrena popeljali Mladi Dolenjci, Štrk, Slovenski zvon- Petdeset let od rojstva ideje o festivalu Letos poteka 50 let od rojstva ideje o tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov, takrat še imenovanih ansamblov domače zabavne glasbe. Zgodilo seje v jesenskih dneh v Bombekovi kleti (takrat še vikendov v današnjem pomenu besede niso poznali) pod Švabovim, kjer so se dobili štirje prijatelji: prvi direktor Radia Ptuj Franc Plohl, Zvonko Bombek, kije delal na Kmetijski zadrugi, glasbenik Tone Kmetec in Peter Zmazek, kije bil v službi na SDK; ti so skupaj praznovali rojstne dneve in se veselili tudi ob drugih priložnostih. Kot se spominja Peter Zmazek, je v jeseni leta 1968 moral častiti za novi avtomobil, zastavo 850; pri kmetu Žnidariču v Gorišnici je kupil narezek in ga peljal v Haloze, kjer so ga že čakali prijatelji. Med veselim pogovorom je Tone Kmetec čisto po naključju tovariša direktorja vprašal, ali ne bi Radio Ptuj naredil nekega tekmovanja med ansambli domače zabavne glasbe. Ansambel Toneta Kmetca je bil vrsto let tudi hišni ansambel Radia Ptuj. Franc Plohl je idejo zagrabil z vso resnostjo; na Ptuju seje leta 1969 rodil prvi slovenski festival domače zabavne glasbe in traja še danes. Prvega so vključili tudi v praznovanje 1900. obletnice prve pisne omembe Ptuja. V tem dogajanju ima pomembno mesto tudi igralec Zlatko Šugman, rojen Gorišničan, kije ptujskim radijcem utrl pot na RTV Slovenija. Peter Zmazek še danes redno spremlja ptujski festival, nikoli si ni predstavljal, da jih bo dočakal toliko. Žalosti pa ga, da ob njem ni več prijateljev Plohla, Bombeka in Kmetca. Foto: Črtomir Goznik 49. festival je potekal v izjemnem vzdušju in okolju minoritskega samostana, navdušeni so bili ansambli, občinstvo in organizatorji. ki (namesto ansambla Ptujskih pet), Modrijani, Euro kvintet (namesto ansambla Vitezi Celjski), Ekart, Strici, Pogum, Spev in Novi spomini. V revialnem delu je nastopil ansambel Petra Finka. 49. festival je prinesel nekaj novosti: izbor naj viže četrtega desetletja s spletnim glasovanjem, spletno glasovanje je prineslo tudi polovico točk pri izboru zmagovalne skladbe 49. festivala, drugo polovico pa so prispevali gledalci na minoritskem dvorišču, ki je tokrat pokal po šivih, toliko je bilo obiskovalcev oz. podpornikov posameznih ansamblov; ti so letos nastopili le z eno tekmovalno skladbo. Na večeru spominov, ki je sledil tekmovalnemu delu, pa so se zmagovalci festivalskih večerov četrtega desetletja predstavili s po dvema skladbama: z nagrajeno ptujsko, drugo pa so si izbrali sami. Razveseljivo je, da je iz tistega obdobja aktivna še večina ansamblov, ansambel Strici, ki sicer več ne nastopa skupaj, pa se je sestavil samo za ta večer. Povsem nova pa je bila letos tudi strokovna komisija festivala, ki jo je vodil Igor Podpečan ob pomoči Janje Ulaga, Petra Finka in Franca Šegovca, legende med slovenskimi narodno--zabavnimi glasbeniki. Komisija ni imela lahkega dela, izbirati je morala med tremi odličnimi kvinteti in sedmimi nekvintetovskimi zasedbami ('ostalimi' zasedbami), ki se v kakovosti niso dosti razlikovale v pevski in instrumentalni zasedbi. Med kvinteti je slavil S.O.S. kvintet, prejel je orfeja in nagrado Term Ptuj, med ostalimi zasedbami je zmagal ansambel Zadetek, prejel orfeja in nagrado Kmetijske zadruge Ptuj. Korenovo plaketo za izstopajočo pevsko izvedbo si je letos prislužila pevka Ingrid Kralj iz ansambla Blaža Hutevca; nagrado je prispevalo podjetje TMD Invest. Najboljše besedilo letošnjega festivala je po oceni komisije, ki so jo sestavljali Liljana Klemenčič, Jože Šmigoc in Franci Smrekar, napisal Prlek Matej Trstenjak (nagrada podjetja Anpro tehnik) z naslovom Kot reka svobode, ki ga je navdihnil ansambel Boršt; ta je domov odnesel tudi nagrado za zmagovalno vižo 49. festivala s tem naslovom. Ansambel Mladi Dolenjci pa je zmagal po spletnem glasovanju na večeru spominov s skladbo Nisem pozabil, s katero je na ptujskem festivalu zmagal leta 1999. Skupaj je v obeh spletnih glasovanjih v okviru 13 radijskih postaj bilo oddanih okrog osem tisoč glasov. Družba Radio-Tednik Ptuj kot glavni organizator festivala v sodelovanju RTV Slovenija - Regionalnim centrom Maribor in agencijo Geržina Videoton ter skupino Media24 že snuje 50. festivalsko zgodbo, ki bo presežek vseh dosedanjih. MG kmetijska zadruga zadružna oskrba Zahvaljujemo se vsem sodelujočim in iskrene čestitke prejemnikom nagrad 49. festivala NZG Ptuj 2018! PTUJ ~ kmetijska jiodmgo Foto: Črtomir Goznik S.O.S. kvintet je slavil med kvinteti z odlično izvedbo skladbe Nisem, nisem. torek • 4. septembra 2018 49. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2018 Štajerski 9 -zabavne glasbe 1900-letnico, so na ptujski oder najboljši slovenski narodno-zabavni ansambli stopili že 49. Še festivalska zgodba bo nekaj posebnega tudi zato, ker bodo trge in ulice starega mesta ponovno Foto; Črtomir Gozni k Tekmovalni del 49. festivala sta vodila Natalija Škrlec in Marjan Nahberger. Teleuizijske oddaje o 49. festivalu NZG Ptuj 2018 TVS1, petek, 21. septembra 2018, ob 20. uri - prvi del (75 minut), ponovitev 23. septembra ob 13.25; TVMB, sobota, 22. septembra 2018, ob 20. uri - prvi del (75 minut), ponovitev 23. septembra ob 16.30; TVS 1, petek, 28. septembra 2018 ob 20. uri - drugi del (75 minut), ponovitev 30. septembra ob 13.35; TVMB, sobota, 29. septembra 2018, ob 20. uri - drugi del (75 minut), ponovitev 30. septembra ob 16.30. Festival NZG Ptuj 2018 so omogočili: Jagros, d. o. o., MO Ptuj, Zavarovalnica Sava, d. d., Kmetijska zadruga Ptuj, Terme Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Anpro tehnik, d. o. o., TMD Invest, Zerox, Original harmonika Rutar, PM Ptuj-Ormož, Tiskarna Ekart, Spodnje Jablane 19, Cirkovce, Občina Hajdina, Občina Markovci, VW Dominko, d. o. o., Zadružni trg 8, Ptuj, Avto hiša Terbuc, d. o. o., Dornava, Občina Starše, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Juršinci, Naitors, d. o. o., Hardek 34 g, Ormož, Občina Cirkulane, Občina Dornava, Občina Videm, Občina Podlehnik, Občina Gorišnica, Gostilna Muršič pri Deta centru Ptuj, AH PA, d. o. o., Ormoška 23, Ptuj, Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Trstenjakova ulica 5, Ptuj, Miran Krajnc - Miral, Komunalno podjetje Ptuj, d. o. o., in Javne službe Ptuj, d. o. o. Posebej pa se zahvaljujemo ptujskim minoritom, podjetniku Zvonku Križaju in Cvetličarstvu Iris iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Boršt je prejel nagrado občinstva za zmagovalno uižo letošnjega festivala Kot reka svobode, o kateri so enakovredno odločali glasovi spletnih glasovalcev in glasovi občinstva na festivalskem prostoru. Na fotografiji z Matejem Trstenjakom, ki je napisal najboljše besedilo letošnjega festivala. O 49. festivalu NZG so povedali: Igor Podpečan, predsednik strokovne komisije: „Letošnji festival je prinesel številne lepe, zanimive skladbe. Osebno bi si sicer želel, da bi vsak ansambel igral dve skladbi, nadgradnja je bil revialni del, tako daje tudi občinstvo od tega imelo veliko lepih trenutkov. Med tekmovalnimi zasedbami so bili le trije kvinteti, ampak vsi zelo dobri. Pri ostalih zasedbah je šlo bolj ali manj za klasiko, razlike v izvedbi, pevski in instrumentalni izvedbi so zelo majhne, odločil je seštevek. Veselim pa se, da so bili zelo dobri kvinteti, podpirajmo jih, dajih bo v prihodnje še več. Celotno letošnje festivalsko dogajanje mi je bilo zelo všeč. Naj bo tako tudi v prihodnje." Ansambel Boršt, zmagovalna skladba 49. festivala-: „Nagrada za našo pesem Kot reka svobode nam pomeni izjemno veliko, predvsem zato, ker je to nagrada občinstva, saj to pomeni, da nas ljudje radi poslušajo, radi nas sprejemajo, všeč jim je naše delo, naša glasba. Zadovoljni pa smo tudi, ker so nam naši domači izkazali tako veliko podporo in se v tako velikem številu udeležili letošnjega ptujskega festivala." Matej Trstenjak, nagrada za najboljše besedilo (Kot reka svobode): „Idejo za pesem, o čem naj govori, je dal ansambel. Vsak, ki ustvarja glasbo, ustvarja s srcem, ko nagrada pride, prinese veselje in spodbudo za nadaljnje ustvarjanje. To je druga skladba, ki smo jo skupaj naredili z ansamblom Boršt, zame osebno pa prva nagrada, zato seje še toliko bolj veselim. Zagotovo pa je tudi spodbuda, da bomo sodelovali še naprej, da se bo Prlekija, prihajam iz Banovcev, še tesneje povezala z Dolenjsko." Domen Hren, urednik 49. festivala NZG: „Po pripovedovanjuje vse skupaj dobro teklo, organizacija je bila zelo dobra. Kot nekdanji nastopajoči na tem odru z ansamblom Zreška pomlad sem čutil odgovornost, da kot urednik Radia Ptuj naredim še kakšno stvar bolje, da bodo Ptujčani, vsi muzikanti in vsi, ki bodo letošnji festival spremljali po televiziji, doživeli Ptuj in to našo tradicijo v njegovi največji veličini. Naslednje leto slavimo 50-letnico festivala, in ko bomo tudi to izpeljali, kar bo zagotovo zajeten zalogaj, saj želimo preseči tudi tokratni festival, se bo treba usesti in pogovoriti o prihodnosti najstarejšega slovenskega festivala narodno-zabavne glasbe. Opažamo kar precej premikov na področju te glasbe, celo tektonskih. Treba bo ugotoviti, ali se lahko ansambli prilagodijo festivalom ali se lahko festivali prilagodijo festivalom v želji, da lahko v šesto desetletje popeljemo ne samo ptujski festival, zibelko festivalskega dogajanja v Sloveniji, temveč v pravo smer tudi narodno-zabavno glasbo. Čaka nas velika odgovornost, upam, da smo to sposobni doreči in tudi izpeljati." Ansambel Zadetek, najboljši ansambel med ostalimi zasedbami: „Zelo smo veseli, da nam je uspelo in smo postali najboljši nekvintetovski ansambel najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije. Upamo, da seje strokovna komisija pravilno odločila, da ni bilo morda do katerega ansambla nepošteno. Potrudili smo se po najboljših močeh, lahko rečemo samo, da smo izjemno zadovoljni." S.O.S. kvintet, najboljši kvintet 49. festivala: „Nagrada za najboljši kvintet je potrditev, da delamo v pravi smeri, da bomo še boljši in da bomo to tudi še naprej dokazovali. Hvala vsem, ki nas podpirate, spremljate. Zelo smo presenečeni, tega nismo pričakovali, zato je presenečenje za vse nas toliko večje, četudi so nekateri naši člani pa na tihem le upali, da nam bo uspelo. Veseli smo, to že moramo povedati." Ingrid Kralj, pevka ansambla Blaža Hutevca, Korenova plaketa za najboljšo pevsko izvedbo: „Ta plaketa mi resnično pomeni največ, nisem je pričakovala. Vesela sem, presrečna, ta trenutek mi zmanjkuje besed, s katerimi bi opisala svoje veselje in navdušenje ob tem. Brez besed sem. Hvala vsem." Ansambel Mladi Dolenjci, naj viža četrtega desetletja na Večeru spominov: „Že leta 1999je bila ta pesem z naslovom Nisem pozabil zmagovalna pesem ptujskega festivala in nam še danes zelo veliko pomeni. Že takrat je bila viža vrhunska, vrhunskaje še danes. Na vseh naših nastopih je bila vedno izjemno sprejeta, vsi jo znajo, in pojejo skupaj z nami. Občutki so neponovljivi, težko v tem trenutku povemo kaj konkretnega." Peter Fink, vodja ansambla Petra Finka, letos tudi član strokovne komisije: „Na 49. ptujski festival smo prišli kot častni gostje, kot ansambel v revialnem delu. Ptujski oder ima za nas poseben pomen, saj je bil to prvi festival, na katerem smo nastopili kmalu po ustanovitvi leta 1992. Naš festivalski krst je bil izjemen, prinesel nam je zlatega orfeja in priznanje za najboljšega debitanta. Vedno seje lepo vračati na Ptuj, kjer je publika še vedno ista, zaljubljena v narodno-zabavno glasbo. To mi je zelo všeč. Na letošnjem festivalu je bila konkurenca zelo izenačena, komisijaje imela resnično težko delo, koga izbrati za najboljšega, ker so skoraj vsi brezhibno odigrali tekmovalno skladbo." Franc Šegovc, vodja legendarnega ansambla Štirje kovači, prvič letos tudi član ptujske festivalske strokovne komisije: „Vsako leto je kvaliteta boljša, dober festival, čestitam vsem odgovornim zanj, ki ga vsa leta skrbijo, da seje ohranil do današnjih dneh, daje dopolnil že 49 let in bo prihodnje leto slavil že 50-letnico. Ko smo mi začeli, ni bilo ne radia, ne televizije, ki bi nas podprli, ni bilo glasbenih šol, tudi ni bilo denarja, da bi si lahko kupili instrumente. Opažam pa veliko sličnosti, ni tudi tolikšne razpoznavnosti, igranje pa je vrhunsko. Štirje kovači smo 64 let na odru. Osebno imam glasbo tako rad, daje ne bi zamenjal za nič na svetu. Tudi oče in mama sta bila glasbenika in pevca, razumela sta mojo željo biti glasbenik. Ko sem s sedmimi leti dobil harmoniko, je bilo odločeno, ni bilo druge poti kot na glasbeni oder. Na kmetiji sem znal vse delati, a moje življenje je oder, to sta kmalu spoznala tudi starša, tako da sem že leta 1952 začel igrati v enem od hotelov. Uradno leto rojstva ansambla Štirje kovači pa je leto 1954." Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in direktor festivala: „Če sem na eni strani razočaran nad tem, da na festivalu ni bilo vidnih predstavnikov gospodarstva, da o predstavnikih lokalnih skupnosti niti ne govorim, pa je bilo občinstvo tisto, ki nam je tudi letos izkazalo zaupanje, dvorišče minoritskega samostanaje napolnilo do zadnjega kotička. S kvalitetno izvedbo so navdušili ansambli, tudi program je bil odličen, tako da smo vsi skupaj uživali v še eni prelepi festivalski zgodbi, ki jo bomo ob 50-letnici še nagradili ter z odličnostjo v vseh pogledih poskrbeli, da bo šla v anale zgodovine slovenske narodno-zabavne glasbe. V jubilejnem letu bodo po ptujskih ulicah in trgih ponovno vižali najboljši slovenski narodno-zabavni ansambli, tako kot je to že bilo v prvih festivalskih letih." 10 Štajerski 49. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2018 torek • 4. septembra 2018 Foto: Črtomir Goznik Korenovo plaketo za najboljšo pevsko izvedbo je prejela Ingrid Kralj, pevka ansambla Blaža Hutevca. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je toplo nagradilo tudi ansambel Strici, zmagovalce ptujskega festivala leta 2005. Čeprav več ne nastopajo, so se za nastop na večeru spominov 49. ptujskega festivala ponovno sestali in nastopili v originalni zasedbi. Foto: Črtomir Goznik Na Večeru spominov so nastopili tudi Modrijani, ki so na Ptuju slavili leta 2002. Foto: Črtomir Goznik Skozi Večer spominov, obujanje festivalskih uspešnic v letih 1999-2008 je vodil Domen Hren, urednik Radia Ptuj in letošnjega festivala, ki je na ptujskem festivalu nastopal z Zreško pomladjo med letoma 2006 in 2010. Pri obujanju spominov so mu pomagali tudi predstavniki sodelujočih ansamblov. Foto: Črtomir Goznik Med ostalimi zasedbami je slavil ansambel Zadetek, ki je navdušil s skladbo Domačija. Foto: Črtomir Goznik V revialnem delu je igral Ansambel Petra Finka, ki je prvo festivalsko nagrado, zlatega orfeja, osvojil na Ptuju, kjer je bil leta 1992 proglašen tudi za najboljšega debitanta. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Ekart je v zgodovino ptujskega festivala zapisal kot ansambel z največ festivalskimi zmagami. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Mladi Dolenjci, ki je na odru že 23 let, je prejel nagrado za naj vižo četrtega desetletja festivala (19992008), pesem z naslovom Nisem pozabil, s katero je na ptujskem festivalu slavil leta 1999. Naj vižo so letos v celoti izbrali s spletnim glasovanjem. torek • 4. septembra 2018 49. Festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2018 štajerski TEDNIK 11 9133 Sittersdorf - Zitaravas56 AUSTRIA gsm: +386 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR 12 Štajerski Kultura torek • 4. septembra 2018 Ptuj • Trideset igralskih let Nenada Neša Tokaliča Slovenci potrebujejo komedije, da se sprostijo Ptujski igralec Nenad Nešo Tokalic je letošnji dopust skoraj v celoti namenil svoji ob igralstvu nadvse veliki ljubezni - glasbi. S skupino Popperkeg so pripravili odmeven koncert v Murkovi ulici. V začetku avgusta pa je že odpotoval v Beograd, Iger so začeli snemati četrto sezono TV-nadaljevanke Dragi sosedje, kjer bo ostal vse do oktobra. v; > imi r< T Foto: arhiv MG Ptuj Še vedno pa nastopa tudi s predstavo Cucki. Zadnja leta je sicer reden gost TV-ekranov, televizijske nadaljevanke si sledijo druga za drugo - Naša mala klinika, Čista desetka, Ena žlahtna štorija, Mame, Dragi sosedje. Vodil pa je tudi izobraževalno oddajo za mlade - To bo moj poklic. Vmes je posnel film Nika, lani je bila premiera televizijskega filma Stekle lisice, nazadnje pa je zaigral še v kratkem filmu Biba. „Vsak projekt je zame nov izziv. Trenutno sta v nastajanju dve predstavi, oktobra začnem snemanje celovečernega filma. Vedno sem si želel filmskih vlog. V zadnjih nekaj letih sem posnel šest oz. sedem filmov, kar je lepa številka. Sem član evropske igralske agencije eTalenta, preko katere dobivam vse podatke o tem, kateri filmi, serije se snemajo v Evropi, tako da lahko sodeluješ na vseh 'avdicijah'. Danes je tudi veliko lažje, saj se s tehnologijo, ki je na voljo, lahko sam posnameš in ti ni treba več hoditi na avdicije, od studia do studia, tako kot nekoč. Pošlješ posnetek in čakaš. Sicer pa sem trenutno polno zaposlen, a je še veliko stvari, ki me zanimajo, tako kot vedno doslej. Tudi na Ptuju bomo delali eno nadvse zanimivo predstavo, v kateri naj bi igrali ptujski igralci. Gre za predstavo Amaterji pod režisersko taktirko Matjaža Latina. Nekaj posebnega, pravi hit, bo tudi predstava za prihodnje poletje, ki jo bomo delali skupaj z Gojmirjem Gojcem Lešnjakom, za katero je tekst napisal Rok Vilčnik," je pred odhodom na snemanje v Beogradu povedal Nenad Nešo Tokalic, za katerega je leto 2018 tudi neke vrste jubilejno leto, saj mineva 30 let, odkar je stopil na oder. Rekapitulacija je dobra, zadovoljen je s tem, kar je v tem času odigral, to pa je več kot 60 profesionalnih predstav, okrog 10 filmov in več TV-nadaljevank z različnimi vlogami. Želi si poskusiti tudi v Hollywoodu V četrtem desetletju si želi, da bi še povečal število filmskih vlog. „Vedno, ko si v življenju nekaj želiš, odpreš te čakre, to medijsko povezavo, takrat se začne dogajati. Želel sem si iti na film, želja je postala realnost. Zdaj si želim, da bi poskusil tudi v Hollywoodu. Rad bi doživel tudi ta filmski krst, da vidim v živo, kako se dela v velikih filmskih studiih, velike filmske produkcije. Tudi v dobrem evropskem filmu si želim nastopiti. Glede žanra pa mi je čisto vseeno; lahko igram vse, tragedije, komedije ... Čeprav v zadnjem času delam bolj komedije. Igralec mora biti vpet v vse žanre, ne moreš biti določen samo za eno stvar. Res pa je, da Slovenija potrebuje komedije, ker se čuti neki gnev, čuti se, da ljudje niso dovolj odprti in da potrebujejo ventil, da se sprostijo. Ko igramo Cucke po celi Sloveniji, se to natančno vidi. Ljudje nas pogosto čakajo po predstavi, da nam povedjo, da so se smejali in jokali sočasno; koliko jim je predstava dala smeha, toliko jih je cela stvar tudi prizadela. Teater mora imeti oboje. Predstava je kakovostna, če ima v sebi čim več sestavin, da ne gre samo za enolično pokanje vicev. To po mojem nikomur ne prinese nič dobrega, razen tega, da se za eno uro odklopiš, potem pa ne veš več, kaj se je dogajalo." V načrtu še komedija Ovinek 3 V Neševih načrtih pa je prostora še za eno ptujsko odrsko zgodbo, za Ovinek 3. Ruda in Tona bi s svojo ko-medijantsko zgodbo, od prve je minilo 20 let, od druge 10 let, že morala nasmejati letošnje leto. Ta obletnica je obema s Tadejem Tošem ušla iz rok. Enostavno nista našla termina, da bi jo napisala. Lahko se bo celo zgodilo, da bo nastal film, v vsakem primeru pa bo zgodba doživela tudi tretji del, četudi z zamudo, zato pa bo še toliko bolj zabavna, obljublja Nešo, dober in hudomušen sosed iz TV-nadaljevanke Dobri sosedje, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Tak je tudi v resničnem življenju, dober sosed, vedno pripravljen pomagati. MG Spodnje Podravje • Nastaja posebna glasbena kompilacija Išče se nova muzika V Kulturno-umetniškem društvu (KUD) Furstova hiša so objavili javni poziv za izvirna novejša glasbena dela, kijih bodo tako fizično kot digitalno izdali na posebni kompilaciji aktualne glasbe. Na javni poziv se lahko z nekomercialno avtorsko glasbo prijavijo glasbeniki, ki izvirajo s Ptuja in okolice ali na Ptuju in v njegovi okolici ustvarjajo. Časovna omejitev skladbe znaša sedem minut (daljše skladbe bo za namene kom- pilacije mogoče prirediti, bodo pa v digitalni različici kompilacije izdane v originalnih dolžinah). Glasbeniki lahko pošljejo tudi dve skladbi, v tem primeru bo izbor naredila komisija. V poštev pridejo neizdane ali izdane skladbe, stare največ tri do www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik Foto: Albin Bezjak Kmalu bomo dobili kompilacijo aktualne glasbe na Ptuju in v okolici. štiri leta, prednost bo imela novejša glasba. Žanrskega kriterija ni, tehnično zelo nekakovostne posnetke bodo iz izbora žal morali izločiti. Glasbeniki lahko posnetke do vključno 17. septembra oddajo v Furstovi hiši v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali na elektronski naslov sarak1990@gmail.com, glasbi bo prisluhnila posebna komisija. Sestavljali jo bodo Davor Grabart, Robert Kresonja in Sara Korošec, ob morebitnih nesoglasjih bodo komisijo morda tudi razširili. Članica društva KUD Furstova hiša Sara Korošec je pojasnila, da ima zbiranje inovativnih, kakovostnih nekomercialnih avtorskih del nove glasbe na Ptuju pravzaprav dva cilja: »Namen kompilacije je raziskati in predstaviti celostno aktualno glasbeno produkcijo na Ptuju in v okolici. Kompilacijo bomo izdali fizično in digitalno.« Sprva so v društvu sicer razmišljali o tem, da bi predstavili le glasbo, nastalo v Furstovi hiši, a jih je vendarle preveč zanimalo, kaj se dogaja okrog njih in kaj ustvarjajo preostali Ptujčani ... Eva Milošič Vurberk • 27. srečanje pevskih zborov Štajerska poje 2018 Vreme »krojilo« pevsko prireditev Konec avgusta se vsako leto na atraktivnem grajskem dvorišču na Vurberku zberejo pevke in pevci na prireditvi Štajerska poje v organizaciji Turističnega društva Vurberk. Minulo soboto pa je bilo vreme tisto, kije odločilo, kje bo prireditev, pa tudi marsikateri zbor, ki seje sicer prijavil na srečanje, se tega ni udeležil. Dež, ki je sicer razveselil mnoge kmetovalce, pa tudi tiste, ki so si želeli ohladitve, je bil razlog, da je bila prireditev v dvorani kulturnega doma v Koreni, od 17 prijavljenih zborov pa jih je nastopilo samo deset. Prireditev, vodila jo je članica društva organizatorja, Violeta Vogrinec, je po odpeti skupni pesmi odprl in pozdravil udeležence srečanja podžupan občine Duplek David Kumer, ki je pohvalil organizatorje, da poleg festivala narodno-zabavne glasbe že 27 let organizirajo tudi prireditev Štajerska poje. Tokratnega srečanja so se poleg zborov iz Velike Nedelje, Ruš, Šentilja, Pernice, Zlatoličja, Dvorjan, Kidričevega in Slovenskih Konjic že drugič zapored udeležili tudi pevke in pevci iz avstrijske Štajerske in tako je srečanje na Vurberku preraslo v mednarodno. Po nastopu vseh zborov in odpeti zadnji pesmi pa je iz blizu dvesto grl spet zazvenela himna prireditve Pojdem na Štajersko. Ob koncu prireditve je vodja srečanja Bojan Vogrinec dejal: »Malo smo bili žalostni zaradi tolikšnega števila odpovedi nastopa, toda to nam ne bo vzelo energije in poguma, da prireditve v prihodnje ne bi bilo. Kljub temu pa smo bili tudi veseli, da so pevke in pevci nasmejani odhajali iz Korene«. Bojan Vogrinec je še povedal, da se bodo s pismom obrnili na zbore v regiji ter jih pozvali k »resnosti« in želji, da vurberško srečanje Štajerska poje planirajo v svoj letni program nastopov ter da edina tako množična pevska prireditev v severovzhodni Sloveniji ostane kraj, kjer se srečujejo ljudje, ki imajo radi slovensko pesem. Janez Toplak MePZ iz Velike Nedelje je stalni udeleženec prireditve Štajerska poje. Foto: JT Nogomet Pred 1000 gledalci zdaj v eno, zdaj v drugo smer Stran 14 Motokros Malce je preganjal tudi Herlingsa Stran 14 Rokomet Obrambi boljši od napadov Stran 15 Nogomet Videm drži vrh, v Superligi uspešnejši gostje Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 7. krog tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Serija se nadaljuje, tudi s kančkom sreče Aluminij - Krško 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Gliha (17.). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Grgič, Kontek, Gliha (od 75. Krajnc), Petrovič, Vrbanec, Tahiraj (od 90. Martinovič), Horvat, Rogi-na, Kidrič (od 73. Trdina). Trener: Oliver Bogatinov. KRŠKO: Zalokar, Kulints, Breka-lo, Ejup, Štefulj, Zakrajšek (od 46. Ogrinec), Sokler (od 79. Mandič), Volarič, Da Silva, Srečkovič, Risto-vski (od 64. Vekič). Trener: Alen Ščulac. Aluminij in Krško sta tradicionalna tekmeca, vrsto let sta se srečevala v 2., sedaj pa v 1. ligi. In vedno bila izenačene bitke. Kidri-čani še kako dobro pomnijo gol v zadnji minuti zadnjega kroga v sezoni 2014/15 v 2. ligi, ki je Aluminiju preprečil napredovanje. Tudi zaradi tega je bila petkova minimalna zmaga še slajša ... Krčani do tekme v Kidričevem niso izgubili pet zaporednih tekem, Kidričani pa so nazadnje klonili v Murski Soboti. »Po porazu z Muro smo morali strniti vrste, saj smo se zavedali pomembnosti tekme s Krškim, ki je naš neposredni konkurent na lestvici. Ob tem imamo z ekipo Krškega že vrsto let izenačene in dramatične dvoboje. Pomembno je bilo, da nismo ponovili napake s tekme z Muro, ko smo hitro prejeli dva zadetka. Prav zaradi tega smo več pozornosti namenili obrambi,« je uvodni načrt razkril Anton Rogina, ki se je znova vrnil v začetno enajsterico. Domači nogometaši so pred približno 200 gledalci odlično začeli tekmo, že v 3. minuti je zap-retil Tahiraj. Gostje, pri katerih je zaigral tudi Leo Ejup, ki se je v Krško vrnil iz Olimpije, so odgovorili s poskusom Da Silve, strel pa je švignil tik mimo gola. Foto: Drago Wernig/ m24.si Nogometaši Aluminija so uknjižili že četrto zmago u sezoni; zadnja »žrteu« so bili igralci Krškega. V ospredju Damir Grgič in Leo Ejup. Predložek Gliha končal v mreži Aluminij je bil v tem delu zelo agresiven pri pokrivanju, v napadu pa je lepo pletel mrežo okoli vratarja Zalokarja. V 17. minuti je do odbite žoge na levi strani prišel Erik Gliha, s slabšo desnico je poslal predložek v kazenski prostor, žoga je zletela mimo vseh igralcev in ob presenečenem Zalokarju končala v mreži - 1:0. Gostje so sicer zahtevali, da sodnik razveljav zadetek zaradi domnevno prepo^ vedanega položaja Kidriča, ki naj bi oviral vratarja gostov, a se to n zgodilo. »Vesel sem, da smo zadeli že na sedmi zaporedni tekmi, tokrat proti tekmecu, ki prejema zelo malo zadetkov in se res dobro brani,« je dejal trener Aluminija Oliver Bogatinov. V 23. minuti je bil po podaji Horvata v dobrem položaju Ta-hiraj, njegov poskus pa je bil za malenkost nenatančen, podobno kot strel Rogina v 28. minuti. Za zaključek prvega polčasa je za domačine zapretil še Jakšič, a je vratar njegov strel ubranil. Po zaostanku so gostje zaigrali z več tveganja in se znašli v kar nekaj dobrih situacijah, predvsem po napakah v domači obrambi. Te so povzročile številne prekinitve, ki so bile voda na mlin gostov. S svojimi akcijami so izstopali Da Silva, Srečkovič in Ristovski, a je vse njihove poskuse zaustavil domači vratar Luka Janžekovič. Junak prvega polčasa je še posebej odlično posredoval v 38. minuti, pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Krško 1:0 (1:0); Celje - Domžale 0:0; rdeča kartona: Gnezda Čerin (72.), Dobrovoljc (80., oba Domžale); Triglav - Maribor 1:5 (0:2); strelci: 0:1 Mlakar (7.), 0:2 Vrhovec (31.), 0:3 Hotič (47.), 0:4 Zahovič (56.), 1:4 Tijanič (70.), 1:5 Zahovič (91.); Gorica - Mura 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Kozar (9.), 0:2 Karničnik (65.), 1:2 Filipovič (74.), 2:2 Lipušček (83.); Olimpija - Rudar Velenje 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Vombergar (16.), 2:0 Lupeta (35.), 3:0 Maksimenko (54.), 4:0 Črnic (85.), 5:0 Črnic (90.). Rdeči karton: Cene (61., Rudar). 1. MARIBOR 7 2. ALUMINIJ 7 3. GORICA 7 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 7 5. DOMŽALE 7 6. MURA 7 7. KRŠKO 7 8. TRIGLAV KRANJ 7 9. CELJE 7 10. RUDAR VELENJE 6 24:4 14:13 10:10 13:8 10:10 13:10 4:6 8:16 8:11 5:21 17 12 12 11 10 9 7 6 5 4 V petek le en gol, v nedeljo cela kopica Aluminij še naprej ostaja najprijetnejše presenečenje letošnje sezone v 1. ligi. S četrto zmago so se znova prebili na 2. mesto, pred njimi je le ekipa Maribora. V petek je bila ob tekmi v Kidričevem še tekma v Celju. Končala se je brez zadetkov, čeprav so gostje srečanje zaključili brez dveh izključenih igralcev. Celjani so še naprej edina ekipa brez zmage ... Zadnji dve tekmi je v njihovem golu stal Matjaž Rozman, le en prejeti gol je kar dober izkupiček ... Nedeljsko popoldne se je začelo s tekmo v Kranju, kjer so vijoličasti od začetka kazali močne ambicije po zmagi. To so tudi dosegli, za petico je z dvema zadetkoma v končnici poskrbel Luka Zahovič. Najlepši gol na tekmi pa je bil tretji, ko je Dino Horič s strelom z več kot 25 metrov »obrisal pajčevino« iz zgornjega kota gola. Zelo zanimivo tekmo so videli gledalci v Novi Gorici. Varovanci Anteja Šimundže so bili vse do 73. minute na dobri poti do zmage, saj so vodili 0:2. Gorica je stavila na predložke s strani in . zadela. Najprej iz igre, nato še iz prekinitve - za obe ekipi je bil to tretji remi v sezoni. Za povprečje petih doseženih zadetkov na nedeljskih tekmah je na koncu poskrbela Olimpija. Očitno ni želela zaostajati za svojimi »večnimi rivali« iz Štajerske ... Kar je v Kranju naredil Zahovič, to je v Ljubljani uspelo Maticu Črnicu, ki je neprepoznavnim Velenjča-nom zabil zadnja dva zadetka. Rudar je Slovenijo na začetku sezone zastopal celo v kvalifikacijah za Ligo Evropa, od takrat naprej pa njihov voz drvi v nepravo smer . Zanje in za Celjane je reprezentančni premor najbolj dobrodošel ... ko je izjemno zaustavil nevaren predložek s strani. »Z uvodom v tekmo sem bil zelo zadovoljen, nato smo se ob pritisku Krškega avtomatično bolj povlekli v obrambo. Nevarni so bili iz prekinitev, a smo z izjemnim garanjem uspešno reševali vse situacije,« je dejal Bogatinov. To je potrdil tudi Rogina: »Zelo pozorni smo bili ob njihovih prekinitvah, saj nas je trener opozoril na ta element igre, v katerem so Krčani zelo močni. Kar pa so vendarle uspeli streljati na gol, pa je naš vratar Luka ubranil.« V drugem polčasu so se Kidri-čani povsem povlekli v obrambo, v napadu so bili skorajda povsem 'sterilni'. »Strah pred prejetim zadetkom nas je zagotovo oviral tudi v napadu, nismo bili sproščeni. Bolj se je tekma bližala koncu, bolj smo se zavedali, da bo odločala obramba,« je ta segment videl Bogatinov. Z zamudo razveljavljen zadetek Gostje so kontinuirano napadali, a so vselej naleteli na obrambni zid Aluminija. V 71. minuti pa je Srečkovič vendarle spravil žogo za hrbet Janžekoviča in se že veselili izenačenja, a je po kakšnih 20 sekundah prišlo do spremembe odločitve: stranski sodnik je glavnemu signaliziral, da je bil napadalec Krškega pri tem v prepovedanem položaju, Mitja Žganec je tako gol razveljavil. »Dosegli smo zadetek, a ga je sodnik razveljavil, prejeli pa smo Ščulac: »Vse se je obrnilo proti nam« Anton Rogina, Aluminij: »Tekma je bila čvrsta, prava prvenstvena. Prvi polčas je bil pri nas dober, še posebej prvih 20 minut. Nato smo nekoliko preveč poskušali z dolgimi podajami, da so gostje brez težav pobirali te žoge. V drugem delu so nas Krčani močno stisnili, a smo garali do zadnjih atomov moči in se na koncu veselili treh točk. V obrambi smo bili zelo čvrsti, to je bil ključ do zmage.« Alen Ščulac, trener Krškega: »Najhujše je, ko po tekmi nimam kaj očitati fantom, pa smo vseeno ostali brez točk. Za trud nismo bili nagrajeni, vse se je obrnilo proti nam, tudi nekatere odločitve. Na zelo slabi igralni površini je bilo težko kombinirati, a smo vseeno imeli dovolj priložnosti za dosego zadetka. Da ne odhajamo domov s tremi točkami, smo krivi sami, saj nismo zadeli. Igralcem želim sporočiti le eno: vsi skupaj moramo vztrajati naprej, saj kvaliteto imamo. Smo pa bili doslej prikrajšani za štiri do pet točk, če bi jih imeli, bi bil pogled na lestvico dosti lepši.« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Točke so nam bile zelo potrebne, zato sem zadovoljen s končnim izidom. Omenil bi še podporo s tribun v zadnjih 20 minutah, bila je zelo potrebna in nam je pomagala zdržati.« gol, ki ga je sodnik priznal: tak je nogomet. Več kot očitno je, da nam škripa v končnici, v sami organizaciji igre in v obrambi pa smo več kot solidni. Tekmecu nismo dovolili praktično nič, ena sama nepozornost pa je bila dovolj, da smo se znašli v zaostanku in na koncu izgubili,« je po tekmi vidno razočaran govoril trener gostov Alen Ščulac. Do konca tekme so Posav-ci vztrajno napadali, domača obramba pa je zdržala tudi s pomočjo rezervistov, ki so nekoliko prekinjali te nalete. V izjemno trdi tekmi sta veliko delo na sredini opravljala Horvat in Petrovič, ki sta ovirala organizacijo napadov Krčanov, ob tem je bilo nad njima storjenih veliko prekrškov. V zaključku tekme je v 92. minuti Trdina po dolgi podaji Horvata že obšel vratarja Zalokarja, njegov strel s strani pa je končal v zunanjem delu mreže. Sedaj sledi reprezentančni premor, ko se bo slovenska izbrana vrsta v novoustanovljeni Ligi narodov merila z Bolgarijo doma (6. 9.) in Ciprom v gosteh (9. 9.). Aluminij bo v 8. krogu znova igral doma: v soboto, 15. 9., bo gostil Gorico. Jože Mohorič 5 2 0 4 0 3 3 3 1 3 2 2 3 1 3 2 3 2 1 4 2 1 3 3 0 5 2 1 1 5 14 Štajerski Šport torek • 4. septembra 2018 Nogomet • 2. SNL, 5. krog Pred 1000 gledalci zdaj v eno, zdaj v drugo smer Nafta - Drava Dakinda Ptuj 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Vinko (31.), 1:1 Re-šek (43.). NAFTA: Raduha, Maleševič, Cvrtila (od 56. Šeruga), Cekovski, Leuštek, Novinič, Zeljko (od 76. Ploj), Paku, Živko, Vinko, Roginič (od 70. Oštrek). Trener: Franci Fridl. DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Mate, Martič, Pirtovšek, Šporn, Rešek (od 85. Cuffaro), Lo-venjak (od 83. Filipovič), Kukovec (od 78. Čeh), Fanimo, Bizjak. Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Živko (35., Nafta). Težko pričakovan dvoboj med Nafto in Dravo je povsem upravičil pričakovanja. Derbi 2. lige si je ogledalo več kot 1000 gledalcev, videli so dva zadetka, izključitev in kopico priložnosti na obeh straneh ter končni remi, s katerim glede na prikazano ne more biti nezadovoljna nobena stran. Vložek je bil velik za obe ekipi, saj se obe spogledujeta z vrhom. Zaradi tega se je čutila nervoza med igralci, kar je še najbolj občutil glavni sodnik Mihael Antič, ki je le stežka držal dogajanje pod kontrolo, predvsem domačini so komentirali vsako njegovo odločitev. Tekma je bila od začetka zalo borbena, veliko je bilo prekrškov na eni in drugi strani. Pri ekipi Drave sta glede na prejšnjo tekmo na klopi obsedela Petek in Lonza-rič, začela sta Martič in Kukovec. Pobudo so prevzeli domačini in jo unovčili v 31. minuti. Takrat je najprej Damir Zeljko močno in natančno sprožil s kakšnih 25 metrov, Šeliga je njegov strel s skrajnimi močni odbil v vratnico, odbitek pa je v gol spretno poslal izkušeni Vedran Vinko - 1:0. Foto: nafta1903.si Nogometaši iz Lendave in Ptuja so se v derbiju 2. lige razšli s pravičnim remijem. Grob start od zadaj za rdeči karton Eden ključnih trenutkov tekme se je zgodil tri minute kasneje, ko je po desni strani lepo prodiral hitri Matthias Fanimo, prehitel že dva igralca Nafte, nato pa ga je z grobim prekrškom od zadaj - s podplatom v gleženj - podrl Žiga Živko. Sodnik Antič je bil blizu in mu je brez oklevanja pokazal rdeči karton. Igralci Nafte na čelu s trenerjem Fridlom in gledalci so žolčno protestirali, češ da Živko ni bil zadnji mož obrambne vrste, a sodnik svoje odločitve ni spremenil. Nervoza se je nato v naslednjih minutah kazala v številnih prekrških. Sodnik Antič, ki je domačine miril z rumenimi kartoni, se pod vplivom tega ni odločil za prosti strel na robu 11-metrskega prostora po prekršku nad Bizjakom, a so gostje kljub temu izenačili še pred odmorom. To se je zgodilo v 43. minuti, ko je do žoge prišel Pirtovšek, nato pa poslal natančen predložek pred gol, kjer je bil osamljeni Mitja Rešek na pravem mestu in je z glavo zadel za izenačenje - 1:1. »Atomski zaključek« V drugem polčasu je bila pobuda na strani gostov, ki so imeli igralca več, ni manjkalo niti številnih priložnosti, tudi t. i. 100 %. Prvo takšno so imeli dravaši v 67. minuti, ko je po podaji Reška s strani Fanimo streljal, Raduha je njegov strel ubranil, odbito žogo pa je Bizjak iz idealnega položaja poslal čez gol ... Sledile so številne menjave na obeh straneh in »atomski« zaključek. Strele Fani-ma, Reška in Vezjaka je Raduha ustavil, nato pa so do svojih minut prišli tudi domačini. V 81. minuti so celo dosegli zadetek, a je bil upravičeno razveljavljen zaradi prepovedanega položaja. Tri minute kasneje bi se lahko proslavil rezervist Alen Ploj, ki je v prazen prostor prejel izjemno podajo Vinka, znašel se je sam pred Šeligom, a je streljal čez gol ... V dobrem položaju je bil pri domačinih še drugi igralec s klopi Stjepan Ojštrek, a je tudi on sprožil mimo gola. Zaključek je pripadel ptujskim modrim, ki bi lahko povedli v 86. minuti, ko je Vezjak natančno podal s strani, Cuffaro se je odložil za strel »iz prve«, a se Raduha ni pustil presenetiti. Najlepša priložnost tekme se je v 87. minuti ponudila Fanimu, na katerega so domačini skozi celotno srečanje odlično pazili. Po podaji iz ozadja je stekel sam proti vratarju, ta pa je njegov strel z nogo refleksno odbil. Uspeh ekip iz ozadja, Bravo in Nafta prvič brez zmage Ekipi Bravo in Nafta prvič v tej sezoni nista zmagali, a še naprej ostajata na vrhu lestvice. V derbiju kroga je Nafta remizirala na domačem igrišču, igralci Brava pa so enak izid dosegli v gosteh v Rogaški Slatini. Trener Dejan Grabič ima na klopi Brava za 2. ligo zares zvezdniško zasedbo, nazadnje so v njihovih dresih pristali Jaka Ihbeisheh, Mitja Križan in Luka Žinko. In prav slednji je tokrat dosegel zadetek za končni remi. Prve točke v sezoni so se tokrat veselili igralci iz Brežic, za katere je edini zadetek na tekmi dosegel Luka Čagalj, nekdanji igralec Aluminija. Dve ekipi pa sta se v tem krogu veselili prvih zmag: to je uspelo Iliriji in Biljam. Prvi so bili doma učinkoviti z Brdi, drugi pa so ugnali Korošce z Raven. Ob vodilni dvojici je tretja ne-poražena ekipa Roltek Dob. Ta je tokrat ugnala ekipo Ankarana Postojne - slednja je doživela prvi poraz. Zanimivo zgodbo pa še naprej pišejo novinci iz Beltincev - doma izgubljajo, točke pa osvajajo v gosteh. Tako je bilo tudi tokrat, ko so prvi poraz zadali ambiciozni ekipi Krke. REZULTATI 5. KROGA: Nafta - Drava Dakinda Ptuj 1:1 (1:1); Takšnega dramatičnega zaključka se ne bi sramovali niti prvoligaši, tekma je bila res prava reklama za slovensko 2. ligo. V izjemno odprtem srečanju so oboji imeli svoje priložnosti, v strelih na gol pa so vseeno prevladovali Ptujčani (10 - 14), podobno je bilo tudi v posesti žoge (41 % - 59 %). Drava bo že v petek, 7. septembra, na domačem igrišču gostila novomeško Krko. JM Brežice Terme Čatež - Cher-rybox24 Tabor Sežana 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Čagalj (23.), 1:1 Nema-nič (32.). Rdeči karton: Požrl (69., Sežana); Rogaška - Bravo 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Neskič (17.), 1:1 Žinko (28.); Roltek Dob - Ankaran Postojna 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Petrovič (19.), 1:1 Bordon (37.), 2:1 Kunstelj (47., z 11 m), 3:1 Petric (64.), 4:1 Petric (90.); Ilirija 1911 - Brda 4:2 (1:0); strelci: 1:0 Guberac (45.), 2:0 Haljeta (47.), 2:1 Bužinel (57.), 3:1 Haljeta (60.), 3:2 Štrukelj (71.), 4:2 Tiganj (78.); Vitanest Bilje - Fužinar 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Doplihar (67.), 2:0 Nagode (80.); Krka - Beltinci 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Raduha (15.). Tekma Kalcer Radomlje - Jadran Dekani je bila prestavljena na sredo, 5. 9. 1. AŠK BRAVO 5 4 10 16:4 13 2. NAFTA 1903 5 4 1 0 11:6 13 3. ROLTEK DOB 5 3 2 0 12:6 11 4. DRAVA DAKINDA 5 3 11 17:5 10 5. KRKA 5 2 2 1 7:6 8 6. ROGAŠKA 5 2 2 1 7:10 8 7. TABOR SEŽANA 5 2 1 2 7:6 7 8. FUŽINAR 5 2 1 2 7:8 7 9. BELTINCI 5 2 1 2 7:8 7 10. ANKARAN POSTOJ. 5 13 1 7:8 6 11. ILIRIJA 1911 5 113 8:11 4 12. VITANEST BILJE 5 1 1 3 3:11 4 13. JADRAN DEKANI 4 1 0 3 6:8 3 14. KALCER RADOMLJE 4 0 2 2 2:4 2 15. BRDA 5 0 2 3 6:11 2 16. BREŽICE ČATEŽ 5 0 1 4 4:15 1 JM Tenis • Mednarodni turnirji Motokros • Dirka za SP v Turčiji Gorinškova najdi|e, do finala Malce je preganjal tudi Herlingsa \/ nnm7alah ip nntpli-al trptii \/ tami a cp iima ip nn nHnm/pHi 1 ~ ^^ ~ ^^ V Domžalah je potekal tretji v seriji mladinskih ITF-turnirjev v Sloveniji. Na njem je lep uspeh zabeležila 16-letna Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj). Med posamezniki sta bila najboljša predstavnika ptujskega kluba Filip Jeff Planinšek in Maja Makorič. Oba sta se s po tremi zmagami prebila do četrtfinala, tam pa končala svoje nastope. Zanimivo pot je prehodila Tara Gorinšek med dvojicami, kjer je igrala skupaj z Marijo Vičič (MAX Ljubljana). Nista bili med nosil- kami, a se jima je po odpovedi 1. nosilk, s katerima bi se morali pomeriti v 2. krogu, „odprl žreb". To sta odlično izkoristili in se prebili vse do velikega finala. V polfinalu sta bili npr. boljši od 6. nosilk, av-strijsko-bolgarske dvojice Gross--Trencheva. V finalu sta bili njuni tekmici 5. nosilki, Avstrijka Irina Dshandshigava in Hrvatica Sara Zalukar. Zanimiv dvoboj je bil odločen šele v t. i. master tie-breaku, Slovenki pa sta potegnili krajšo . Rezultat je bil 6:3, 4:6, 4:10. M Do konca sezone v elitnem motokros razredu MXGP sta le še dve dirki, kar je slaba novica za nekdanjega svetovnega prvaka Tima Gajserja iz Pečk pri Makolah, ki še naprej stopnjuje formo. To je potrdil z drugim zaporednim osvojenim 2. mestom, tokrat na premierni dirki v Turčiji. Na novi progi v Afyonkarahisar-ju je bil Gajser drugi že v kvalifikacija, za štiri sekunde hitrejši je bil le letos nepremagljivi Nizozemec Jeffrey Herlings. Ostali tekmovalci so zaostali 30 in več sekund. Na progi, kjer je start izjemno pomemben, je Gajser najhitreje potegnil in osvojil »hole shot«, a je Herlings po drugi liniji v naslednjem ovinku že prešel v vodstvu. In ga obdržal do konca... V ozadju se prav tako ni veliko dogajalo, varno 2. mesto slovenskega tek- Dirka za SP v Turčiji, rezultati: movalca pa je začel ogrožati Cai-roli. Nekoliko slabše linije Tima je mojstrsko izkoristil in se zavihtel na 2. mesto. Tim je končal na 3. mestu. »Startal sem dobro, nekaj časa držal stik s Herlingsom, nato pa sem izgubil pravi ritem, nisem izbiral najhitrejših linij in to me je stalo 2. mesta,« je po prvi vožnji dejal Tim. Druga vožnja je bila vsaj za odtenek drugačna. Tim tokrat ni najbolje potegnil s startne linije, a se je s petega mesta hitro povzpel na tretje ter se podal v lov za De-sallom in Herlingsom. Prvega je v nekaj krogih z natančnim manevrom potisnil na 3. mesto, nato pa se od njega hitro oddaljil. Ko smo pričakovali, da bo s tem dirka glede vrha odločena, pa se je z nekaj odličnimi krogi Gajser povsem približal vodilnemu Herlingsu in ga v nekem trenutku tudi napadel. A to je bilo dovolj resno opozorilo za Nizozemca, da je znova povišal ritem in zanesljivo ohranil vodstvo. Veliko nagrado Turčije je tako osvojil Herling, Gajser je bil s 3. in 2. mestom drugi, na tretjo stopničko na zmagovalnem odru je stopil Desalle. V skupnem seštevku na vrhu nič novega, Herlings za potrditev naslova potrebuje le še pet točk. Gajser ima še teoretične možnosti za osvojitev 3. mesta, a so te ob konstantnih vožnjah Clementa Desalla majhne. Naslednja, predzadnja dirka za svetovno prvenstvo bo čez dva tedna na peščeni progi v Assnu na Nizozemskem. JM 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Tim Gajser Slovenija Honda 20 22 42 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 18 20 38 4. Gautier Paulin Francija Husqvarna 13 18 31 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 16 15 31 Skupno vSP (18/20): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 833 2. Antonio Cairoli Italija KTM 738 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 619 4. Tim Gajser Slovenija Honda 591 5. Romain Febvre Francija Yamaha 544 Tim Gajser je proti koncu sezone ujel vrhunsko formo. torek • 4. septembra 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • Prijateljska tekma Obrambi boljši od napadov Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 21:29 (11:13) DRAVA PTUJ: Krasnič, Hrupič 4, Sivka 2, Stopar 1, Gregorc, Belec, Grobelnik 9, Rožman, Bedrač, Zupane, Koštomaj 2, Žunič 2, M. Žu-ran, Krabonja 1, S. Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. JERUZALEM ORMOŽ: M. Šulek, Bogadi 2, Čudič 5, R. Žuran, Ne-dorfer, T. Šulek, Kocbek 8, Balent 1, Šoštarič 2, Kosi, Ozmec 2, Ciglar 1, Mesarič 2, Vujovič 4, Voljč 2. Trener: Saša Praprotnik. Stari rokometni znanci iz Ptuja in Ormoža so se tokrat sešli na prijateljski tekmi v športni dvorani Ljudski vrt. Malo število gledalcev je spremljalo dokaj izenačen prvi del igre, medtem ko so bili v drugem občutno boljši varovanci Saše Praprotnika. V napadu je vse niti igre Ormoža vlekel Bojan Čudič, ki je Vladimir Vujovic', trener RK Drava Ptuj: »Tekma je bila približno takšna, kot smo jo v tem trenutku lahko pričakovali. Ormožani trenirajo teden dni dlje od nas, zato je to realna razlika med ekipama. Nekatere stvari še niso bile na pravem nivoju, kar je razumljivo za ta del priprav. Prava ni bili odgovornost v igra, saj smo naredili preveč napak in so jih gostje znali izkoristiti. Ob tem smo izgubili preveč žog, kar se nam proti dobrim ekipam v prvenstvu ne bo smelo dogajati.« Saša Praprotnik, trener RK Jeruzalem Ormož: »Na vseh prijateljskih tekmah se mučimo in tako je bilo tudi na tej 'delavski tekmi' na Ptuju. Do uvodne prvenstvene tekme proti Velenju nas čaka še veliko dela, saj moramo bili veliko bolj poletni v napadu, medtem ko smo v obrambi igrali dobro. Brez te agresivnosti v sodobnem rokometu enostavno ne gre.« povezoval in razigraval soigralce, hkrati pa je tudi zabijal zadetke. Na začetku so gostje izpeljali nekaj potrpežljivih napadov in jih uspešno zaključevali. V tem obdobju sta se poškodovala Rok Žuran in Tilen Kosi in nato nista več igrala. Ormožani so nato nekoliko stisnili obrambo 6-0 in v 24. minuti prišli do vodstva s 7:12. Na drugi strani je kar nekaj časa dobro delovala obramba Drave na črti, medtem ko je v napadu z zunanjih položajev odlično zadeval Tomaž Grobelnik, ki je na tekmi dosegel skupno devet zadetkov. S serijo 3:0 ob koncu polčasa so se domačini približali na 11:13. V nadaljevanje so gostje naredili še trdnejši obrambni zid, Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so v prijateljskem srečanju ugnali sosede iz Ptuja. medtem ko sami niso imeli preveč težav z realizacijo. Največ zadetkov (8) je za Ormož dosegel Jure Kocbek, v drugem delu je z zunanjih položajev štiri dodal Frano Vujovic. Dravi se je v nada- ljevanju popolnoma zaustavilo v napadu, saj kar nekaj časa niso našli poti do gola. Svoje je dodal vratar Tomislav Balant, ki je tudi dosegel zadetek čez celo igrišče za izid 11:16. Rokometaši Jeruza- lema Ormoža so najvišjo prednost na tekmi imeli pri rezultatu 13:22. V zaključku tekme je bil za Dravo nekajkrat uspešen povratnik v ekipo Denis Hrupič. David Breznik Rokomet • Turnir na Ptuju Nogomet • Reprezentanca U-21 Dva obraza ptujskih rokometašic 11 septembra m mju s tokten^ ŽRK Ptuj - ŽRK Zelene doline Žalec 17:27 (5:15) ŽRK PTUJ: Pušnik, Majcen, Ko-rotaj 7, Kac 1, Želj 2, Škrinjar 2, Ilič - Šauperl 1, Marčič, Puž, Kolenko 4, Bedrač, Varga, Krasnič, Bezjak. Trener: Ivan Hrupič. ŽRK Ptuj - ŽRK Ivanic 35:23 (18:9) ŽRK PTUJ: Pušnik, Majcen, Ko-rotaj 7, Kac, Želj, Škrinjar 6, Ilič Šauperl 5, Marčič 2, Puž 4, Kolenko 2, Bedrač 3, Varga, Krasnič 5, Bez-jak 1. Trener: Ivan Hrupič. Ženski rokometni klub Ptuj je v športni dvorani Center izvedel pripravljalni turnir, na katerem sta ob domači vrsti zaigrali še ekipi Zelene doline Žalec in Ivanič. Z naskokom so daleč največ pokazale Žalčanke, ki so dosegle dve visoki zmagi, saj so Ivanič premagale s 34:14, Ptuj pa s 27:17. V dvoboju s Ptujčankami je glavno vlogo imela vratarka Žalca Hrovatičeva, saj je ubranila številne strele. Domačinke so slabo začele, saj so ekspresno zaostale z 0:7. Po minuti odmora so se nekoliko sprostile, v drugem polčasu pa so bile enakovredne tekmice Žalčankam. Zaigrale so bistveno bolj organizirano, tako da so bile ves čas konkurenčne gostjam in zaostanek ni naraščal. Na drugi tekmi so se Ptujčan-ke pomerile z Ivaničem, ki igra v 1. B-hrvaški ligi. Varovanke trenerja Ivana Hrupiča so tokrat pokazale povsem drugačen obraz, saj so bile izrazito boljše tekmice. Na začetku so se hrvaške igralke še upirale, vendar pa so domačinke stopnjevale tempo, z nekaj obrambami sta svoje dodali še vratarki in ob polčasu je bila razlika že 18:9. Tudi v nadaljevanju so igrale povezano, še bolje so zaključevale akcije, pri čemer je bila na obeh tekmah najboljša strelka Patricija Korotaj. V zadnji tretjini tekme so priložnost za igro dobile tudi mlajše rokometašice in jo dobro izkoristile. Na tem pripravljalnem turnirju je domača ekipa še zelo nihala v igri in ima še velike rezerv. Te bodo do začetka sezone poskušale aktivirati, lažje pa bo to storiti s Selinškovo, Kreftovo in Bolcarjevo, ki jih tokrat ni bilo na tekmi. Ptujčanke čaka nova prijateljska pripravljalna tekma že v torek, 4. septembra, ob 18.15, ko bodo v športni dvorani Ljudski vrt igrale proti Celjankam. David Breznik Selektor slovenske reprezentance do 21. leta starosti Primož Gliha je pred dnevi objavil seznam igralcev, na katere bo računal v dveh prijateljskih tekmah z vrstniki iz Kazahstana. Slovenci in Kazahstanci se bodo pomerili v gos-teh in doma, prva tekma bo 7. septembra ob 15.00 v Astani, druga pa 11. septembra ob 16.30 na mestnem stadionu na Ptuju. Ptuj bo tako znova gostil reprezentančno vrsto, tokrat tisto, za katero igrajo igralci, ki bodo kmalu začeli trkati na vrata članske vrste. Med povabljenimi so tokrat štirje igralci Aluminija: Luka Janžekovič, Erik Gliha, Matic Vrbanec in Dejan Petrovič, eden pa prihaja iz vrst Drave - Timotej Mate. Seznam vabljenih igralcev: vratarji: Grega Sorčan (Gorica), Metod Jurhar (Celje), Luka Janžekovič (Aluminij); branilci: Žiga Lipušček (Gorica), Jon Gorenc Stan-kovič (Huddersfield Town / Anglija), Ožbej Kuhar (Triglav), Luka Badžim (Ankaran), Erik Gliha (Aluminij), Aleksandar Boškovič (Mura), David Brekalo (Bravo), Timotej Mate (Drava); zvezna vrsta: Dejan Vokič (Zaglebie Sosnowiec / Poljska), Jan Humar (Gorica), Janez Pišek (Celje), Jaka Bijol (CSKA / Rusija), Adam Gnezda Čerin (Domžale), Jan Repas (Caen / Francija), Dejan Petrovič (Aluminij), Matic Vrbanec (Aluminij); napadalci: Martin Kramarič (Maribor), Alen Ožbolt (TSV Hartberg /Avstrija), Jan Mlakar (Maribor). Kidričani pomembni členi vrste U-17 Slovenska reprezentanca do 17 let je prejšnji teden v Slovenskih Konjicah odigrala prijateljski tekmi proti izbrani vrsti Švice. V obeh je zabeležila remi, na prvi je bilo 2:2, na drugi pa 1:1. Vidno vlogo so odigrali mladi Kidričani. Za izbrano vrsto je tokrat nastopila trojica Gašper Pečnik, Jan Majcen in David Flakus Bosilj. Na prvi tekmi sta Pečnik in Flakus Bosilj nastopila v prvi postavi, Majcen pa je vstopil v 2. polčasu. Na drugem srečanju sta začela Majcen in Pečnik, Flakus Bosilj pa je vstopil v 2. polčasu. A tudi to je bilo dovolj, da je z zadetkom v 70. minuti poskrbel za končni rezultat tekme. Kadeti se bodo na naslednji akciji zbrali konec septembra, ko se bodo v dveh prijateljskih tekmah pomerili z vrstniki iz Hrvaške. JM Foto: Črtomir Goznik Igralke ZRK Ptuj so proti ekipi ZRK luanic odigrale zelo dobro tekmo. Matic Vrbanec bo znova nastopil v reprezentančnem dresu. Športni napovednik Ptujski športni vikend Od četrtka do nedelje, 6. do 9. septembra, bo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekal tradicionalni Ptujski športni vikend. Organizatorji vabijo vse športne in rekreativne navdušence pod sloganom jado, večer borilnih športov, vožnjo z gokarti ... Program vseh prireditev najdete na spletni strani www.sportnivi-kend.si. Nogomet • Veteranske lige MNZ Ptuj Veterani 35 - vzhod RAZPORED 2. KROGA, PETEK OB 17.30: Grajena - Podvinci, Dorna- Pridruži se, posebej pa izpostavljajo dobrodelni maraton, mini olimpi- va - Gorišnica, Markovci - Borovci, Leskovec - Zavrč-Cirkulane. Veterani 35 - zahod RAZPORED 2. KROGA, PETEK OB 17.30: Tržec - Hajdina, Spodnja Polskava - Podlehnik, Pragersko - Skorba, Gerečja vas - Lovrenc. Veterani 40 RAZPORED 2. KROGA, ČETRTEK OB 17.30: Ormož - Zgornja Pol-skava; PETEK OB 17.30: Majšperk - Pohorje Oplotnica, Videm - Haj-doše. JM Foto: NZS 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 4. septembra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Videm drži vrh, v Superligi uspešnejši gostje 3. SNL - sever REZULTATI 3. KROGA: Videm -Šampion 2:1 (2:1), Dravinja - Kety Emmi Bistrica 1:1 (1:1), Mons Claudius - Šmartno 1928 2:3 (1:0). Tekmi Dravograd - Zreče in Pohorje - Pesnica sta bili prestavljeni. 1. VIDEM PRI PTUJU 3 3 0 0 7:3 9 2. KETY EMMI BISTRICA 3 2 1 0 8:1 7 3. ŠMARTNO 1928 3 2 0 1 9:4 6 4. ZREČE 2 110 2:1 4 5. ŠAMPION 3 111 6:6 4 6. POHORJE 2 0 2 0 4:4 2 7. DRAVINJA 3 0 2 1 1:2 2 8. TEHNOTIM PESNICA 2 0 1 1 0:5 1 9. MONS CLAUDIUS 3 0 0 3 4:8 0 10. DRAVOGRAD 2 0 0 2 1:8 0 VIDEM - ŠAMPION 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Lovenjak (11.), 1:1 Torra (16.), 2:1 Tement (39., z 11 m). VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik, Antolic, Adedoja, Cafuta, Krajnc, Božak (od 91. Cesar), Tement (od 82. Bračič), Vajda (od 71. Hliš), Lovenjak. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Plajnšek (93., Videm). Nogometaši iz Vidma še naprej ostajajo vodilno moštvo lige, tudi po 3. krogu, v katerem so gostili Celjane, so zadržali 100% izkupiček. Gostje iz knežjega mesta so prav tako dobro začeli sezono, varovanci nekdanjega reprezen-tanta Oskarja Drobneta so vknjiži-li zmago in remi, tokrat so morali na težkem in razmočenem igrišču pred približno 150 gledalci položiti orožje pred Videmčani. Ti so odlično odprli tekmo in že v 11. minuti z lepim strelom Blaža Lovenjaka povedli - 1:0. A te prednosti niso dolgo obdržali, saj je pet minut kasneje najboljši strelec Šampiona Arjan Torra izkoristil napako domače obrambe in rezultat poravnal na 1:1. Do konca polčasa je bila pobuda pri domačinih, kronana pa je bila v 39. minuti. Takrat je žoga obstala v luži v kazenskem prostoru, pri njej je bil Božak, gostujoči vratar Lan Vu-nderl pa je ob posredovanju toliko zdrsnil, da je domačega napadalca podrl. Enajstmetrovko je realiziral kapetan Žiga Tement - 2:1. V 2. polčasu so imeli domačini pobudo, tudi nekaj lepih prilož- nost za povišanje vodstva, a jih niso izkoristili. V zaključku tekme so gostje s številnimi menjavami poskušali priti vsaj do točke, a je ostalo pri minimalni zmagi domače ekipe. Povsem ob koncu tekme je Žan Plajnšek prejel drugi rumeni in posledično rdečega. »Igrišče je bilo zelo zahtevno za igro, zato ni bilo kakšne posebne lepote v igri, prevladovala je velika borbenost. V zadnjih 15 minutah smo znova zelo trpeli, a so naši igralci lepo zaprli vse poti do gola, dobro so se postavljali in ubranili minimalno vodstvo,« je povzel trener Vidma Robert Hojnik. V naslednjem krogu bodo Vi-demčani gostovali v Zrečah. Superliga: na Pragerskem kar pet rdečih kartonov Tudi 2. krog Superlige je postregel z zanimivimi obračuni, uspešnejši pa so bili gostje, ki so vknji-žili tri zmage. V derbiju je to uspelo tudi Cirkulančanom, mož odločitve pa je bil znova Matej Murat. Na Pragerskem so gledalci videli le en zadetek, zato pa kar pet rdečih kartonov. Najprej je bil zaradi za prekrška za najstrožjo kazen izključen domači branilec Aljoša Debevec, gostje so ob tem povedli z golom Alena Lebna. Čez dve minuti se je znova iskrilo: zaradi neprimerne reakcije ob prekršku je bila izključena trojica, tudi rezervni igralec gostov. Povsem ob koncu srečanja je zaradi drugega rumenega kartona pordečil še Marko Ljubec. V Apačah domačini tudi v drugi zaporedni tekmi niso vknjižili zmage, tokrat so ostali celo brez ene same točke. Za to je poskrbel najboljši igralec Bukovcev Damijan Antolič, saj je z dvema zadetkoma odločil tekmo v prid gostov. Podvinčani so v nedeljo popoldan upravičili vlogo favorita proti Skorbi, to pa ni uspelo Stojnča-nom proti Hajdini. Ta je celo po-vedla 0:2, oba zadetka je dosegel kapetan Tomi Štumberger. A se Stojnčani s tem niso sprijaznili, hitro so izenačili, do popolnega preobrata pa kljub temu niso uspeli. > t® » il - \ Foto: Črtomir Goznik Derbi Superlige je bil tokrat odigran v Gerečji vasi, kjer je domača ekipa gostila aktualne prvake iz Cirkulan. Minimalno so slavili gostje. Gerečja vas - Cirkulane 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Murat (47.) GEREČJA VAS: Frlež, Šešo, Lončarič, Kokot, Lešnik (od 78. Habjanič), Rozman, Sagadin, Hertiš, N. Čeh, S. Krajnc (od 60. Ravnjak), Požegar. Trener: Milko Burovski. CIRKULANE: Zajc, Gale, Sitar, Pal, Leskovar, M. Krajnc, Belšak, B. Cesar, U. Krajnc, Arsič (od 75. Brumen), Murat (od 88. U. Cesar). Trener: Damijan Vogrinec. REZULTATI 2. KROGA: Pragersko - Markovci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Leben (66., z 11 m). Rdeči kartoni: Debevec (66.), Novak (68., oba Pragersko), Težak (68.), Šmigoc (68.), Ljubec (90., vsi Markovci); Apače - Bukovci 2:3 (1:1); strelci: 0:1 D. Čeh (21.), 1:1 Fruk (41.), 1:2 Antolič (55, z 11 m), 2:2 Šilec (61.), 2:3 Antolič (86.); Stojnci - Hajdina 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Štumberger (24.), 0:1 Štum-berger (30.), 1:2 Mulej (40.), 2:2 Priher (47.); Gerečja vas - Cirkulane 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Murat (47.); Podvinci - Skorba 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Svenšek (21.), 2:0 Lah (79.). 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. STOJNCI 4. SKORBA 5. BUKOVCI 6. MARKOVCI 2 2 0 0 2 2 0 0 2 110 2 10 1 2 10 1 2 1 0 1 4:1 6 4:2 6 4:2 4 3:2 3 4:4 3 1:2 3 7. HAJDINA 2 0 1 1 4:5 1 8. APAČE 2 0 1 1 4:5 1 9. GEREČJA VAS 2 0 11 2:3 1 10. PRAGERSKO 2 0 0 2 0:4 0 1. liga MNZ Ptuj: Boč do zmage z dvema igralcema manj Posebno zgodbo 2. kroga so spisali igralci Boča, ki so na domačem igrišču še v 74. minuti zaostajali 0:1, ob tem pa so imeli na igrišču dva igralca manj. A so uprizorili domala neverjeten preobrat in do konca dosegli kar tri zadetke, dva je dosegel Luka Kovačič. V »opravičilo« gostom lahko štejemo to, da so v Poljčane prispeli zgolj z 11 nogometaši. Preobrat po zaostanku je uspel tudi Tržcu, tudi tukaj pa je k temu pripomogla izključitev. A tokrat pri gostih ... V Središču so točke vknjižili domačini, odločilno je k temu pripo- mogel Luka Špiranec, ki je dosegel trojček. Zavrč se je po zaostanku znesel nad ekipo iz Gorišnice, zelo zanimivo pa je bilo v Ormožu. Tam je že vse kazalo na zmago domače ekipe, a so Leskovčani uspeli izenačiti v zadnji minuti sodnikovega podaljška - iz enajstmetrovke ... REZULTATI 2. KROGA: Središče ob Dravi - Podlehnik 3:2 (2:1); strelci: 1:0 Špiranec (38.), 2:0 Špiranec (43), 2:1 Gajšek (44.), 3:1 Špiranec (70.), 3:2 Plavčak (84.); Tržec - Grajena 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Pihler (15.), 1:1 M. Pečnik (65.), 2:1 Kovačič (80.), 3:1 Emeršič (87.). Rdeči karton: Gabrovec (73., Grajena); Boč Poljčane - Dornava 3:1 (0:1); strelci: 0:1 S. Arnuš (6.), 1:1 Korošec (74.), 2:1 Kovačič (79.), 3:1 Kovačič (86.). Rdeča kartona: Hajšek (25.), Škrabl (65., oba Boč); Ormož - Leskovec 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Zlatnik (64.), 1:1 Emer-šič Medved (94., z 11 m); Gorišnica - Zavrč 1:5 1:2); strelci: 1:0 Kolar (6.), 1:1 Vočanec (23.), 1:2 Vočanec (30.), 1:3 Kocmut (52.), 1:4 Leben (57., z 11 m), 1:5 Leben (68.). 1.0RM0Z 2 110 2.ZAVRČ 2 110 3. TRŽEČ 2 110 4. P0DLEHNIK 2 10 1 5. SREDIŠČE OB DRAVI 2 10 1 6. GRAJENA 7. GORIŠNICA 8. B0C P0UCANE 9. LESK0VEC 10. D0RNAVA 2 10 1 2 10 1 2 10 1 2 0 11 2 0 0 2 6:1 6:2 4:2 5:3 6:6 5:6 4:5 3:6 1:4 1:6 2. liga MNZ Ptuj: Rogoznica začela sezono s petico REZULTAT11. KROGA: Mladinec Lovrenc - Zgornja Polskava 2:3 (2:0); strelci: 1:0 Mar-zidovšek (16.), 2:0 Pulko (45.), 2:1 Marjan Smogavc (49.), 2:2 Marjan Smogavc (74.), 2:3 Matej Smogavc (78.). Rdeči karton: Pepelnik (73., Lovrenc); Polskava Avtop. Grobelnik -Majšperk Picerija Špajza 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Vrabl (36.), 0:2 Letonja (78.), 0:3 Letonja (85.); Hajdoše - Rogoznica Slofin 1:5 (0:4); strelci: 0:1 Grujič (2.), 0:2 Ha-lužan (10.), 0:3 Halužan (22.), 0:4 Stanet (31.), 0:5 Zorko (51.), 1:5 Šoštarič (79.); Makole Bar Miha - Oplotni-ca 5:2 (1:1); strelci: 0:1 Leskovar (8.), 1:1 Smogavec (31.), 2:1 Gajser (49.), 3:1 Ilek (59., z 11 m), 4:1 Kos (72., avtogol), 4:2 Leskovar (73), 5:2 Korez (90.). Rdeči karton: Bru-sl (70., Oplotnica). Prosta je bila ekipa Slovenja vas. Veteranske lige VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 1. KROGA: Leskovec - Grajena 0:5, Zavrč Cirkulane -Markovci 1:3, Borovci - Dornava 1:0, Gorišnica - Podvinci 1:2. VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 1. KROGA: Prager-sko - Gerečja vas 3:2, Skorba -Spodnja Polskava 2:2, Podlehnik - Tržec 1:1, Hajdina - Lovrenc 3:2. VETERANI 40 REZULTATI 1. KROGA: Videm pri Ptuju - Ormož 1:0, Hajdoše -Majšperk 2:1, Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava 1:0. Jože Mohorič Kolesarstvo • DP na dirkališču Ob Hani do medalje še mlajši mladinci Najboljši slovenski mladi kolesarji so se prejšnji teden v Straži-šču pri Kranju potegovali za naslove državnih prvakov na dirkališču. Na sporedu je bilo veliko disciplin, zato je bilo tekmovanje zelo naporno. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so se zelo trudili oba dni, kar potrjujejo doseženi rezultati. Medalji in naslova državne prvakinje si je privozila Hana Jeromel v disciplini 1200 m na čas in v vožnji na točke. Pri mlajših mladincih pa so v dramatičnem finalu bronasto medaljo v disciplini ekipni sprint osvojili Andrej Majnik, Miha Muršec in Vid Jeromel. »Iz Kranja se vračamo zadovoljni. Res je, da včasih do medalje zmanjkala stotinka ali dve, ampak ko vidiš, da so se fantje maksimalno potrudili, jim seveda od srca čestitamo za vsako osvojeno mesto. Bodo pa te izgubljene stotinke motivacija za naslednje leto. Sedaj imajo naši kolesarji čas, da se od- prvenstva, že v nedeljo pa nas Lenartu,« je sporočil trener v KK počijejo od napornega državnega čaka tekma slovenskega pokala v PP Matej Marin. Najboljši rezultati posameznikov KK PP: - dečki C: 6. Nik Muršec (1200 m na čas) 8. Tilen Jakomini (1200 m na čas) 10. Jan Kirbiš (vožnja na točke) 17. Rene Pečnik (vožnja na točke) - deklice C: 1. Hana Jeromel (1200 m na čas in vožnja na točke) - dečki B: 4. Jure Majnik (vožnja na točke) 7. Marcel Krevs (vožnja na točke) 8. Žiga Kelner (vožnja na točke) - dečki A: 6. Jan Svenšek (vožnja na točke) 8. Primož Kirbiš (vožnja na čas) - mlajši mladinci: 7. Andrej Majnik (2000 m na čas) 9. Miha Muršec (2000 m na čas) - starejši mladinci: 7. Gašper Pušnik (200 m sprint) UR gy,HF mí HMHT K H § (5) Fotografija s tekme mlajših mladincev, kjer so kolesarji KK Perutnine Ptuj osvojili bronasto medaljo Hana Jeromel je še enkrat stopila na najvišjo stopničko. torek • 4. septembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Sveti Andraž • Namestili so nov prikazovalnik hitrosti Povprečne hitrosti so se zmanjšale Na Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so v brezplačni desetmesečni najem prejeli prikazovalnik hitrosti »Vi vozite«. Foto: arhiv Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Nov prikazovalnik hitrosti je, od predstavnika Javne agencije RS za varnost prometa, prevzela županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler. Z njim želijo voznike spodbuditi k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti otrok na poti v šolo. »Za občino je to že drugi prikazovalnik, ki se je v preteklosti pokazal kot učinkovito sredstvo za takojšnje zmanjšanje povprečnih hitrosti in je nameščen v neposredni bližini šole. Drug prikazovalnik smo namestili v središču občine, kjer smo zaradi razširitve ceste opazili višje hitrosti,« so pojasnili na andraški občinski upravi. Dodali so, da v občini zelo aktivno deluje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ta je ob začetku šolskega leta tudi pregledal prometno-varno-stni načrt podružnične osnovne šole Vitomarci in šolske poti. Prikazovalnik hitrosti so uspeli pridobiti na javnem razpisu Skupaj za večjo varnost (Namestitev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«), ki so ga na Javni agenciji RS za varnost prometa pripravili že osmo leto zapored. Na zadnjem razpisu so razdelili 24 prikazovalnikov hitrosti, v Spodnjem Podravju so jih prejele andraška, dornavska in ptujska občina. »Občine so bile izbrane na podlagi razpisnih kriterijev. Prednost so imele občine, kjer ob lokaciji poteka šolska pot, vendar ni zagotovljen minimalni standard za šolsko pot, lokacije z nevarnimi mesti (visoka stopnja prometnih nesreč), lokacije s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom,« so pojasnili na agenciji. Eva Milošič Markovci • Ob igrišču nova tribuna Poimenovali sojo Arena korant V Športnem društvu (ŠD) Markovci, ki letos zaznamuje 85 let delovanja, so ponosni na novo društveno pridobitev. %B Na tekmi med domačo ekipo ŠD Markovci in ekipo NIC Stojnci so z rezultatom 0:2 slavili gostje. Videm • Četrte Poletne zabavne igre Tri dni športa in zabave Na Osnovni šoli Videm so v sodelovanju z občino Videm že četrto leto zapored s Poletnimi zabavnimi igrami poskrbeli, da so se šolske počitnice zaključile športno in predvsem veselo. Ob nogometni zelenici so zgradili tribuno in manjši prostor z nadstreškom za druženje. „To je prva tribuna, ki jo imamo v Markovcih ob športnem igrišču. Na njej so 104 sedišča, zanjo imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje in drugo potrebno dokumentacijo. Naložba je vredna 25.000 evrov. Večino denarja je zagotovila občina Markovci, društvo je prispevalo okrog 500 ur prostovoljnega dela. Veliko zaslugo za izgradnjo tribune ima tudi naš nekdanji predsednik Alojz Kukovec, ki je društvo uspešno vodil dva mandata," je povedal sedanji predsednik ŠD Markovci Franc Golob. Novo tribuno so slovesno pedali namenu pred začetkom prve tekme jesenskega dela tekmovanja v Super Ligi MNZ Ptuj med ŠD Markovci in NK Stojnci. Zbrane na nogometni zelenici in ob njej sta nagovorila župan občine Mar- kovci Milan Gabrovec in predsednik ŠD Markovci Franc Golob, ki sta tudi slovesno prerezala otvoritveni trak. Župan Gabrovec je ob tem svečanem trenutku napovedal nadaljevanje urejanja tribun, pa tudi gradnjo prostorov za slačilnice. Golob je poudaril, da je najprej v načrtu, da bi nad tribuno v prihodnje uredili še streho; če ne letos jeseni pa spomladi prihodnje leto. Želja je tudi, da bi na površini, kjer je danes asfaltirano igrišče, zgradili igrišče z umetno travo. Igrišče je v preteklosti za pouk športne vzgoje in interesne dejavnosti uporabljala šola, ki danes večino športno-rekre-ativnih aktivnosti izvaja v večnamen- ski dvorani. Zato bi bilo po mnenju predstavnikov športnega društva igrišče smiselno preurediti. ŠD Markovci združuje okrog sto članov. Nogometna ekipa članov nastopa v Super Ligi MNZ Ptuj, tudi veterani se udeležujejo ligaških tekem v okviru MNZ Ptuj. Otroci in mladina trenirajo ter nastopajo v okviru Nogometne šole Korant, ki združuje mladino treh nogometnih klubov iz markovske občine: Markovci, Stojnci in Bukovci. Ker so Markovci kraj ob Ptujskem jezeru, deluje pod okriljem ŠD Markovci še sekcija Barno, ki se ukvarja z vodnimi športi. MZ Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo SOUSTVARITE SVOJO PRIHODNOST! Vpišite se na dodiplomske ali podiplomske študije L . .1 j- /H 1 iv^iSp :■!!■ Univerzitetni študijski programi: Visokošolski študijski programi: • Gradbeništvo • Gradbeništvo • Gospodarsko inženirstvo - • Prometno inženirstvo smer gradbeništvo • Prometno inženirstvo • Arhitektura Toliko ljubiteljev športa se je zbralo na odprtju četrtih Poletnih zabavnih iger v Vidmu pri Ptuju, kasneje so se jim pridružili še gostje s Hrvaške. Na tri dni trajajoči prireditvi sta sodelovali dve stotniji otrok, učencev od prvega do sedmega razreda slovenskih osnovnih šol Videm (seveda skupaj s podružničnima šolama Sela in Leskovec), Majšperk, Podlehnik in Žetale ter hrvaških šol Lepoglava, Kamenica, Višnjica in Bednja. Prvi in tretji dan so se nadobudni športniki na stadionu športnega parka v Vidmu pri Ptuju preizkusili v nogometu na milnici, gimnastiki, odbojki, golfu, metanju frizbija, plezanju in različnih zabavnih igrah, celo gasilsko opremo so si lahko nadeli. Drugi dan so se odpravili v bioterme v Male Morav-ce, kjer niso le plavali, temveč tudi plesali in se preizkusili v zabavnih igrah v vodi ... Vsako leto Poletne zabavne igre z obiskom počastijo vrhunski športniki. Tokrat so svojim občudo- valcem recepte za uspeh (veselje do športa in predvsem trdo delo) zaupali vrhunski smučar prostega sloga Filip Flisar, Marcos Tavares in Janko Veselič iz Nogometnega kluba Maribor ter člani mladinske rokometne reprezentance, ki je julija letos osvojila naslov evropskega prvaka, Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Tinček Hebar, prireditve so se udeležili tudi drugi športniki in člani Aerokluba Ptuj. Odprtja in zaključka iger so se udeležili ravnatelji sodelujočih šol in župani sodelujočih občin, videmski osnovnošolci so pripravili pester kulturni program. »S Poletnimi zabavnimi igrami želimo razvijati sproščene medsebojne odnose in zavest pripadnosti kolektivu ter razvijati moralne človekove norme, razvijati samostojnost, ustvarjalnost in vedoželjnost, razvi- jati higienske in kulturne navade ter oblikovati pozitivno otrokovo samo-podobo,« so pojasnili na Osnovni šoli Videm. Ravnatelj šole Robert Murko je dodal, da učenci niso le spoznavali novih zabavnih športnih disciplin: »Poleg športa in zabave je bilo dovolj časa, da so se učenci spoznali z vrstniki iz sosednjih haloških šol in šol iz sosednje Hrvaške.« Projekt sta vodila učitelja videmske šole Gorazd Černila in Beno Repič, so pa dogodek prostovoljno pomagali pripraviti še vaditelji videmske šole in predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Videm pri Ptuju, Športnega društva Studenci, podjetja Kreal, ptujskega kluba Ultimate frizbi, Gita golfa, Ae-rokluba Ptuj, Brezmejne dimenzije in Plavalne akademije Kurent. Eva Milošič Več na www.fgpa.um.si Pri nas znanje dobi obliko! sir V NEZGODI Varujemo vaš največji zaklad vedno in povsod SKLENITE NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA OTROKE NA SOLA.ZAV-SAVA.SI SAVA ZAVAROVALNICA Foto: MZ Foto: EM 18 Štajerski Na sceni torek • 4. septembra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Novi spomini Glasba za vedno nove spomine t GLASBO DO SRCA Ansambel Novi spomini sestavljajo štirje fantje: Jože Mikec poje, Klemen Hribar s svojimi harmonikami piha na dušo dekletom, brata Denis in Rok Barbo pa s kitaro in basom poskrbita, da se ozračje na nastopih ne pregreje preveč. Z imenom sporočajo svoje bistvo, da so tu zato, da ljudem s svojo glasbo vedno znova pričarajo nove spomine. Na svojih nastopi preigravajo največje uspešnice narodno-zabavne glasbe, imajo pa tudi veliko lastnih skladb. Ko primejo za električne inštrumente, zagrmita tudi rock in pop. „Sodelovali smo z mnogimi slovenskimi avtorji besedil in glasbe, vsem se najlepše zahvaljujemo za minulo skupno delo in se veselimo nadaljnjih skupnih izzivov, posebej pa bi se radi zahvalili našemu mentorju, prijatelju, nadomestnemu očetu in avtorju mnogih čudovitih skladb Marjanu Turku. Repertoar na nastopih sestavljamo predvsem po občutku. Glede na vzdušje na plesišču se odločimo, katero polko bomo urezali ali s katerim valčkom bomo popeljali plesne pare. Naša glasba je predvsem rezultat kemije med člani ansambla, avtorji glasbe in besedil. Že od samega začetka nekoliko odstopamo od ustaljenih tir- nic narodno-zabavne glasbe. Na sceno smo prinesli svežino, zato so nas ljudje tudi lepo sprejeli. Izdali smo že pet zgoščenk, vsaka je nekoliko drugačna in posebna. Pesmi, kot sta Pet minut in Tisti dan, bi lahko uvrstili med največje uspešnice, izjemno pa smo veseli, ko na nastopu pristopijo do nas ljudje in nas prosijo, da zaigramo kakšno malo manj poznano skladbo. Zanje so uspešnice tudi te," je v imenu ansambla povedal Rok Barbo. V dvanajstih letih delovanja so dodobra obredli celotno Slovenijo, poznajo jih tudi v tujini, za slovenske izseljence so igrali v Nemčiji, lani so bili na tritedenski turneji v Kanadi, kjer so imeli sedem nastopov za slovenske klube. Slovenska narodno-zabavna scena je v zadnjih letih doživela pravi baby boom. „To, v kar se je narodno-zabavna glasba v zadnjih letih razvila, ni nujno vsem po godu, prepričan pa sem, da se za vsakogar nekaj najde," meni Rok. V času začetkov ansambla Novi spomini in še nekaj naslednjih let so imeli festivali veliko težo. Pravi praznik je bil, kadar se je ansambel uvrstil na festival. „Ko smo zmagali na ptujskem festivalu leta 2008, so bili občutki nepopisni, uspeh pa kot odskočna deska. Z leti je pomen festivalov žal nekoliko zvodenel. S prihodom YouTuba, Facebooka in Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. televizijskih postaj predvsem z domačo glasbo je preboj v svet narodno-zabav-ne glasbe postal nekoliko lažji, saj ima vsakdo možnost, da se predstavi širnemu občinstvu," o festivalih in novih kanalih za preboj na narodno-zabavno sceno razmišlja Rok Barbo. www.radio-tednik.si Ansambel Novi spomini živi za narodno-zabavno glasbo, v njej uživajo, ni lepšega, kot da to veselje delijo z drugimi. Predvsem si želijo veliko zdravja, da bodo lahko še dolgo razdajali srca svojemu občinstvu. MG ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA NARODNA 1. NATALIJA VEHB0TEN - Lepa na pogled 1. S.0.S KVINTET - Nisem nisem Z. MAJA 0DERLAP - Zaljubljene pesmi Z. Ans. B0RŠT - Kot reka svobode 3. SKATER - Poka poka 3. VRAŽJI MUZIKANTI - Žalostna je moja noč Zmagovalec meseca avgusta: MANCA SPIK - Kjer pamol poljabi morje Zmagovalec meseca julija: Aos. KLATEŽI - Ce želiš X.................................................... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Glasujete lako tudi na: fj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2015 - drugi del ■ ' Foto: Črtomir Goznik S položitve temeljnega kamna za gradnjo avtoceste Draženci-Gruškovje. „Na Ptuju je čudovito", so povedali udeleženci šestega srečanja Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki je potekalo 4. julija na Ptuju. Na seji Sveta za Slovence po svetu 2015 so poudarili, da bodo sodelovanje izkoristili v skupno korist vseh. Številni posli propadlega Gradisa so se znašli na sodišču, po stečaju spomladi 2011, je za seboj pustil okrog 13 milijonov evrov dolgov. Ptujsko klet je zapustil glavni enolog Bojan Kobal, oče blagovne znamke Pullus. Pri Svetem Tomažu so praznovali 9. občinski praznik, v Benediktu 16., v Go-rišnici 20. Šahovsko društvo Ptuj je staro 80 let. Na študentskem raziskovalnem taboru v Halozah so ugotovili, da so najboljše lege neizkoriščene, saj jih prekrivajo gozdovi. KUD Art Stays praznuje 10. obletnico delovanja. Toliko let so stara tudi prizadevanja za to, da bi Ptuj dobil mestno galerijo. S takšnim pristopom, kot smo ga imeli do zdaj, Ptuj ne bo nikoli prišel do nje, je izjavil predsednik KUD Art Stays Vladimir Forbici. 13. festival sodobne umetnosti Art Stays je „odkrival" čudesa. Spor med županovo ekipo in vodjem kabineta župana MO Ptuj Stanislavom Glažarjem je dobil prvi epilog, Glažar je uspel s pritožbo in ostaja za zdaj vodja kabineta. Po novi sistemizaciji, ki je začela veljati 1. septembra je zasedel mesto sekretarja, ob koncu leta pa pristal v Javnih službah. MO Ptuj je zaradi urejanja Zadružnega trga, uredila nadomestno parkirišče pri Eurospinu, za katerega je plačala skoraj 10.000 evrov, ki pa se skorajda ne uporablja. Tudi tretja dražba za Terme Benedikt ni uspela. V Kidričevem so spremenili odlok o javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki, s tem pa občanom omogočili, da bodo lahko v spomladanskih mesecih kurili tudi organske odpadke, ki nastanejo pri obrezovanju sadnega drevja in brajd. Mariborske Ko-šake je kupilo družinsko podjetje Marko Žerak. Izšel je prvi zbornik občine Haj-dina, kot poklon preteklosti z izzivi prihodnosti. V ptujskem mestnem svetu je vroče, še posebej vre zaradi sklepanja koalicije, ki se dela po „ptujsko", z izključevanjem in kriminaliziranjem ljudi. Na koncu so jo sklenili: Neodvisna lista za razvoj MO Ptuj, SDS, ZA Ptuj, SMC, DeSus in SD. MG Ptuj in Art Stays naj bi „začasno" končala sodelovanje, ker naj bi slednji s svojim delovanjem v prostorih Mestnega gledališča „povzročili" za 40.000 evrov škode, o katerih pa v Art Staysu ne vedo nič oz. slišijo prvič. Občina Središče ob Dravi bo vsem gospodinjstvom, ki se bodo priključila na širokopasovno omrežje na območju naselij Obrež, Grabe in Središče ob Dravi pri podjetju Teleing , subvencionirala priključnino v višini 73 evrov. Na festivalu Arsana je letos nastopila skupina Take 6 iz ZDA, večkratna grammyjeva nagrajenka, ki je občinstvo iz cele Slovenije in tujine dvignila na noge. Ob 15. krajevnem prazniku ČS Grajena so se glede na izjemno infra-strukturno podhranjenost upravičeno vprašali, ali bo nova mesta oblast prisluhnila potrebam največje četrtne skupnosti v MO Ptuj. Novi ptujski župan Miran Senčar bo najprej optimiral poslovanje, nato pa z ekipo zajel sapo, da bo MO Ptuj lahko krenila v nov investicijski ciklus, je seznanil ob letošnjem občinskem prazniku. Oživitev starega mestnega jedra bo ena od prioritet vodstva MO Ptuj v mandatu do leta 2018. Poslopje dosedanjega sedeža občine Kidričevo, je dobilo novo, drugačno vsebino. Potem ko se je uprava Vrtca Ptuj preselila na novo lokacijo, se je pričela statična sanacija hiše v Prešernovi 29, ki jo je odredila gradbena inšpekcija. V tretjem nadstropju objekta stropi slonijo celo na podpornikih. Ptuj izgubil festival monodrame in Slovenski festival komornega gledališča V občini Juršinci so ob 21. občinskem prazniku napovedali nekaj nujnih investicij, od gradnje širokopasovnega omrežja, sanacije plazu, do posodobitve cestne infrastrukture. Društvo gospodinj Juršinci je ob 20-letnici delovanja pripravilo razstavo kulinaričnih mojstrovin. Vanji Zelenik s Hajndla, udeleženki Specialne olimpijade v Los Angelesu so se uresničile sanje, vrnila se je s tremi medaljami. Na pogorišču nekdaj uspešnega ptujskega podjetja Tehcenter se je nabralo za 20 milijonov evrov dolgov, premoženja pa je le za šest milijonov evrov. Zaradi premajhnega sofinanciranja je Ptuj izgubil festival monodrame in Slovenski festival komornega gledališča, za najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki že od leta 1969 poteka na Ptuju, je letos mesto prispevalo toliko kot za eno korito za rože. V Termah Ptuj so ob svoji 40-le-tnici razrezali torto velikanko. V javnosti je eskalirala novica, da je upava Perutnine Ptuj poslovno poročilo za leto 2013, popravljala, izvedla slabitve kapitala v vrednosti 43 milijonov evrov, skupni popravki (vključno z odhodki iz poslovanja) so bili izvedeni v višini 60 milijonov evrov. V občini Zavrč so po treh letih dokončali energetsko prenovo kulturne dvorane in v celoti prenovili tudi njeno okolico. Ukinitev Revivisa je le vprašanje časa, zavod ostaja le zato, da financira drugi zavod. Skorajda vse naloge, ki naj bi jih opravljal, ne izpolnjuje, temveč so jih prenesli na Visoko šolo na Ptuju. Tudi 19. festival Dnevi poezije in vina je v najstarejše mesto na Slovenskem privabil številne znane pesnike, v fokusu je bila poezija, ki nastaja v nizozemskem jeziku. Sporom med ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in ptujskim županom Miranom Senčarjem ni videti konca, zdaj se v občini ukvarjajo z vprašanjem, ali je Bratuževa sploh lahko ravnateljica do izteka mandata 2017, če bi se po 188. členu Zujfa morala upokojiti že leta 2012. Ravnateljica pa je tudi sicer v sporu s svojima pomočnicama. Na 46. festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2015 so slavili Jug, Žargon, Dejan Bojanec in Franc Ankerst, nepozaben je bil tudi prvi večer festivala spominov, na katerem so za vižo prvega desetletja festivala proglasili eno najlepših pesmi o Sloveniji Tebi, Slovenija, za katero je glasbo in besedilo napisal Jože Galič, aranžma pa Cita Galič. Na ptujskem odru jo je leta 1978 zaigral ansambel Slovenija, na letošnjem festivalu KGB kvintet. V aferi vračanja denarja za gradnjo telekomunikacijskega omrežja v občini Videm so kriminalisti ovadili 17 „Videm-čanov". Sedem let po času vračila tega denarja (v letih 2007 in 2008)je namreč lani občane občine Videm razburila novica o tem, kako neenakomerno je bil ta denar vrnjen. Podatke o tem je ugotovila komisija za boj proti korupciji. Dokapitalizacija Perutnine buri duhove Za objekt nekdanjega Koteksa še vedno ni rešitve, eni bi jo rušili, drugi sanirali. V stečaj je šla še ena bioplinar-na, Bioplin Vargazon. Dokapitalizacija Perutnine je bila s strani družbe Sij na skupščini potrjena s prepričljivo več kot 98-odstotno večino glasov. 40-milijonski dokapitalizacijski vložek predstavlja nov zagon za podjetje in drugačno pozicijo na področju njegovega delovanja. Društvo Mali delničarji je po skupščini PP na policijo prijavilo sum storitve več kaznivih dejanj, tudi zato, ker niso imeli vpogleda v vso dokumentacijo, ki jo ta trenutek družba in njeni zakoniti zastopniki ne želijo razkriti, je povedal predsednik MDS Rajko Stankovič. Z ovadbami grozi tudi nasprotna stran, če bodo ugotovili, da je bila podana kazenska ovadba, je v imenu uprave povedal prvi mož Perutnine Roman Glaser. Nad slovenski mlečni sektor se zgrinjajo črni oblaki, povprečna odkupna cena mlekaje v samo v obdobju od januarja lani do avgusta letos padla za četrtno oz. za okrog 10 centov. Avtocesta za vedno spreminja podobo haloške krajine, padel je tudi legendarni motel Pod-lehnik, ki je nekoč daleč naokrog slovel po svojih kremnih rezinah. Zdravilni park Sv. Trojica je postal Naj pot 2015 v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, Kog pa najlepše vaško jedro. V ČS Panorama že 15 let čakajo na kanalizacijo. V najstarejšem ptujskem hotelu Poe-tovio so letos uredili tudi igralni salon na prostem, saj želijo privabiti nove skupine igralcev. V Veliki Nedelji so odprli nov vrtec. Gibanje Za Kidričevo je doseglo, da bodo opravili analizo stanja okolja, predvsem na mestih, ki so najobčutljivejša za otroke, lotili pa naj bi se tudi največjih onesnaževalcev. V središču ob Dravi obnavljajo občinsko stavbo. Prvi prebežniki tudi na našem območju, novembra jih je slovensko mejo dnevno prestopilo že osem tisoč dnevno. Turniški grad mora biti obnovljen do leta 2020, v nasprotnem primeru lahko ponovno pride pod državo. Vprašanje pa je, ali koga to moti. Leta 2013, ko je MO Ptuj postala lastnica kompleksa Turnišče, se je sočasno zavezala, da bo grad do leta 2020 obnovljen in odprt za javnost. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah išče investitorja za izgradnjo poslovnega centra. Na Ptuju veliko stavijo na nov zavod za turizem, ki da bo rešitev za turistično promocijo Ptuja. Sanja Štiberc iz Podgorcev po enajstih letih ponovno uspešna na lepotnih odrih, postala je mis bikini 2015. Leta 2004 je bila druga spremljevalka mis Slovenije in mis fotogeničnosti. Deveti oktober bo za vselej zgodovinski dan za Haloze in Podravje, položili so temeljni kamen za začetek gradnje 13-kilometrskega avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem, s čimer bo končno izbrisan madež na 2000 km dolgi trasi od Hamburga do Soluna. Končalo se je sojenje v primeru poneverjanja zdravniških receptov, ginekologu Deja-nu Ognjenoviku so dosodili štiriletno zaporno kazen, ginekologu Vladimirju Jolicu pa za pomoč pri kaznivem dejanju goljufije eno leto in šest mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Koncesnine obdravskim občinam za zdaj ostajajo Revizijsko poročilo je razkrilo številne nepravilnosti v računovodstvu Doma upokojencev Ptuj, od leta 2008 do 2014 so bili kršeni številni zakoni. Na Ptuju so za gradnjo urgentnega centra ustanovili konzorcij, proračunski denar pa naj bi za to gradnjo zagotovili v letih 2016 in 2017, je obljubila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Na 16. prazniku občine Žetale, ki jo vodi župan Anton Butolen, eden izmed 33 slovenskih županov, ki vodijo občino vse od njene ustanovitve, so poudarili, da so v obdobju 2007-2013 dosegli izjemno veliko, po letu 2012 so bili uspešni na vseh razpisih, pridobili so skoraj štiri milijone evrov nepovratnih sredstev. Na tekmovanju za mis universe Slovenije je bila letos superfinalistka Samanta Mihelič z Grajenščaka. MO Ptuj si želi pridobiti paviljon z letošnje mednarodne razstave Expo 2015, v katerem se je predstavljala Slovenija. Postavila bi ga na Panoramo, v njem pa uredila arheološki muzej. V Središču ob Dravi so namenu predali kanalizacijo s čistilno napravo v vrednosti sedem milijonov evrov, to je bil zgodovinski dan za občino. Opazovalni stolp ob Ptujskem jezeru bo gradil Project Ing. Po dveh letih oz. dveh mandatih začasnega direktorja, je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož dobil novega direktorja - dr. Aleksandra Lorenčiča, ki je v svojem mandatu napovedal več manjših projektov, nobenega velikega. Koncesnine, ki jim DEM izplačuje obdravskim občinam za energetsko izrabo potenciala reke, za zdaj ostajajo, kljub drugačnim napovedim okoljskega ministrstva, ki je želelo s spremembo zakona doseči, da bi se te nakazovale v Vodni sklad. Družba Radio Tednik Ptuj je letošnji katarinin sejem obogatila z javno radijsko oddajo Z glasbo do srca. Na Ptuju so postavili osrednjo slovensko razstavo jaslic. 110-letni jubilej Perutnine Ptuj je potekal v znamenju lastniških in kadrovskih pretresov. Redna zaposlitev podžupana Gorazda Oreška je sprla ptujsko koalicijo, župan Miran Sen-čar je iz koalicije izločil stranko SD. V drugi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so v prvi kategoriji slavili Kaja Kralj, Žiga Kokot in Kaja Kumer, v drugi pa Minea Gabrovec, Katarina Herceg in Nuša Bezjak. Mali in malo starejši pa so se veselili že na 18. praznični prireditvi Za male in velike. Orfejčkova parada je razrezala „srebrno" torto. Pripravila: MG Danes in - nikoli več Motel Podlehnik, ki je nekoč daleč naokrog slovel po kremnih rezinah, zadnja leta pa nezadržno propadal, so septembra porušili. Rušitev je bila predvidena že pred leti v sklopu izgradnje zadnjega odseka avtoceste Draženci-MMP Gruškovje. Na tej lokaciji naj bi družba Petrol, d. d., postavila nov gostinski objekt. Dela na trasi nove avtoceste, ki bo za vedno spremenila podobo haloške krajine, se bodo po napovedih končala leta 2018. % -0 torek • 4. septembra 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK koruzna kremna zelenjavna juha, krompirjeva omaka, ješprenjčkova kostna juha, skuša kokošja juha, marini- telečja obara, ajdovi juha, široki rezanci V V«Yl ■ ■ ■ čevapčiči, lepinja, hrenovke, zapečene mineštra brez mesa, na žaru, krompirjeva rana bedra na žaru, žganci, sladoled s piščančjo omako, narezana zelenjava, skutne palačinke ponozrnat kruh, solata, sadje krompirjeve kocke iz zelena solata, jabolčna čežana sočen breskov kolač pečice, paradižnikova grozdje solata, tiramisu Široki rezanci s piščančjo omako Sestavine: 450 g širokih rezancev, 1 čebula, 1 strok česna, olje, 450 g piščančjega (ali puranjega) fileja, 10 g pršuta, maslo, 1,5 dl belega vina, 2 dl sladke smetane, sol, poper, pehtran, rdeča mleta paprika. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepražimo sesekljano čebulo in česen. Meso in pršut narežemo na koščke in ju dodamo k čebuli in česnu. Dodamo še malo masla, premešamo in počakamo, da se meso popeče. Prilijemo belo vino, ponev pokrijemo in dušimo. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo sladko smetano, sol, poper, pehtran in mleto rdečo papriko. Dušimo še približno 10 minut. Med tem časom v slani vodi skuhamo široke rezance (priporočamo vam, da jih naredite sami doma) in jih dobro odcedimo. Vmešamo jih v omako. Sestavine: 5 breskev, 170 g masla (55 g + 115 g), 100 g rjavega sladkorja, mleti cimet za posip breskev, 90 g moke, 75 g mletih mandeljnov, 1,25 čajne žličke pecilnega praška, ena četrtina čajne žličke soli, pol čajne žličke mletega cimeta, 1 jajce, 150 g belega sladkorja, 1 čajna žlička vanilijeve arome, 130 ml mleka. Breskve olupimo in jih narežemo na krhlje. Raztalimo 55 g masla in ga polijemo po modelu za torto; pomažemo ga tudi po stenah modela. Po maslu posipamo rjavi sladkor. Po dnu razporedimo krhlje breskev in jih posipamo z malo cimeta. V posodi zmešamo moko, mandeljne, pecilni prašek, sol in mleti cimet. V drugi posodi dobro zmešamo 115 g masla z belim sladkorjem. Dodamo jajce in vani-lijino aromo ter spet zmešamo. Nato dodamo mešanico z moko, premešamo, na koncu pa prilijemo mleko in vse skupaj še enkrat dobro zmešamo. Maso prelijemo čez breskve in poravnamo. Pekač postavimo v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija, in pečemo približno 30 minut. Pecivo vzamemo iz pečice in počakamo 10 minut. Nato s tankim nožem zdrsnemo okoli oboda, da ga lažje ločimo od kolača. Kolač zvrnemo tako, da bo spodnji del z breskvami zdaj na vrhu. Postrežemo še toplo. Zeleni nasveti Ekstremnih temperatur ne bo več Letošnje leto so zaznamovale najprej pogoste padavine s točo, v avgustu pa visoke temperature in marsikje suša. Takšno vreme pa pokaže tudi vse slabosti našega dela na vrtovih in njivah. Pokaže tudi, kje in kako je treba izboljšati zemljo, da bodo rastline take razmere čim bolje prenašale. Najpomembnejša je organska snov v tleh. Samo humus je sposoben dalja časa zadrževati vodo v območju korenin v peščenih zemljah in preprečuje zbijanje zemlje v težkih tleh. Zato je domače kompostiranje in uporaba domačega komposta nujna prav za peščena zemljišča, kot so zemljišča Ptujsko/Dravskega polja in težke zemlje, kot so v posameznih dolinah naših potokov. Kaj pomeni zeleno gnojenje Zeleno gnojenje pomeni, da v tla zakopljemo čim več rastlinske mase. Na vrtu pa tudi na njivah pridelujemo rastline zato, da jih potem porežemo, poberemo, skratka velik del mase odnesemo z vrta. Nekoč se je na vrtu gnojilo izključno s hlevskim gnojem, zanj pa je bilo značilno tudi, da je bilo v njem veliko nastilja, slame, listja, ki se v zemlji razgrajujejo počasi, zato povečevanje humusa ni bilo vprašljivo. Danes pa ta gnoj ne vsebuje več veliko organske mase, mnogi ne znajo pravilno narediti komposta, mnogi zanj tudi nimajo časa ali pa prostora. Kompost je namreč odličen vir trajnega humusa v tleh, saj je v njem veliko rastlinske mase. Nekateri so si še poenostavili delo in vrt raje gnojijo kar s kupljenimi organskimi gnojili, ki jim pogosto rečemo briketi. So dobro nadomestilo organskih gnojil za rastline, nikakor pa ne za zemljo. Zemlje ne hranijo, v tleh pri gnojenju z njimi veliko trajnega humusa ne ostaja. Zato se zemlja v nekaj letih začne zbijati, postaja manj odcedna, težja za obdelavo in ne najboljši življenjski prostor za naše rastline. V današnjem času je torej postalo pomembno, da humus v tleh povečujemo tudi tako, da rastline posejemo samo zato, da jih potem zakopljemo ponovno v tla, torej gnojimo z zeleno (včasih tudi suho) rastlinsko maso, od tukaj torej izraz zeleno gnojenje, zeleni podor. Kako jih uporabljamo in kdaj jih sejemo Čeprav se mi zdi to dokaj enostavno, pa opažam, da imajo mnogi ravno s tem težave. Rastline za zeleni podor oz. ozelenitev lahko teo- Foto: Miša Pušenjak Ajda, ne za seme, ampak za zeleni podor, je tudi medonosna rastlina. Foto: Miša Pušenjak Inkarnatka spomladi lepo cveti, sodi med prezimne metuljnice za zeleni podor. retično sejemo kadarkoli, le da so izpolnjeni pogoji za uspešen vznik in hiter razvoj zelene mase. Če planiramo zgodnje spomladanske setve, potem jih v tla zadelamo še pred zimo, drugače pa tudi premr-znjena in posušena masa odigra vlogo varovanja zemlje pred neugodnimi zimskimi klimatskimi razmerami in jo v tla zadelamo spomladi. Rastlinam za zeleni podor ne smete dovoliti semeniti, seme ne sme dozoreti, da ne bodo naslednje lete postale moteč plevel. Pri prezimnih rastlinah je treba paziti, da jih spomladi v tla zadelamo pravočasno. Če vidimo, da nam spomladi rastline preraščajo, je skrajni čas, da zeleno odejo uničimo in zadelamo v tla. Sama svetujem, da to naredite vsaj 3 tedne pred nameravano setvijo ali sajenjem vrtnin. Poznamo veliko rastlin, ki jih lahko uporabimo za zeleno gnojenje. Vsaka ima svoje prednosti, a tudi slabosti. Bela gorjušica in oljna red-kev sta križnici, ki ju zelo priporočam. Njuna edina slabost je v tem, da nastanejo težave, če imamo v kolobarju veliko križnic (kapusnic). Obe rastlini imata močan negativen vpliv tudi na talne škodljivce, kot so ogorčice in celo strune, kar sem že omenila. Zato setev priporočam tudi v rastlinjakih, kjer ju lahko sejemo še konec oktobra. Zelo zanimiva rastlina za zeleni podor spomladi ali jeseni je tudi ajda. S svojimi koreninskimi izločki namreč uniči del semenske banke plevelov, ki jo imamo v zemlji. Njena največja prednost pa je ravno v tem, da ni v sorodu z drugimi vrtninami, zato je lahko del katerega koli kolobarja, naredi veliko mase, pomaga v boju proti plevelom, njeno seme pa ni zelo drago. Ena izmed najlepših rastlin je tudi facelija. Ravno tako ima negativen vpliv na talne škodljivce, naredi veliko mase, ki je krhka in v tleh hitro razpada, ima globoke korenine, ki rahljajo zemljo in ni v sorodu z nobeno vrtnino. Kot rastline za zeleni podor lahko sejemo tudi mnoge enoletne detelje, kot sta na primer lepo dišeči aleksandrijska ali perzijska detelja. Pazite, detelje so v sorodu s stročnicami, zato na isto mesto ne sejemo fižola in njegovega sorodstva vsaj dve leti. Kdor pa ima prevelik vrt in želi del zemlje, gredic nekoliko spočiti, lahko seje tudi neprezimne rastline. Najbolj znane so seveda prezimne metuljnice: črna in bela detelja, nokota, medena detelja, inkarnatka in lucerna. Sejemo jih od konca junija naprej pa vse do sredine septembra. Kasneje ne naredijo več veliko koristi. Ob zgodnjih setvah jih kosimo, pokošeno maso pa uporabljamo kot zastirko okoli sosednjih vrtnin. Poleg metuljnic lahko za zeleni podor uporabimo tudi ogršči-ce, repice, pa tudi prezimne grašice. V rastlinjaku, pa tudi na prostem, predvsem v fižolovih žičnicah, se mi zdi uporabna tudi setev žit. Žita lahko uspešno sejemo še v novembru. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 4. septembra 2Q18 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike Johannesburg Ob prihodu v tujo državo te vedno čaka nekaj potrebnih opravil, ki so na začetku zelo zabavna. Ta spadajo v kategorijo priprave terena, vključujejo pa generalno informiranje, pripomočke za komunikacijo, informacije o transportu in podobne reči. Po nekajminutni asimilaciji sem šel v nabavo SIM-kartice, da bi lahko udobno navigiral naokrog in komuniciral z domačini. Kljub odličnemu vizualnemu vtisu prodajalne in obetajočim oglasnim nalepkam smo jo družno z vsemi prodajalci telefonov končno našli. Še zahtevnejši projekt je bil pa informacijska točka, kjer sta dve ženski med množico ljudi očitno spali, in ko sem ju z vsiljenim pokašljevanjem končno prebudil, sta mi v en glas zatrdili, da pravzaprav nimata nobenih informacij, še manj pa kakšnega zemljevida mesta. Lepa reč, sem si mislil. Po manjšem negodovanju in po občevanju z različnimi uslužbenci sem sčasoma ugotovil, da so v celotni regiji bolj ležerne narave in da si moraš za posamezno stvar vedno vzeti čas. Po pravilu so naju takoj okupirali taksisti in nama ponujali najugodnejše v nebo segajoče cene, a sva jih gladko odslovila. Že doma sva si namreč rezervirala avto za pohajkovanje in radoveden sem bil, kaj točno bova dobila. Vedno se rezervira neki razred avta, kaj boš dejansko vozil, pa je vedno loterija. Midva sva imela srečo, saj Foto: Dani Zorko Trg Nelsona Mándele v predelu Sandton Foto: Dani Zorko Majhen del Johannesburga od zgoraj sva dobil fordovega polterenca, ki je bil praktično čisto nov. Lepo sva se napakirala, nato pa sva se končno odpravila na najino domovanje za dva dni, za katerega niti približno nisva imela orientacije, kako naj do tja prideva. V Južni Afriki vozijo po levi strani, kar je bil znova manjši izziv zame, večji izziv pa je predstavljalo dejstvo, da nama navigacija ni dobro delala in da sva sprva vozila precej na pamet. Johannesburg je ogromno in zelo razvejano mesto z več okrožji, zato je bila tam najina vožnja vedno nekaj posebnega. Poleg tega pa sva ugotovila še, E3 PRIPRAVA ZA UGOTAVLJANJE TREZNOSTI PRIMORSKI SVALJKI DOLENJSKI DOPISNIK RADIA SLOVENIJA (JOŽE) LOJZE DOLINAR NASA PEVKA (ELDA) FRANCOSKI ROMANOPISEC DAUDET NAJVIŠJE EVROPSKO GORSTVO HRVAŠKI OTOK V KVARNERJU BRITANSKA PEVKA (RITA) W HOČEVAR OTOK V NEtPEU. ZALIVU GARANTV BANČNIŠTVU SVETILKA NA NOČNI OMARICI SLOVANSKI VLADAR DEL TENIŠKE IGRE ) TRATA, TRAVNIK SVETNIŠKI SUNA PODOBAH SVETNIKOV NAS KNJIŽEVNIK IN UREDNIK (ANDREJ) ŽLAHTEN PLIN V AVTOMOBILSKIH ŽAROMETIH AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (CHRISTOPHER) POLITI-ČARKA IBARRURI AKVARIJSKA RIBICA DAUSE ČASOVNO OBDOBJE PLAČILO ZA POTROŠNJO VODE ZMOZNOST DELJENJA CEVAST PREBAVNI ORGAN IVAN MINATTI OCVRTA MOČNATA JED ALBERT EINSTEIN NAS ILUSTRATOR (KOSTJA) 15. IN 10. ČRKA da avto ni bil dovolj zvožen, zato sva imela pri vsakem manjšem hribčku težave, ker ni dovolj potegnil. Vsak nov avto pač potrebuje nekaj časa, da se spravi v optimalno vozno stanje. Po teh začetnih težavah sva prispela v najino domovanje, ki je bilo v predelu Emmarentia. To okolico sva izbrala zato, ker velja za eno varnejših in ker tu živijo predvsem belopolti prebivalci. No, to zadnje lahko takoj demantiram z dejstvom, da je bila šefica najinega domovanja izjemno prijazna črnka, vse hiše pa so bile varovane z visoko zidano ograjo, ki je na vrhu imela bodečo žico. Ena najzlogla-snejših četrti v Johannesburgu je Hil-lbrow, kjer živi večina priseljencev iz drugih afriških držav, ki skrbijo za to, da stopnja kriminala v državi preveč ne upade. Ker sva bila mobilna, sva obiskala precej teh predelov, saj sva Johannesburg je bil še približno pred 150 leti gola farma, dokler niso tu našli zlata, ime pa je dobil po različnih dostojanstvenikih, ki jih je bila večina kar Johannesov - od županov, guvernerjev, predsednikov in tako naprej. Na sploh je to območje bogato z žlahtnimi rudninami, zaradi česar je bilo na tem mestu veliko kolonialnih vojn. morala zamenjati denar in poiskati bankomat. Ne bom se nič zlagal, če rečem, da sva po marsikateri ulici hodila kot edina belca. Enkrat sva šla v centralni del, v Carlton center, ki je bil veliko let najvišja stavba v Afriki. Pustimo to, da je celotna stavba razen razgleda za pozabiti, ampak policist na trgu pred stavbo nama je diskretno dejal, da je bolje, če se predolgo ne zadržujeva po teh ulicah. Jah, pogled naokrog res ni obetal nič dobrega. V Johanesburgu je živel in deloval tudi najin znanec Tadej, s katerim smo se dogovorili za večerjo v predelu Sandton. Te predele posebej omenjam zato, ker se je v vsako stran vedno potrebno peljati vsaj eno uro, pri čemer prečkaš nešteto gričev, greš petkrat na hitro cesto in še vedno si v istem mestu. Šli smo na hamburger in nekaj piv, na koncu pa smo pri njem doma obrnili še liter rdečega. Seveda, le malokrat se najdejo Štajerci sredi Afrike. Za vožnjo domov naju je posebej opozoril, da naj se preveč ne zadržujeva pri semaforjih, ker od časa do časa pride do kakšnega napada in podobne reči. To opozorilo sva seveda vzela zelo resno, tako da je bila vožnja domov zelo zabavna in polna prekrškov. Že tako sva ga imela malo pod kapo, nisva še bila navajena voziti po levi, prevozila pa sva vse rdeče luči, kar se jih je dalo. Sicer se s tem ne gre hvaliti, vendar je varnostna situacija dovolj dober razlog za malce samovoljno obnašanje. Ja, vtisi za prvi dan so bili zelo mešani ... SL. IGRALEC (PRIMOŽ) AMERIŠKI KOŠARKAR (LAMAR) MOŠKA SPOLNA ŽLEZA, TESTIS PALIČASTA BAKTERIJA VODENJE ŽIVINE HA PASHIK HITER PRIJEM Z ZOBMI RASTLINA Z GROZDI FINAHCNO URAVNOTEŽENJE PRIOSTREN DEL PREDMETA ANTON TROST ANGLEŠKI GLASBENI PRODUCENT (BRIAN) DOMAČA OKRASNA PTICA ALENKA TERLEP PRITOK ADIŽE V ITALIJI NIKELJ NEKD.IME STADIONA V BUDIMPEŠTI VBOKLIHA, NASTALA ZARADI PRITISKA RUSKI PISATELJ (MIHAIL) Foto: Dani Zorko Čisto vse hiše so varovane z visokim zidom AVREOLA - svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, RENARD, Jules - francoski pisatelj in član Academie Goncourt, SALTIKOV, Mihail - ruski pisatelj, Zgodovina mesta, SKABIES - nalezljiva kožna bolezen, garje KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 4. septembra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da že res, da delavci z minimalno plačo v številnih podjetjih težko preživijo, ampak ko zapustijo svoje delovno mesto, doma ne razmišljajo, kaj bodo naslednji dan počeli za tekočim trakom ali strojem v tovarni. Kaj šele da bi o tem razmišljali na dopustu. Nekateri, ki sicer niso na minimalni plači (a ne tako zelo daleč od nje), pa miru pred službo nimajo niti na dopustu ... Govori se... ... da ima mestna občina do svojega gledališča zelo prešernovski odnos: Kaj pa je tebe treba bilo. Kar tako pa si ga vendarle ne upa ukiniti. Sedaj pa se ji je izpolnila želja: gledališka stavba (ki so jo za časa bivšega župana tako ponosno prenavljali) je nevarna za zaposlene in obiskovalce. Razmišljajo celo o njenem zaprtju. ... da imamo v Ptuju gledališče brez igralcev, počasi bomo imeli gledališče brez odra, pa gledališče brez poslovnih prostorov. Delavci, ki skrbijo za gledališki repertoar, in gledalci pa še kar vztrajajo/vztrajamo... ... da imajo državna ministrstva kar nekaj praznih stanovanj, ker zanje ni zanima- nja. A glej ga, zlomka: ta ista ministrstva kupujejo nova stanovanja. Ne taka ajnfoh-na, ampak vila bloke. Kak javni uslužbenec pa si, če ne stanuješ v vili! In to ne kjer- koli, po možnosti v Kopru, Ankaranu, Izoli ali Luciji. Če že moraš delati, vsaj združiš koristno s prijetnim. ... da so nekateri hitro ugotovili »napako« na obnovljenem ptujskem mostu: za avtomobiliste nima tretjega pasu. Zakaj bi bil potreben, sicer ne vemo, domnevamo pa, da bi po njem radi prehitevali tiste počasneže, ki se po mostu vozijo samo 50 km na uro. Ker s takimi polži v prometu je težko shajati! ... da je Ptuj mesto začasnih rešitev - ki pa so potem dolgoročne. Tako imamo začasno postavljen steklenjak, v katerem je bil nekoč Volan, sedaj pa je pač nekaj drugega; začasno je postavljen tudi Perutninin steklenjak v centru mesta, v katerem je njihova gostilna; začasno je postavljena montažno krož-išče pri podvozu; začasno so zbrisali prehode za pešce do evropskih zastav in do kovinskih možakarjev na klopci, da se ne bi slučajno kdo zraven njiju fotografiral. Začasno imamo tudi sedanjega župana. Upajmo, da je vsaj to res. Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 3 5 9 4 2 6 4 3 5 6 1 6 9 6 8 3 1 2 9 5 1 4 2 7 7 3 5 1 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ ooo Bik ¥¥¥ ©©© € ooo Dvojčka ¥ ©© €€€ o Rak ¥¥¥ © €€ ooo Lev ¥ ©©© €€€ oo Devica ¥¥ © €€ o Tehtnica ¥ ©©© €€ ooo Škorpijon ¥¥¥ ©© € ooo Strelec ¥¥ © €€ ooo Kozorog ¥¥¥ © €€ o Vodnar ¥¥ ©©© € ooo Ribi ¥ ©© o Torek, 4. septembra 09:00 Trnovska vas 38b: ogled Vrtnarije in cvetličarne Golob (v okviru projekta Od kmetije do podjetja) Sreda, 5. septembra 17:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: uradno odprtje 16. mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija Forma viva Makole Četrtek, 6. septembra 09:00 Ptuj, mestni stadion, športna dvorana Mladika in druge lokacije: Ptujski športni vikend (od 6. do 9. septembra) 12:00 Majšperk, šotor pri gasilskem domu: 22. praznik občine Majšperk - srečanje upokojencev in invalidov 19:00 Majšperk, Breg, galerija AP: odprtje likovne razstave Haloze 2018 Petek, 7. septembra 10:00 Slovenska Bistrica, za cerkvijo Sv. Jerneja: 22. Podobe bistriških domačij - otvoritev in 6. živinorejska razstava, podelitev zvoncev najboljšim, točka s konji, razstava kulinarike, dobrote iz kmetij na stojnicah, predstavitev sodobne kmetijske mehanizacije, ogled Mlečne ceste in filma Pot do mleka, predstavitev panj-skih kočnic, delavnice, prikaz starih obrti in običajev, vodenje teličkov najmlajših rejcev 14:30 Ptuj, športna dvorana Mladika: Ptujski športni vikend, okrogla miza zakon o športu 16:00 Korenjak: prireditev Haloze in Zagorje poje, maša pri kapelici pod lipo, prireditev z ljudskimi pevci 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2: Ekološka kmetija Forstnerič -predavanje Vesne Forstnerič Lesjak Poletne zdravilne rastline 18:00 Središče ob Dravi, avla občine: odprtje fotografske razstave Cirila Ambroža Priklon jeseni 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: 22. praznik občine Majšperk - srečanje pevskih zborov 20:00 Lenart, dom kulture: komedija Županova Micka Mestni kino Ptuj sreda, 5. septembra: 10:00 Filmska čajanka: Mamma mia! Spet začenja se; 20:00 Mary Shelley četrtek, 6. septembra: 20:00 Črni KKKlanovec petek, 7. septembra: 17:00 Skrivno življenje mačk; 19:00 Mary Shelley; 21:00 Vohun, ki me je nategnil Velja za tedenod 21. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 27. avgusta 2018 - dobro, 3 znaki - odlično Štajerski 1 rEDM IIK www.tednik.si 1 Stajerskitednik \ Stajerskitednik Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? .¡A. k. II liri feil BP# VVVtij ' i.V. t iiÉMIÉI'1 ISRfiHltKIBtRmtČfl ^ii^v £ ^- mmUNKín/U f J CHX www.ucil "C i m® t - "5" .j—>'».. - Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Nuša Moravec, 2259 Ivanjkovci pri Ormožu. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 4. septembra 2018 Obveščamo krajane Korenjaka, Pestikin Brezovca ter vasi v sosednji Hrvaški, da bo v petek, 7. septembra, od 17. ure dalje, prireditev HALOZE IN ZAGORJE poje. Nastopajo ljudski pevci z obeh strani meje. V soboto, 8. septembra, od 10. ure naprej bo na kmetiji Fajfar v Korenjaku 17 v občini Zavre potekal že 9. tradicionalni piknik. Ljudje dobre volje, posebej še tisti, rojeni v Halozah, prisrčno vabljeni... >1 i ^F' f > ■ • • -v. • t ■ mm ~ Pripravljalni odbor Korenjak vabi k obisku! lüllill iJl-i Bittkvt TORTA za prvi šolski dan Zadnji poletni piknik BURGERJI štirikrat drugače Trije dnevi za vitkost SHUJŠAJTE z jabolčnim KISOM Ko glavna mišica v telesu začne pešati Skriti vzrok za SRČNO POPUŠČANJE Za kaj Slovenci nespametno zapravljamo FINANČNA NEPISMENOST Pomagata globinsko čiščenje in prava nega Zmanjšajte KOŽNE PORE Kako škodljivi so PIRSINGI in TETOVAŽE Maji je dodana knjižica receptov VLOŽENA ZELENJAVA Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj iJnm lil® i». * * * 000001 im Janez Novak m i tO Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si V uredništvu STAJERSKEGA TEDNIKA zaposlimo NOVINARJA/KO v redno delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke v porodniški (z možnostjo podaljšanja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • vozniški izpit B-kategorije • smisel za oblikovanje pisnih novinarskih prispevkov • veselje do dela z ljudmi Zaželena je VI. ali VII. stopnja izobrazbe (bolonjska smer) oz. visokošolska ali univerzitetna stopnja. Kandidati lahko svojevloges kratkim življenjepisom in morebitnimi novinarskimi izkušnjami pošljejo na e-naslov: tednik@radio-tednik.si ali na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, najkasneje do 13. septembra 2018. Štajerski Lepi spomini ne bledijo! Ptuj, 7. I^i- l-fjjl emaA4 PETO BRIGADIRSKO HJLÍTJEV liHClNI fVU Za zdravo pitno * vodo v Halozah M tian Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor mKwnuHim nui Premalo dogovarjanja sistema! ¡»así¡SBS;s¡Sísi 1 *. j■ T^r^n , lull —...— Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker teme (ji -prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | 3838898114427 torek • 4. septembra 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Povorka starih običajev na Destmiku 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšpcrk 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:30 70 lei PGD Majšperk Breg 23:00 Vidco strani SP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Siptv.S-i :00 Oddaja iz občine Hajdina :00 Oddaja iz občine Starše 30 Gostilna pr' Francef :30 Vidco strani :00 Italijanska trgovina - v živo :00 Oddaja iz občine Starše :00 Kronika iz občine Hajdina ;00 Sreda v sredo :00 Vidco strani 08:00 Srečanje starodobnikov v Dom a v i 09:00 Ljudski pevci sc predstavijo 11:00 Utrip iz Onnoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Bilo jc nekoč 20:00 Pesmi srca na PolcnSaku - konccn 21:20 Srečanje starodobnikov v Domavi 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani UredniStvu: Domgvg 2252 DORNAVA; ¡nf0@9iplv.5i kontakt: 02 754 00 30; 041 619 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si |®vJ •:•:■ . Don. TOREK 4. september 7:30 Glasbena osmica (slo), por. 8:00 SKU pon. 9:15 Sala, da se ti zrola: SS Slovenj Gradec in Muta, pon. 9:55 Utrip Ormoža 11:25 Pomurski tednik 11:50 Kdo?, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Kuhinjo, pon 12:50 Poqlea™rčr7r ¿¡¡s* [ec I Franc Kamric www.reporter.si Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata Franca Trunka S STRMCA PRI POLENŠAKU 19 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala sodelavcem iz PP. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred in mašo. Hvala pevcem za odpete pesmi, govornikoma za ganljive besede slovesa, zastavonoši in praporščaku DU Polenšak. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči: tvoji najdražji POLITIKA - Živina v Serpentinškovem hlevu INTERVJU - Franc Jager, lastnik verige trgovin Jager POGOVOR - Peter Prevc: Ko ti ne gre, se ti vse to nabira v glavi PREMIKI IN OKOPI - Janševi knjižni uspešnici za naročnike Reporterja Umrli so Franc Trunk, Strmec pri Polenšaku 19, roj. 1928 - umrl 26. avgusta 2018; Štefan Šimenko, Tržec 24, roj. 1936 - umrl 26. avgusta 2018; Mateja Vajda, roj. Kelenc, Zamušani 54b, roj. 1987 - umrla 26. avgusta 2018; Marjan Krajnc, Grajena 16a, roj. 1958 - umrl 28. avgusta 2018; Neža Bombek, roj. Golob , Spuhlja 81 A, roj. 1932 - umrla 15. avgusta 2018; Marija Merc, roj. Merc, Velika Varnica 44, roj. 1945 - umrla 27. avgusta 2018; Dragica Karolina Jurič, roj. Božičko, Ptujska Gora 19, roj. 1936 - umrla 27. avgusta 2018; Otilija Gregorin, roj. Matjašič, Ptuj, CMD 14, roj. 1930 - umrla 29. avgusta 2018; Feliks Polanec, Ptuj, Langusova ul. 5, roj. 1935 - umrl 29. avgusta 2018; Ana Sovič, roj. Zadravec, Her-manci 6, roj. 1926 - umrla 30. avgusta 2018; Jožefa Kodrič, roj. Korez, Čermožiše 30, roj. 1930 - umrla 30. avgusta 2018. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305 KMETIJSTVO PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu Tel 051 208 622 PRODAM trgatev belega grozdja, okrog 500 trsov, na Janškem Vrhu. Tel. 041 533 822. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor, lahko je Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič. Telefon 041 235 349. KUPIM 10 prašičev, 100-kilogramskih, ter grozdje šipon in laški rizling. Tel. 041 261 676. NESNICE, rjave, 21-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Piščance, 4-te-denske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM traktor, po možnosti s priključki . Telefon 041 680 684 PRODAM grozdje kvinton. Pokličite po 16. uri. Telefon 041 391 914. KUPUJEMO hlodovino, svežo topole, lahko na panju ali posekano. Tel. 041 587 530. PRODAM trgatev gemaj. Telefon 02 787 88 30. Kličite po 12. uri. NEPREMIČNINE ZAPOSLIMO osebo za prevoz pic, lahko tudi upokojenec. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. Telefon 031 301 116. RAZNO PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. UGODNO prodam masivno okroglo kuhinjsko mizo s steklom in 4 tapeciranimi stoli ter več različnih komod. Tel. 041 915 368 v Štajerski NIK www. t«» d n i k. s i Stajerskitednik Staierskitednik MAKSIM OSIPOV - ZLATI TERAPEVT, KI NAS POSPREMI NA POT SAMOZDRAVLJENJA Od ponedeljka, 3. september do srede, 12. september 2018 v MARIBORU v hotelu HABAKUK gostuje izjemen ruski energoterapevt. Najboljše rezultate dosega na področju ortopedije, pri revmi in artritisu, glavobolih, dihalnih boleznih, astmi, depresiji, stresu, kardiovaskularnih boleznih, boleznih limfnega sistema, endokrinih boleznih, ginekoloških obolenjih I, inkontinenci, težavah zvidom, pri saniranju posledic infarkta in možganske kapi, pri psihičnih problemih in drugih, pri otrocih z Downovim sindromom in pri avtistih. Precej uspešno odpravlja težave neplodnih parov. In tudi pri boleznih, na katere medicina nima odgovora, pomaga. Energoterapevt Maksim Osipovje magister tradicionalne ruske medicine in spada med 10 najboljših zdra-vilcev na svetu. Deluje na dveh ravneh. Kot energoterapevt na nivoju biopolja in po potrebi na fizičnem telesu. Intuitivno prepozna težavo in uporabi metodo, ki je najprimernejša. Najprej vpliva na energetsko stanje, na pretok energije, nato pa tudi na imunski sistem in na delovanje žlez z notranjim izločanjem. Ko energija ponovno brez ovir steče po telesu, se prične postopek zdravljenja. Tisti, ki so bili deležni njegove pomoči, pravijo, da ima zlate roke in veliko srce. Sam pa skromno doda, da ljudi ne zdravi, ampak pomaga vzpostaviti porušeno ravnotežje v telesu. Potem se lahko pozdravijo sami. Vedno znova pa spomni, da lahko pomaga le tistim, ki so se odločili za pomoč. Informacije in obvezne rezervaciie po 15.00 uri na gsm 051 313868 Slovenija, Podravje • Na cestah čedalje več kolesarjev Največ poškodovanih med 55. in 64. letom Črno prometno statistiko nesreč z različnimi vrstami poškodb sestavljajo tudi nesreče kolesarjev. Lani so jih na Agenciji za varnost prometa zabeležili nekaj manj kot 1200 oziroma več kot tri dnevno, letos že več kot 650. Z vedno večjim številom kolesarjev narašča tudi njihova ogroženost, a za svojo varnost lahko marsikaj storijo sami. Kolesarji spadajo med ranljivej-še udeležence v prometu, saj so v primerjavi s pešci hitrejši, hkrati pa si, če ni vzpostavljenih kolesarskih stez, cesto delijo z avtomobili, proti katerim so slabše zavarovani. Z vedno večjim številom kolesarjev narašča tudi njihova ogroženost. Statistični podatki o udeležbi kolesarjev v prometnih nesrečah kažejo, da je delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 7 %, med smrtnimi žrtvami pa so v letu 2017 predstavljali kolesarji 11 %. V preteklem letu je bilo na slovenskih cestah zabeleženih skupno 1187 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je življenje izgubilo 11 kolesarjev, 189 je bilo huje poškodovanih, 859 pa lažje poškodovanih. Med huje telesno poškodovanimi in smrtno ponesrečenimi kolesarji prevladujejo moški (65 %) ter starejši, saj jih je več kot polovica starejših od 45 let, največ poškodovanih pa je bilo v starostnem razredu med 55 in 64 let. Med otroki je bila ena smrtna žrtev, 12 je bilo huje Foto: Črtomir Goznik Z vedno večjim številom kolesarjev narašča tudi njihova ogroženost. prometa. Vozniki motornih vozil jih premalo upoštevajo in pogosto tudi spregledajo. Zelo pomembno pa je, da tudi kolesarji spoštujejo ce-stnoprometne predpise, skrbijo za tehnično brezhibnost svojih koles in z uporabo zaščitnih sredstev poskrbijo za svojo varnost. Na agenciji opozarjajo, da za kolesarje veljajo isti predpisi glede vožnje po cestah in glede udeležbe v prometu kot za ostale udeležence v prometu. Zato kolesarjem svetujejo, naj bodo vidni, naj nosijo svetla in odsevna oblačila ter imajo vedno prižgane luči ob slabem vremenu in v temi. Prav tako na agenciji kolesarjem priporočajo nošenje kolesarske čelade ter jih pozivajo, da ne vozijo v nasprotno smer po kolesarskih stezah ali v enosmernih ulicah (razen tam, kjer je to dovoljeno), da ne vozijo čez prehode, ki so namenjeni samo pešcem, ter da nakažejo drugim voznikom svoje ravnanje. »Vedno nakažite smer, preden speljete, zavirate ali spremenite smer,« so dodali. Mojca Vtič Število kolesarjev se povečuje Kolesarjenje predstavlja 13 odstotkov celotnega prometa, kar kaže na njegovo pomembnost. Na ravni Evropske unije opravimo 50 milijonov voženj s kolesom na dan. »Zadnja leta tudi v Sloveniji opažamo velik porast kolesarjev na naših cestah - tako tistih, ki se kolesa poslužujejo zgolj za krajše poti, kot tudi tistih bolj rekreativnih kolesarjev. V Ljubljani beležijo velik porast števila kolesarjev, kjer ocenjujejo, da delež kolesarskega prometa znaša 13 %, v Mariboru pa 11 %,« so o trendu rasti uporabe koles dejali na agenciji. Statistično gledano se varnost kolesarjev v zadnjih letih izboljšuje. V letu 2017 se je smrtno ponesrečilo 11 kolesarjev (11 % med vsemi smrtnimi žrtvami v prometnih nesrečah), kar je najmanj v zadnjih 25 letih. V letošnjem letu so na slovenskih cestah umrli trije kolesarji, 106 je bilo hudo telesno poškodovanih, 541 pa lažje telesno poškodovanih. | Leto Smrt | 2007 1337 1009 169 17 2010 1089 834 125 16 2013 1288 991 154 16 2014 1350 966 199 13 2015 1368 976 222 14 2016 1326 991 179 13 2017 1187 859 189 11 Vir: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa poškodovanih, 81 pa z lažjimi poškodbami. V skupnem številu vseh poškodovanih v prometnih nesrečah je delež kolesarjev izenačen z motoristi, in sicer 22 %, so s statističnim pregledom postregli na agenciji za varnost prometa. Kot ugotavljajo na agenciji, se velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi znotraj naselij (84 %), zato so na agenciji prepričani, da morajo občine nujno učinkovito ukrepati. Sicer pa so med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost ter nepravilna stran oz. smer vožnje (14 %). Pogosto so tudi kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč (56 %), pri smrtnih poškodbah pa je delež nižji, in sicer 36 %. Kaj lahko kolesarji za svojo varnost storijo sami Zaradi svoje ranljivosti so kolesarji poleg pešcev ena najbolj ogroženih kategorij udeležencev cestnega Pisma bralcev Koga »moti« ptujska veduta (2) Želela bi se navezati na članek v zadnji izdaji Štajerskega tednika, v petek, 24. 8. 2018, na strani 9, rubrika »Komentiramo«, pod katerim se je podpisala novinarka Majda Goznik. Tudi osebno menim, da bi bilo kdaj treba preveriti, kaj drugi pišejo o nas, predvsem v (po)zna-nih turističnih publikacijah, kot je recimo Lonely Planet. Medtem ko smo bili še pred kratkim ponosni na uvrstitev Ptuja v to in ono pomembno edicijo, se lahko samo vprašamo, kako je možno, da je v osmi izdaji Lonely Planeta iz leta 2016, na strani 200, pod zgodovino mesta Ptuj zapisano, da je Ptuj »dobil mestne pravice leta 977«. Ta isti vodnik nadalje govori o kužnem znamenju pred minoritsko cerkvijo, pa o peš-coni v Prešernovi ulici, kurentovih rdečih očeh in še bi se kaj našlo. The Slovenia Book iz leta 2014 pa zgodovino Ptuja še nekoliko skrajša, saj je pisec ugotovil, da je Ptuj »postal poznan leta 69 n. št., ko mu je rimski cesar Trajan dodelil status mesta in ga poimenoval Colonia Ulpia Traiana Poetovio ...« (str. 192). Za konec pa še to: že pred nekaj leti sem potrebovala dober mesec, da sem tujega navdušenca za vse, kar se nanaša na stari Rim, prepričala, da Ptuj (rimska Petoviona) ni na Hrvaškem, ampak v Sloveniji. A potem še lahko dvomimo o uporabnosti moderne tehnologije in »strička Googla«? Tanja Ostrman Renault Foto: CG Rodile so: Petra Plohl, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj - deček; Cvetka Gašparič, Ceste 11, Rogaška Slatina - deček Bine; Mateja Vidovič, Velika Varnica 67, Zg. Leskovec - deklica; Maja Drosk, Ptujska Gora 97, Majšperk - deček Rene; Katja Raušl, Bratonečice 5, Sv. Tomaž - deček Žiga; Simona Požegar, Bišečki Vrh 28, Trnovska vas 28, Trnovska vas - deklica Eva; Mateja Tacl Ranfl, Ul. Avgusta Hlupiča 6, Ptuj - deček Tomaž; Vanja Kolenko - deklica Iza; Maša Praprotnik - deklica Lija; Janja Vidovič - deklica Lejla; Azuara Chavez, Flor de Liz, Kovača vas, Slovenska Bistrica - deklica Eli; Maja Miložič, K jezeru 17, Ptuj - deklica Ota; Teja Zorko, Cenkova 19, Cerkvenjak - deklica Taja; Lidija Kos, Cerovec pod Bočem 28a, Rogaška Slatina - deklica Kiara; Marjana Matjašič, Biš 56, Trnovska vas - deklica; Petra Šegula, Cunkovci 15, Gorišnica - deklica; Suzana Mlinarič, Bunčani 15, Veržej - deček Jan; Jožica Vešligaj, Trlično 2a, Rogatec - deklica Nisa; Petra Puh, Spodnja Hajdina 51 - deklica Tinkara. Poroke - Ptuj: Ignacij Prijatelj in Natalija Nežmah, Ptuj, Mariborska c. 37; Silvo Dominko in Lidija Horvat, Trnovski Vrh 10; Rok Korez in Tereza Gomboc, Ptuj, Potrčeva c. 35; Daniel Bračun, Krško, Razrez 29a, in Tjaša Kerček, Kungota pri Ptuju 107. Poroke - Ormož: Tomi Makoter, Cven 99b, Ljutomer, in Jasmina Čurin, Ivanjkovci 4a, Ivanjkovci; Darko Kneževic, Velika Nedelja 2, Velika Nedelja, in Mateja Hergula, Cvetkovci 14, Podgorci; Borut Toplak in Brigita Majcen, Senešci 7a, Velika Nedelja. Kakršen kimavec, takšen bo sušeč. Danes bo spremenljivo, na vzhodu pretežno oblačno. Tam bo občasno deževalo, drugod bodo predvsem popoldne nastale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 20 do 25 °C. V sredo in v četrtek bo več sončnega vremena. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla, popoldne pa bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek i 04 09.2018 05.092018 ■■IJ.kfcl.»;» fr s 15 15 14 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 21 25 25 Popoldan Popoldan Popoldan A 4 V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s 13 Dopoldan 26 Popoldan