LETO XLIV, ŠT. 5
Ptuj, 31. januarja 1991
CENA 7 DINARJEV
Če se po jutru dan pozna...
.., potem bo naš Ptuj dočakal pomlad lep in očiščen. Komunalni
delavci so se namreč že lotili čiščenja odvečnega zimskega posip-
nega materiala z nnših cest invlic. Kljub strojem je človeška ro-
ka še vedno najbolj dosledna in zanesljiva ...
Foto: M. Ozmec
Zdrave misli za čisto okolje
Satelit je ugotovil, da so v Sloveniji še lokacije, kjer bi lahko pride-
lovali bio hrano. Ta območja so tudi v našem okolju, v Halozah in Slo-
venskih goricah. Sicer pa je severovzhodna Slovenija s svojimi naravnimi
bogastvi — kmetijskimi površinami in pitno vodo — nacionalnega po-
mena.
To je ena izmed pomembnih
ugotovitev okrogle mize o zdravi
hrani, ki jo je na pobudo Zelenih
F*tuja sklical v. d. predsednika iz-
vršnega sveta SO Ptuj Branko
Brumen. Ugotovitev o nacional-
nem pomenu tega območja je to-
liko pomembnejša, ker so na
okrogli mizi sodelovali tudi
predstavniki republiške oblasti,
med njimi dr. Ludvik Toplak,
predsednik Družbenopolitičnega
zbora, in podpredsednik republi-
ške skupščine Vane Gošnik. Se-
veda so na okrogli mizi sodelo-
vali še številni strokovnjaki s po-
dročja kmetijstva, varstva okolja,
predstavniki Zelenih Slovenije.
Okrogla miza je pomagala raz-
čistiti dilemo, kaj je zdrava in kaj
bio hrana. Za pridelovanje bio
hrane, popolnoma brez kemije,
so možnosti precej omejene. Tak
način pridelovanja hrane tudi ni
zanimiv za podjetnike, kar mora-
jo biti navsezadnje tudi kmetje.
Veliko več pozornosti bo zato
potrebno nameniti pridelovanju
zdrave hrane. Pri tem bo svojo
pomembno vlogo odigrala stro-
ka, ki bo morala doseči limitira-
nje kemičnih gnojil in zaščitnih
sredstev na minimum.
Pri tem se bomo morali zgle-
dovati po Evropi. Tam so stan-
dardi za zdravo hrano sprejeti.
Če se bomo tudi s kmetijstvom
želeli vključiti v Evropo, bo upo-
števanje standardov nujno. Sicer
pa je te evropske standarde že
osvojila ljubljanska Biotehniška
fakulteta, prevedeni so v sloven-
ščino, naša naloga je torej le nji-
hovo upoštevanje.
Zastaviti bo potrebno dolgoro-
čen projekt in vanj vključiti izo-
braževalni sistem, proizvodnjo in
trgovino. Gre v bistvu za prev-
zgojo, za opustitev desetletja vce-
pljanega prepričanja, da je mo-
goče le z uporabo kemičnih sno-
vi dosegati zadovoljive pridelo-
valne rezultate. Tudi od sedanje-
ga obratnega procesa ne bo mo-
goče speljati prek noči. Najprej
moramo vzpodbuditi samoočiš-
čevanje zemlje in nato še »očiš-
čevanje« človekove miselnosti.
Na okrogli mizi o zdravi hrani
je bilo slišati precej zanimivih,
mnogokrat nasprotujočih si sta-
lišč; to je glede na strokovno ra-
zličnost razpravljalcev tudi ra-
zumljivo.
Dejstvo je, trdi dr. Ciril Kor-
par, da dobimo s hrano iz okolja
kar 90 odstotkov vseh strupov.
Nekoliko tolaži misel, da je člo-
vek končno spoznal, da s svojim
ravnanjem usodno ruši ravnote-
žje na Zemlji. Že kar dramatično
je sociološko opozorilo, da če se
bomo z naravo igrali še naprej,
bo le-ta vzela stvari v svoje roke,
vrnila vse na izhodišče, mi pa te-
ga ne bomo doživeli.
Stroka dvomi, da je mogoče
bistveno zmanjšati porabo kemi-
je, ne da bi istočasno bistveno
zmanjšali količino pridelane hra-
ne. Le-ta bi morala potemtakem
biti dražja vsaj za polovico. Na
to je reagirala pridelovalka bio
hrane z nekajletnimi izkušnjami.
Trdila je, da pridelki niso bistve-
no manjši, če seveda pri biolo-
škem pridelovanju hrane upošte-
vamo lunin setveni koledar. Po-
vedala je tudi svojo izkušnjo o
tem, kako so ljudje premalo pou-
čeni o škodljivosti strupov, ki jih
uporabljamo v kmetijstvu, kako
so navodila za njihovo uporabo
zapletena in kako ljudje pridelu-
jejo zase zdravo, za trg pa močno
zastrupljeno hrano.
Kmetje menijo, da bodo spet
oni žrtve novega časa. »Mi smo
že pridelovali zdravo hrano,« je
menil eden od razpravljalcev.
»Potem nas je stroka pripeljala
sem, kjer smo, in zdaj nas znova
silite v prejšnje ravnanje.«
Tako je potrebno pritegniti ti-
stemu, ki je bil mnenja, da bo
treba najti srednjo pot. Bio hra-
ne je na našem območju še pre-
cej, v pozabljenih delih Sloven-
skih goric in Haloz, pa ne najde
poti do potrošnikov.
Sicer pa, kaj bi preveč modro-
vali o tem, kako in kje pridelati
čim več zdrave hrane, ko pa to
naše modrovanje spremljajo to-
ne strupov iz tovarniških dimni-
kov in avtomobilskih izpušnih
cevi.
Ce bo tudi republiški \rh spo-
znal, da je se\erovzhodni, kme-
tijski in vodni rezervat pomem-
ben za preživetje Slovenije, nam
morda ne bo več ponujal odlaga-
lišča jedrskih odpadkov. Morda
je okrogla miza prispevala vsaj
delček k slovenski ekološki zave-
sti. Ce je, je njen uspeh popoln.
J. Bračič
Kako do zdrave hrane — okrogla miza v sejni sobi gostilne Mesaric.
UVODNIK
Ali smo znoreli?
Preživeli \nu) še en leden.
Kako žalostno, da moramo sedaj svoje življenje meriti v ted- ■
/)//(. še ne dolf^o lei^a pa smo f^a v letih. Pa Je pred nekaj dnevi ka-
zalo, da homo svojo sreeo merili z dnevi. In homo vsak večer vzdih-
nili: >Hvala bogu. preživeli smo še en dan!<
Mrtvi v Zalivu, mrtvi oh Baltiku, mrtvi v Juiioslaviji. Tako da-
lee se nam je včasih zdelo dogajanje, ki smo ga gledali na televiziji.
>Zopet se lam nekje da je jo.< smo si rekli, skomignili z rameni in od-
šli svojim vsakdanjim skrhem naproti.
Stvari, ki so se včasih dogajale drugim, so sedaj med nami. Ne
še v svoji najbolj krvavi obliki, vendar so tu. Koliko pa Je manjkalo
prejšnji leden, da nismo doživeli Litve ali Libanona na svojih tleh'.'
■Svoje vsakdanje življenje smo podredili radijskim in televizij-
skim poročilom: zjutraj vstanemo minuto pred jutranjimi kronika-
mi, v službi, če se le da. poslušamo vsakourna poročila, doma po vr-
nitvi iz službe Jemo ob radijskem dnevniku, potem smo ob 17. uri
pri prvem televizijskem dnevniku, ob 19.1)0 pri večernem radijskem
in 19. JO pri televizijskem dnevniku, ob pol enajstih pa še pri tretjem
tv dnevniku Ida ne bi morda zamudili kakšne vojne ali vsaj spopa-
da).. . Otrokom ukazujemo, naj bodo tiho. ker poslušamo, naj se
umaknejo, ker gledamo . . .
Živimo v pričakovanju pa ne česa dobrega, pač pa slabega.
Zamorjeni smo. zadirčni. neprijazni. . .
Bo sploh še kdaj prišel čas. ko se bomo lahko posvetili življenj-
skim radostim, sebi in drugim, svojim otrokom, svoji službi in pro-
stočasnim dejavnostim, svojemu športu in svojemu vrtu
Jože Šmogoe
ONESNAŽENOST ZRAKA V PTUJU
V prvem delu
slovenske lestvice
Po zadnjih podatkih Hidrometeorološkega za\oda Slovenije je
Ptuj glede na onesnaženost ozračja z žveplovim dioksidom med slo-
venskimi mesti na 19., po onesnaženosti z dimnimi delci pa na 11. me-
stu.
Avtomatski merilni postaji za obe emisiji sta v Kidričevem in na
Ptuju, vendar sprotnih podatkov o vsakodnevni onesnaženosti ni mo-
goče dobiti, ker emisije naknadno odčitavajo v Ljubljani. Ptuj namreč
ni v tistem razredu onesnaženosti, po katerem bi namestili na tem po-
dročju naprave, s katerih bi bilo mogoče dnevno odčitavati poleg vse-
bnosti SO2 in dimnih delcev tudi NOv. d. 1.
Zeleni telefon za
napake v okolju
v Ptuju bo od jutri naprej »delal« zeleni telefon, in to pri stranki
Zelenih. Na številki 773-816 bodo sprejemali vsa sporočila o nepravil-
nostih v našem okolju. Na pogovoru predsta\ nikov Postaje milice. Od-
delka za notranje zadeve Skupščine občine Ptuj, stranke Zelenih in
Izvršnega sveta so se dogovorili, da bodo pre\erili veljavnost vseh
predpisov in odlokov s področja varovanja okolja, možnost mandat-
nega kaznovanja inšpekcije in policije. Slednja je to možnost včasih
imela. Ponovno bo začel delati tudi komunalni nadzornik, v okviru
spremenjenega delovnega časa upravnih organov — inšpekcijskih
služb bodo uvedli dežurstva sanitarnega in tržnega inšpektorja. Ptuj-
čani bodo vztrajali tudi pri mesečnih poročilih o onesnaženosti zraka.
O tem se že dogovarjajo z mariborsko merilno postajo. Predstojniki
upravnih organov pa bodo v okviru svojih pristojnosti skrbeli, da
okolja dodatno ne bi onesnaževali.
V občinskih organih načrtujejo še druge aktivnosti za varovanje
okolja in spodbujanje ekološke zavesti pri občanih. Pričakovati je, da
bo »zeleni telefon« pogosto zvonil, saj je onesnaževalcev veliko. Tele-
fon ne bo samo »sprejemal« podatkov, »skrbel« bo tudi, da bodo le-
ti prišli do pravih ljudi, ki bodo ukrepali skladno s svojimi pristoj-
nostmi in obveznostmi.
2 - DOMA IN PO SVETU
31. januar 1991 - TEDNIK
TEDNIKOVA ANKETA
»Vojna je nesmisel«
Naključno izbrane smo /motili pri vsakdanjih opravkih v mestu in
jih vprašali, ali spremljajo dogajanja v Zalivu, kaj menijo o tej vojni, je
vojna bila aujaa ...
Alenka Simonič, učenka 8. ra-
zreda: Menim, da Arabci pretira-
vajo in nimajo prav. Slišala sem,
daje Husein napadel Kuvajt, ker
je imel veliko dolgov. Upam, da
bodo Američani zmagali. Vojna
Alenka Simonič
pa se prav gotovo ne bo končala
tako hitro, kot pravijo. Veliko
ljudi boT^o nedolžnem trpelo.
Karel Šmigoc, gliničar v TGA:
Vsaka vojna je neumnost. Ce bi
bili razumnejši, bi se gotovo dalo
najti kakšno drugo rešitev. Naj-
prej je pravila prekršil Husein —
vse je že tako lepo izgledalo.
Karel Šmigoc
Upal sem, da bo na svetu mir, še
posebej, ko so tako spretno rešili
nemško vprašanje. Zdaj je pa vse
skupaj že tako zapleteno, da bo
težko, težko najti rešitev. Najbrž
bodo morali Irak do konca zlo-
miti, da bo ponovno mir.
Zlatko Krajnc, delavec v Agisu:
Dogodke v Zalivu spremljam,
vendar se mi vse skupaj zdi ne-
smiselno. Eni strani gre samo za
nafto, saj bo Husein lahko pro-
dajal nafto po taki ceni, kot mu
ustreza. Američani so prav rav-
nali, vojna pa bo gotovo dolgo-
trajna, saj so Iračani globoko
vdani Huseinu. Borili se bodo do
zadnjega diha. Gotovo bo vojna
trajala dalj časa. kot so predvide-
li Američani.
Irena Sredinšek, upokojenka:
Poslušam vsa poročila o tem, no-
vice o vojni me najbolj zanimajo.
Imam petnajstletnega sina in ve-
Zlatko Krajnc
nomer razmišljam, kaj bo, če se
bo tudi pri nas pričela vojna.
Marsikatera mati si sedaj briše
solze. Iz vsega tega ne bo nič do-
Irena Sredinšek
brega. Eni in drugi v vojni so ne-
umni. Vojna bo še dolgo trajala.
Maja Korbar, učenka 2. razre-
da: Ravno zdaj smo se s sošolci
Maja Korbar
in sošolkami pogovarjali o tem,
da bi bilo treba Huseina ujeti,
mu sleči hlače in ga po zadnji . . .
Mi smo tako jezni nanj. V šoli se
o tem nič ne pogovarjamo, s pri-
jatelji pa veliko in upam, da bo-
do Američani zmagali.
Spraševala: d. 1.
Fotografiral: O M
ORMOŽ
Liberalnodemokratska stranka
bo prenehala delati
že nekaj časa je v Ormožu opaziti mrtvilo v delovanju LDS (še
pred letom dni ZSMS — ta pa je bila v Ormožu dokaj dejavna). O
vzrokih smo vprašali Tomaža Bolcarja, ki je bil do maja 1990 neke vr-
ste »prisilni upravitelj« v stranki in ki je vodil aktivnosti do lanskih
volitev ter poskušal še nekaj časa po volitvah.
Tomaž Bolcar: »Stranka trenutno nima občinskega odbora in
vodstva. Tako je že vse od lanskih volite\. Poleg tega se v njenem
okviru nič ne dela. Še v tem mesecu bomo o stanju, ki je v Ormožu,
sporočili republiški konferenci. Ta od \olitev dalje za svoje občinske
odbore ni napravila ničesav. Pred volitvami so uspeli priti do nas, se-
daj pa so na »bazo« pozabili. Tako daleč pozabiti na svoje članstvo,
da se ga ne spomniš niti po pol leta, pa je le prehudo. Prepričan sem,
da tudi v prihodnje v Ormožu LDS ne bo obstajala. Mlade je v glav-
nem zanimalo interesno delovanje, zato se bodo organizirali v Klubu
mladih oziroma v Centru za kulturo mladih, ki je že ves ta čas delo-
val, čeprav formalno še ni bil ustanovljen.«
Kaj pa bo s prostorom bivše ZSMS, ki ga imate \ drugem nad-
stropju ormoškega gradu?
»Prodali ga bomo Klubu mladih, če bomo klub imeli; stvar
skupščine pa je. ali bo prostor dala mladim ali ne.«
Upajmo, da bo, saj mladi ne premorejo svojega prostora in so
bolj ali manj prepuščeni sami sebi, cesti in gostinskim prostorom.
Vida Topolovec
Nova imena 3. februarja
SLOVENSKA
BISTRICA
V času, ko Slovensko Bistrico
vodita vlada in župan v odstopu,
se Demosove stranke trudijo pri
izbiri kandidatov za mandatarja
izvršnega sveta in župana. Pred-
loge bodo v prihodnjem tednu
posredovali poslanskim klubom
in potem bo že bolj jasno, kdo je
v igri.
Vprašali smo Slovenjebistriča-
ne, kakšno vlado si želijo. Veliko
so imeli povedati, ko pa smo jih
vprašali po imenu in želeli foto-
grafirati, niso pristali, da bi se
njihovo ime pojavilo v časopisu.
Zato smo poiskali dva »pogum-
na« Milana Ozimiča, pred-
sednika slovenjebistriških social-
demokratov, in Bojana Siniča,
poslanca LDS.
Milan Ozimič: »Želimo imeti
dobro vlado. Poskušali bomo
takšno tudi dobiti; upamo, da
nam bo uspelo. Na čudeže ne ra-
čunamo. Nova vlada bo morala
delati bistveno drugače; ne mo-
goče toliko programsko, temveč
bolj javno. Ce je vlada v odstopu
delala bolj zase, še ne pomeni,
da je kaj prikrivala, vendar je
prav, da bi bili svoje odločitve
povedali tudi javnosti.«
Bojan Sinič: »Seveda si tudi
sam želim, da bi v Slovenski Bi-
strici čimprej dobili novo vlado
in novega župana, toda nekaj dni
pred 3. februarjem, ko bi morali
predsedstvu občine posredovati
imena, ne kaže najbolje. Sicer je
pričakovati kakšen predlog, toda
po vsem, kar se je zgodilo, sem
prepričan, da bi bilo še najbolje
zamenjavo odložiti do volitev.
Zakaj? Mandatar bi za sestavo
izvršnega sveta potreboval vsaj
mesec dni, potem pa bi novi čla-
ni spoznavali problematiko vsaj
tri, štiri mesece. Predvidevam, da
se bo zgodilo takole: v vladi, ki
je odstopila, bo morebitni man-
datar zamenjal tri člane     pod-
Milan Ozimič
predsednika za gospodarstvo,
podpredsednika za družbene de-
javnosti in sekretarja za notranje
zadeve, drugi bodo nadaljevali
delo do volitev. Odprto je še
vprašanje nepoklicnega člana za
kmetijstvo, ki je neaktiven, pa tu-
di za Franca Juga napovedujejo,
da ne bo takoj odletel. Ponudili
mu bodo kakšen ministrski stol-
ček. Dejstvo je namreč, da preti-
ranih kritik na delo izvršnega
sveta ni bilo, razen seveda po ne-
umnosti izplačanega poračuna,
in bi jim morebiti res dali prilož-
nost, da izpeljejo vsaj nekaj na-
log, ki so si jih zastavili do pri-
hodnjih volitev. Sicer pa če bo z
novim mandatarjem prišla nova
vlada, ne bo mogla kaj korenite-
ga spremeniti v borih nekaj me-
Bojan Sinič
secih. Na razplet je potrebno gle-
dati predvsem z vidika širših ob-
činskih interesov v dobro večine
občanov.«
Vida Topolovec
Foto: Samo Brbre
/ \LIV: Strokovnjaki napove-
. lo, da se bo v Zalivu po 15.
tebruarju pričela kopenska bitka
v osrčju Kuvajta. To bo spopad
545 tisoč iraških in 685 tisoč za-
vezniških vojakov. Ameriški ma-
rinci so že H) kilometrov v notra-
njosti Kuvajta. Najbolj zaskr-
bljujoče je, da bo Irak, kot napo-
\edujejo izraelski vojaški stro-
kovnjaki, zaradi slabega zračne-
ga orožja prisiljen uporabiti tudi
druga sredstva najbrž kemi-
čno in biološko orožje. Zadnjo
dejanje Huseina - spuščanje
nafte v Zaliv - so Američani
poimenovali ekološki terorizem.
Podatki o izgubah v zalivski voj-
ni govorijo, da so zavezniki izgu-
bili 22 letal, en helikopter, enega
pilota in 25 strelcev. 110 iraških
vojakov so Američani in zavezni-
ki ujeli in jih X ubili. Iračani naj
bi izgubili 46 letal in S ladij. V
Iraku naj bi bilo ubitih 123 in ra-
njenih .327 civilistov. V Izraelu
naj bi bili 4 civilisti mrtvi, 215 ra-
njenih, v Savdski Arabiji pa en
mrtev in 42 ranjenih.
SOMALIJA: V senci zalivske
vojne so v tej državi bili zelo sr-
diti spopadi med vladajočim re-
žimom in uporniki. V nedeljo naj
bi že strmoglavili režim Siada
Barreja. Ta naj bi s tankom po-
begnil iz Mogadiša. Po osemin-
dvajsetih dneh spopadov je pre-
stolnico zasedel Združeni somal-
ski kongres. Ti spopadi naj bi po
neuradnih podatkih terjali naj-
manj 3 tisoč žrtev.
• • •
ZDA—SZ: James Baker in
Aleksander Besmertnik sta se
minuli konec tedna sestala v
Washingtonu in se pogovarjala
predvsem o moskovskem sreča-
nju Bush-Gorbačov, ki naj bi bi-
lo od 11. do 13. febrauarja. Poleg
tega sta govorila tudi o zalivski
krizi in o sovjetski notranjepoliti-
čni krizi. Besmertnik je omenil,
da SZ spoštuje resolucijo OZN o
Zalivu, vendar pa bo poskrbela,
da akcije na področju Zaliva ne
bodo presegle pooblastil, ki so
jih s temi resolucijami dobile za-
vezniške sile.
MOSKVA: V Moskvi so v ne-
deljo objavili ukaz predsednika
Gorbačova o boju proti ekonom-
ski sabotaži, s katerim organi
KGB in milice dobivajo izredno
široka pooblastila. Pripadniki
KGB (notranja uprava) in milice
sedaj smejo \stopati v podjetja
in preverjati dokumentacijo,
prav tako smejo preverjati orga-
nizacije, ki so nastale s sodelova-
njem tujega kapitala. Ti organi
lahko preverjajo tudi bančne ra-
čune. Poleg tega nadzorstva v SZ
ustanavljajo ludi vojaško-mili-
čniške patrulje za nadzor mest.
Demokratično izvoljeni organi
vse te ukrepe zavračajo, pozna-
valci razmer pa ocenjujejo, da so
ti ukrepi uvod v izredno stanje v
Sovjetski zvezi.
NEVV VORK: V nedavno obja-
vljenem po03čilu ameriški stro-
ko\njaki opozarjajo, da je v
ZDA čedalje več obolelih za aid-
som. Doslej naj bi umrlo že 100
tisoč ljudi, od tejga kar tretjina v
minulem letu. Število bolnikov
nezadržno narašča: strokovnjaki
ocenjujejo, da jih bo v nasled-
njih treh letih zaradi te bolezni
umrlo 215 tisoč. Po podatkih
Svetovne zdravstvene organizaci-
je je okuženih s tem virusom 10
milijonov, obolelih pa 300 tisoč
ljudi.
PARIZ: Francozi so te dni ja-
sno podprli prizadevanja pribalt-
skih republik po neodvisnosti.
Najnovejše znamenje takšne
usmeritve so obiski zunanjih mi-
nistrov teh dežel v Parizu. V
francoski prestolnici naj bi odpr-
li predsta\ ništva baltskih dežel
in francoske gospodarske usta-
nove naj bi tem državam poma-
gale tudi finančno.
Pripravila: d. I.
PREJELI SMO m PREJELI SMO
Po čem je voda,
ki jo pijemo
Ob dolgih zimskih večerih imamo nekoliko več časa. Da mi čas
hitreje mine, večkrat prebiram tudi ptujski Tednik. Ob prebiranju 2.
številke z dne 10. 1. 1991 sem se na II. strani seznanila tudi z objavo
cenika Komunalnega podjetja Ptuj z veljavnostjo od 1. 1. 1991.
Ker sem pred nekaj številkami Tednika prebirala mnoga kritična
mnenja bralcev na račun pretirane cene vode, sem to informacijo
sprejela z majhnim olajšanjem, a še to je kmalu splahnelo.
Razlika v ceni vode, ki je veljala do 31. 12. 1990 (18,20 din/m'),
in novo ceno (9,80 din/m') je skoraj enkratna v korist uporabnikov!
Toda, ali je tudi dejansko tako?
Vsaj v mojem primeru ni, kajti cena se spremeni (tako je razvid-
no iz obračunov) za potrošnika šele z odčitkom novega stanja, česar
pa Komunalno podjetje Ptuj še do danes, 25. 1. 1991, ni storilo. Iz iz-
kušenj pa vem, da so delavci omenjenega podjetja doslej običajno po-
pisovali vodne števce ob informaciji o doslej vedno višjih cenah. Ker
torej novega popisa še ni bilo. pa tudi edino tovrstno javno podjetje
nas ni javno pozvalo, da sporočimo stanje vodnih števcev njihovi
ustrezni službi, če sami s svojim kadrom tega v krajšem času nimajo
možnosti narediti, je za nas občane, priključene na vodovodno omre-
žje, vodarina še vedno po ceni, ki je skoraj enkrat višja, čeprav urad-
no ne velja več!
Preprosta je ugotovitev, da gre za ravnanje v škodo porabnikov
in za nesprejemljivo monopolno obnašanje Komunalnega podjetja
Ptuj.
Dvomim, da je omenjeno podjetje pozabilo opraviti popis vod-
nega števca le v našem gospodinjstvu, zato jih naj na to spomnijo te
vrstice. Predvidevam celo, da bo prvi naslednji popis namenjen tudi
medtem že zopet novi, vendar višji ceni komunalnih storitev, tudi vo-
darine. Nekorektnega poslovanja se bo pač treba odvaditi, pa čeprav
je morda dal »tiho soglasje« tudi kompetentni minister v občinski
vladi. VT
Natečaj za
slovenski
vinski kozarec
Podgorčani s svojim turističnim
društvom so že vrsto let znani po šte-
vilnih idejah. Letos so pod pokrovi-
teljstvom Turistične zveze Slovenije
razpisali natečaj za oblikovanje in iz-
delavo kozarca, primernega za pitje
vina doma, v kleti, gostinskih lokalih
in ob svečanostih. Kozarec — pri Tu-
rističnem društvu Podgorci so ga ime-
novali »slovenski vinski kozarec« —
bo namenjen za široko uporabo in
mora združevati zahteve enologov,
gostinske ponudbe ter potrošnika.
V natečaju je zapisano, da je lahko
poljubne oblike in velikosti, sodeluje-
jo pa lahko zasebniki in podjetja.
Zbiranje predlogov se sklene 28. fe-
bruarja. Ocenjevanje bodo opravljale
tri petčlanske komisije enologa, vi-
narjev, gostinskih delavcev in trgov-
cev.
Nagrajeni in odkupljeni bodo trije
najvišje ocenjeni predlogi, ostale pa
bodo vrnili avtorjem skupaj z doku-
mentacijo. Denarne nagrade so
vzpodbudne: prva znaša 40.000. dru-
ga 20.000 in tretja 10.000 dinarjev.
Vida Topolovec
Evropski delovni čas
v podjetjih
Jeruzalem Ormož
s 1. februarjem preidejo v vseh
podjetjih znotraj sistema Jeruzalem
Ormož na evropski delovni čas. O
prehodu na 40-urni delovni teden so
sklepali v lanskem decembru in je v
skladu z določili branžne kolektivne
pogodbe, ki je bila podpisana 19. de-
cembra 1990.
V pogovoru s Tonetom Luskovi-
čem. ki opravlja sekretarske posle v
poslovnem sistemu Jeruzalem Ormož,
smo izvedeli, da prehod na evropski
delovni čas zahteva spremembe v or-
ganizaciji dela. povzroča pa številne
druge težave. Mednje sodijo tudi pre-
vozi z avtobusi in drugo. O vsem se je
potrebno dogovoriti na ravni občine.
Prav zardi tega so naslovili na občin-
ski izvršni svet prošnjo, da sprožijo
aktivnosti za spremembo delovnega
časa tudi v drugih podjetjih, saj je se-
danji z vidika učinkovitosti prav goto-
vo nesmiseln in služi drugim intere-
som, ne pa interesom delovnega pro-
cesa v podjetjih.
V podjetjih Jeruzalem Ormož bodo
s I. februarjem prešli na 40-urni delo-
vni teden, s 1. marcem pa na nov de-
lovni čas: pričeli bodo ob 8., sklenili
ob 16.30. uri.
Vida Topolovec
DEVIZNI DEPOZITI NAD 3 MESECE
PO UGODNI LETNI OBRESTNI MERI
v LB-Kreditni banki Maribor, d. d., ponujamo deviznim var-
čevalcem možnost vezave deviznih prihrankov nad 3 mesece.
Svoja sredstva lahko vezete v DEM in ATS. Obrestujemo jih po
7,25 % fiksni letni obrestni meri na konformni način in je precej
višja od obrestne mere, ki velja pri vpoglednih vlogah za ti dve
valuti (obrestna mera za DEM 3 %. za ATS 4 %).
Najnižji znesek vezave v DEM je 2000 DEM, v ATS 15.000
ATS. Vezete lahko devizna sredstva, ki jih imate na vpogledni
vlogi, sredstva, katerih vezava vam je potekla, m devizna sred-
stva, ki jih hranite doma. Po poteku vezave vam privarčevana
sredstva prenesemo na vpogledno vlogo.
TEDNIK - 31- januar 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
DOBRODELNI KONCERT ZA POPLAVUENE DRUŽINE
Umetnost — most v stiski
Stara indijska modrost pravi, da bo goro premaknil tisti, kije v za-
četku premikal kamenčke. Gora, ki jo moramo premakniti, so tragične
posledice neurja v Savinjski dolini. Kamenčki, ki jih premikamo, pa so
majhna dejanja pomoči, s katerimi pomagamo ljudem v stiski.
Most do ljudi, ki so potrebni pomoči, je tokrat umetnost. Umetniki,
ki so bili ali so še vedno vezani na Ptuj, so se odzvali našemu vabilu, da
bi s svojim prispevkom pomagali tistim, ki jih je lansko neurje spravilo
ob premoženje.
V nedeljo, 3. februarja, ob IH.30 uri bo v baročni dvorani Minorit-
skega samostana na Ptuju dobrodelni koncert za poplavljene družine iz
Ljubnega. Ob slovenskem kulturnem prazniku bomo preživeli lep večer
z umetniki, katerih delo spremljamo že dalj časa. Nastopili bodo: Mo-
nika Skalar, violina, Dunja Gunžer-Spruk, sopran, Janez Lotrič, tenor,
Natalija Franjkovič, flavta, Štefan Petek, klarinet, Renata Neuvirt in
Tanja Kožar, klavirska spremljava, zbor sv. Viktorina, ki ga vodi Sonja
Vinkler, in dirigent Maksimiljan Feguš.
Violinistka Monika Skalar je
sedaj koncertni mojster Simfoni-
čnega orkestra RTV Ljubljana.
Kot solistka nastopa po vsej Ev-
ropi, vodi pa tudi Novi ljubljan-
ski godalni kvartet. Na Ptuju je
preživela 7 let — od 1962. do
1969. leta. Tu je končala tudi niž-
jo glasbeno šolo, glasbeno aka-
demijo pa v Nemčiji.
Sopranistka Dunja Gunžer-
Spruk je rojena Ptujčanka. Tu je
tudi končala glasbeno šolo, po
srednji glasbeni šoli v Mariboru
(solo petje) je diplomirala na Vi-
soki glasbeni šoli v Gradcu. Ne-
kaj časa je delala v tem mestu,
nato še na Dunaju, sedaj pa je
svobodna umetnica. Uspešno na-
stopa v Sloveniji in tudi v ino-
zemstvu.
Tenorist Janez Lotrič je svo-
bodni umetnik in sedaj živi na
Ptuju. Več let je stalni gost vseh
jugoslovanskih gledališč. Pred
tem je bil v mariborski operi, pa
tudi v ZRN. Diplomiral je na
Akademiji za glasbo v Ljubljani
pod mentorstvom prof. Klasinca.
Udeležil seje več opernih tekmo-
vanj v Italiji in Avstriji.
Flavtistka Natalija Frajnkovič,
roj. Meglic, je prav tako naša do-
mačinka. Prvi stik z glasbo je do-
bila na Ptuju, nato na Srednji
glasbeni šoli v Mariboru. Sedaj
je zelo uspešno diplomirala na
Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Poučuje flavto na Glasbeni šoli
na Ptuju.
Klarinetist Štefan Petek je pre-
hodil podobno življenjsko pot.
Po srednji glasbeni šoli v Mari-
boru je v lanskem letu diplomi-
ral na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani, kjer sedaj uči na Srednji
glasbeni šoli.
Renata Neuvirt, ki bo na kla-
virju spremljala nekatere nasto-
pajoče, nam prihaja na pomoč iz
Maribora.
Tanja Kožar, sicer Ormožan-
ka, poučuje klavir na Nižji glas-
beni šoli na Ptuju. Študira drugo
stopnjo Glasbene akademije na
oddelku za klavir.
Zbor sv. Viktorina iz Ptuja
praznuje letos že 20. obletnico.
Nastal je kot Pevsko združenje
vseh pevcev Ptuja in okolice.
Pozneje se je preoblikoval v
Župnijski zbor cerkve sv. Jurija.
Že vrsto let ima zbor vsaj 3 orke-
stralne maše na leto. Za ta kon-
cert je zbor pripravila Sonja Vin-
kler, ki v njem sodeluje že od sa-
mega začetka. Enako kot Dunja
Gunžer-Spruk je začela svojo
glasbeno pot v vrhunskem mla-
dinskem komornem zboru »Ju-
ventus Serafica«, ki je začel pre-
pevati v Minoritskem samostanu
na Ptuju.
Dirigent Maksimiljan Feguš iz
Podlehnika pripravlja že vrsto
let Ptujčanom izredna doživetja
orkestralnih maš ob večjih praz-
nikih v cerkvi sv. J.urija. Na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani je
študiral kompozicijo pri prof. D.
Škerlju. Od leta 1977 živi in dela
v Mariboru kot zborovodja oper-
nega zbora.
Poleg nastopajočih so svoje
prispevke za poplavljene ponu-
dili tudi ptujski likovni ustvarjal-
ci in zbiratelji. Po koncertu bo-
mo prodajali likovna dela A. Lu-
gariča, A. Božiča, J. Ošlovnika,
B. Rihterja, V. Gojkoviča in F.
Petka ter dela, ki so jih podarili
zbiratelji.
Veliko pomoč družinam so da-
la tudi podjetja in posamezniki,
ki so sponzorirali koncert, saj bo
celotni dohodek koncerta nepo-
sredno izročen prizadetim druži-
nam. Vsem sponzorjem se naj-
lepše zahvaljujemo.
Navzočim družinam bo tudi
Kmečka zveza na Ptuju izročila
denar, ki so ga zbirali njeni člani.
S prihodom na koncert boste
pomagali neznanim prijateljem v
stiski, sebe pa duhovno obogati-
li. Nastopajočim in drugim ume-
tnikom se v imenu družin, ki bo-
do deležne pomoči, iskreno za-
hvaljujemo in jim želimo veliko
uspeha v njihovi nadaljnji ume-
tniški rasti.
Slovenski krščanski demokrati
občine Ptuj
Dober den vsaki den! Tata pismo vam pišem v ponedelek, 28. jena-
ra. Toti mesec je kak mačok skoz okno skuča. Bija je mesec brez pene-
zov, mesec straha pred vojno, mesec brez snega in mesec, v keren sa se
začele mačke in psi ganiti. Mislin, da sen vam našteja vse ta pomembnej-
še stvari. Mala srna si odehnoli pred jugosU)vanskim ružejom z oražjam,
ki je zdaj mah) vtihnalo, neje pa gvišno, da ta neje zatišje pred nevihta.
Politiki posameznih rapublik so se malo med seboj pogučali, se mala
skregali in navidezna pipa mira potabokali. Tak je tudi prav. Naj se kre-
gajo in naj se dagovor/aja, sama z oražjon in vojna nas naj ne strašijo.
Menije tudi moja Mica enkrat nož zahodjok kazala in mi grozila, da me
bode na male štikle razrezala zato, ker sen Jo pač nekaj razjeza. Pa vete,
kaj sen nareda ? Lepo sen Jo prepriča, naj si s tistin nažam kruh vreze,
naj še poleg toga v tunko segne in nama dobro južino naredi. Jaz sen
stopa v klet po liter vinskega in sma vse lepa miroljubno rešla. Tak Je pač
to: pamet Je treba vzeti v rake, ne pa nožav in orožja. Če že teče kri, naj
teče v taten cajti sama svinjska, saj Je zaj cajt kalin in zimskih svinjskih
sedmin.
Moren vam še povedati, da smo v naši vesi vejko veselico meli. Naši
sotrpinki Pavla in Franca sta Abrahama srečali. Pogostih sta nas in na-
pili. Unidve sta bile s svojima dragecoma ABRA, mi ostali gostje pa sma
bili HA M. Tak smo hamali. ke so se nam za vuhami žuli delali, plesali
pa tudi tak, ke je po ritnem žlebi švic daj teka. Tak Je pač ta, da Je človik
samo enkrat 50 let star. če ma seveda srečo. Pa saj veste, kak pravijo: Do
50. leta starosti lehko človeka vprašaš, kaj ga boli, po 50. leti pa, kaj ga
ne boli. . . Seveda sa ženske boj trdne in v tem prekašajo nas, moške
mehkužneže.
Te pa srečno do drugega tjedna. Vaš Abra-Ham LUJZEK.

DAVEK OD DOHODKOV IZ
PREMOŽENJA
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
Zavezanci za plačilo davka od
dohodkov iz premoženja so vse
fizične osebe, ki ta dohodek pri-
dobivajo v Republiki Sloveniji.
Za la davek so zavezanci tudi
pravne osebe za dohodek, dose-
žen z udeležbo pri dobičku.
Davek se plačuje od:
~ dohodkov, doseženih z
udeležbo pri dobičku,
— obresti na posojila, dana fi-
zičnim in pravnim osebam,
— dohodkov, doseženih z od-
dajanjem zemljišč, stanovanjskih
in poslovnih prostorov, garaž in
prostorov za počitek oz. rekreaci-
jo, opreme, prevoznih sredstev in
drugega premoženja v najem.
Davek se plačuje od vsakega
posameznega prejemka, razen če
gre za letne pogodbe. V olajšavo
gredo stroški vzdrževanja premo-
ženja in tudi najemnine, ki jih
plačuje najemnik, v višini 40 pro-
centov najemnine, ki jo prejme,
če pa oddajamo opremljene so-
be, pa v višini 60 % najemnine.
Osnova za davek od obresti na
posojila je razlika med prejetimi
obrestmi na posamezno posojilo
in eskontno stopnjo Narodne
banke, pri dobičku pa je osnova
vsak posamezen prejemek.
Stopnja davka je 15 %.
Dohodek iz premoženja je po-
trebno prijaviti v 15 dneh po pre-
teku najemne pogodbe, razen pri
pogodbah za daljše časovno ob-
dobje (eno leto in več), pri dav-
čnem organu občine.
Davek od dobička iz kapitala
Davek od dobička iz kapitala
se deli na tri kategorije:
— kadar nastane dobiček s
prodajo nepremičnin, ki so pro-
dane v spremenjenem ali nespre-
menjenem stanju pred potekom
10 let od nakupa. Dobiček se
zmanjša za plačane davke, razen
v primerih, ko se od prodaje ne
plača davka.
— kadar nastane dobiček s
prodajo premičnin, če prodajna
vrednost premičnine presega
povprečni letni OD v Republiki
Sloveniji v preteklem letu od le-
ta, ko se premičnina prodaja, in
če od nakupa še nista pretekli
dve leti. Prometni davek, ki smo
ga plačali ob nakupu, se od dobi-
čka odšteje.
- kadar nastane dobiček s
prodajo vrednostnih papirjev in
drugih deležev v kapitalu (delni-
ce).
Zavezanci za plačilo davka od
dobička iz kapitala so osebe s
stalnim prebivališčem v Republi-
ki Sloveniji, prav tako pa tudi
tujci v primerih, ko gre za ome-
njene dobičke.
Dobiček ugotovimo tako, da
od prodajne cene odštejemo va-
lorizirano nabavno vrednost ob
pridobitvi. Ce smo v nepremični-
ne ali v premičnine investirali in
imeli stroške z investicijskim
vzdrževanjem, se ta strošek prav
tako valorizira in upošteva pri
ugotavljanju dobička.
Stopnja davka je 15 %.
Dobiček iz kapitala mora za-
vezanec napovedati v 15 dneh od
takrat, ko ga je dosegel, pri dav-
čnemu organu občine.
Davek od dohodkov iz premoženj-
skih pravic
Fizične osebe, ki pridobivajo
dohodke iz naslova avtorskih
pravic ali izumov, tehničnih iz-
boljšav, znakov razlikovanja na
območju Republike Slovenije ali
če so rezidenti RS, pa te dohod-
ke pridobivajo v tujini, so zave-
zanci za plačilo davka iz premo-
ženjskih pravic.
Stopnja davka je 15 %.
Osnova je dohodek, zmanjšan
za stroške, ki so normalni, v viši-
ni 40 % dohodka (davek po od-
bitku). Ce so stroški dokazano
višji, se upoštevajo dejanski stro-
ški. Kot stroški se priznajo:
— stroški za izdelavo doku-
mentacije, prototipov . . .
— takse in stroški za zavaro-
vanje izumov, znakov razlikova-
nja . . .
Davek po odbitku plača izpla-
čevalec, za ostale pa mora zave-
zanec vložiti napoved v 15 dneh
pri da\čnem organu občine.
Davek iz dohodka iz kmetijstva
Zavezanec za davek iz kmetij-
stva je fizična oseba, ki je kot
lastnik imetnik pravice uporabe
ali uživalec zemljišča vpisana v
katastrskem operatu. Prav tako
plača davek tisti, ki zemljišče
uporablja, pa ne izpolnjuje zgo-
raj navedenih pogojev.
Osnova za davek je katastrski
dohodek kmetijskih in gozdnih
zemljišč, razen zemljišč, ki so:
— prepovedana za kmetijsko
proizvodnjo ali če gre za zemljiš-
ča, ki jih je kmet uveljavljal kot
pravico do preživninskega var-
stva,
— če so pridelki obdavčeni
po davku iz dejavnosti (trsničar-
ji, drevesničarji . . .),
— če gre za zemljišča, na ka-
terih so nasipi, kanali, vrbni in
drugi zaščitni nasadi, objekti, na-
menjeni obrambnim potrebam,
zemljišča pod visokonapetostni-
mi daljnovodi, skratka zemljišča,
ki so namenjena drugim funkcio-
nalnim namenom.
Stopnje davka so O % od osno-
ve, ki znaša do 50 % povpr. letne-
ga OD v republiki Sloveniji za
preteklo leto, in 8 %, če skupni
katastrski dohodek presega 50 %
povprečnega letnega osebnega
dohodka v RS.
Ce je kmet z lastnimi sredstvi
usposobil prej neuporabno zem-
ljišče ali je zasadil vinograd, je to
zemljišče 5 let oproščeno plačila
davka. Za zemljišča, zasajena z
novimi sadovnjaki ali drugimi
dolgoletnimi nasadi, pa so
oproščeni plačila davka 6 let.
Oprostitve je potrebno uvelja-
vljati z vlogo pri davčnem orga-
nu v tekočem letu, ko je spre-
memba nastala. Olajšave se pri-
znavajo tudi zaradi zmanjšanja
donosa na posameznih parcelah
zaradi naravnih nesreč, rastlin-
skih bolezni in škodljivcev ali za-
radi drugih izrednih dogodkov,
ki jih zavezanec ni mogel prepre-
čiti. Ce je celotno zmanjšanje ka-
tastrskega dohodka v enem letu
večje do 20 %, se davek odpiše v
višini ugotovljenega procenta
zmanjšanja katastrskega dohod-
ka. Rok za prijavo nastale škode
je 15 dni, oceni pa jo posebna ce-
nilna komisija, ki je imenovana s
strani izvršnega sveta občinske
skupščine.
Poudariti je potrebno, da se
bo katastrski dohodek prišteval
tudi k osnovi za dohodnino,
zmanjšan za morebitni plačani
davek iz kmetijstva.
'•
No\i da\čni zakon nas torej
postavlja v nov odnos in ravna-
nje -glede davkov. Potrebno bo
več samodiscipline in reda glede
osebnih financ in hranjenja do-
kumentov. Število zavezancev za
davek (dohodnino) seje bistveno
povečalo. V občini Ptuj ocenjuje-
mo, da bomo po novem odmer-
jali davke za 40.000 zavezancev.
Zakon temelji na zaupanju in
davčno vzgojenih občanih, zato
pa so tudi kazni za prekrške in
davčne utaje precejšnje.
Stanislav ZAVEC,
direktor Uprave za družbene
prihodke
Sodelovanje pri novi zakonodaji
v petek so imeli člani Slovenske demokratične
zveze v Ptuju prvi letni delovni zbor, na katerem
so obravnavali delo v preteklem obdobju in se do-
govorili o delu v bodoče.
Člani so izvolili novo vodstvo stranke: Ivan Lo-
vrenčič je postal predsednik izvršnega odbora, za.
člane izvršnega odbora pa so izvolili Milana Do-
bljekarja, Stanislava Zavca, Branka Resnika, Mir-
ka Korošca, Janka Bedrača, Viktorja Pilingerja in
Tomaža Neudauerja. Izvolili so tudi blagajnika in
člane nadzornega odbora stranke.
Novoizvoljeni predsednik Ivan Lovrenčič je
predstavil smernice za delo Slovenske demokrati-
čne zveze v Ptuju, katerih podlaga je republiški
program stranke in program, ki gaje SDZ v Ptuju
že predstavila. Težišče je na področjih, kot so no-
va lokalna samouprava, ki temelji na osnutku no-
ve slovenske ustave, problem šolstva in gospodar-
stva. Na teh področjih bo SDZ organizirala okro-
gle mize in razprave ter na ta način Ptuju dala
možnost, da aktivno sodeluje v nastajanju nove
slovenske zakonodaje.
.Člani so se strinjali z ugotovitvami, da je SDZ
zaradi izida volitev le s težavo uresničevala svoj
program in je zaradi tega potrebno pridobivati no-
ve člane, ki bodo s svojim strokovnim prispevkom
pomagali napredku Ptuja.
Tomaž Neudauer
OBČINSKI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATIČNE ZVEZE PTUJ
Sporočilo javnosti
Ob najnovejših dogajanjih v
ptujski oijčini, predvsem ob mo-
žni izvolitvi novega mandatarja
za sestavo Izvršnega sveta je Iz-
vršni odbor Slovenske demokra-
tične zveze Ptuj sklenil, da v
skladu s programom stranke in
sklepi, ki jih je SDZ sprejela na
prvem letnem zboru dne 25. 1.
1991, podpira vse konstruktivne
rešitve, ki bodo na vseh področ-
jih družbenega življenja pomeni-
le napredek ptujske občine v
vseh pogledih.
Takšna usmeritev SDZ ima
svoj temelj v državotvornosti
stranke, ki jo je SDZ izkazala že
v predvolilnem času, še bolj pa v
času po volitvah, ko je ravno na-
ša stranka aktivno prispevala k
javni razpravi o novi slovenski
ustavi, predvsem pa k dialogu, ki
je v končni fazi privedel do raz-
pisa plebiscita in končnemu
uspehu le-tega. Zavedamo se, da
ima državotvornost svoje koreni-
ne v lokalni upravi, ki mora biti
učinkovita, moderna, strokovna
in sposobna prilagajati se tržne-
mu gospodarstvu, ki prav gotovo
pomeni usmeritev slovenskega
gospodarstva. Takšne lastnosti
bomo zahtevali tudi od ptujske
uprave, ki je po mnenju naše
stranke preobsežna in zaradi te-
ga neelastična in nesposcjna
prilagajati se potrebam ljudi.
Upravni organi in strokovne
službe morajo v Ptuju postati
servis ljudem ter je zaradi tega
potrebno službe reorganizirati
na ta način, da uporabniki ne bo-
do imeli občutka, kot da so upra-
vni organi in ljudje v njih tisti, ki
narekujejo tempo sprememb v
družbi.
Kdorkoli bo podpiral takšna
stališča, bo imel tudi podporo
SZD, to pa izhaja iz programa
SZD kot stranke, ki je zasnovan
široko in povezujoče, predvsem
pa iz dejstva, da SZD ni stranka,
ki bi bila stanovsko ali ideološko
obremenjena.
Zavedati se je namreč treba,
da gradimo novo slovensko drža-
vo, da nas (tudi v Ptuju) zavezu-
jejo rezultati plebiscita in da je
potrebno zaradi teh dejstev spre-
jeti vsakršno pomoč z odprtimi
rokami in brez predsodkov.
Ptuj kot najstarejše slovensko
mesto, kot simbol slovenstva se
ne sme zadušiti v svoji lastni ne-
sposobnosti in strankarskih raz-
prtijah, potrebno ga je postaviti
na mesto, ki mu v Sloveniji pri-
pada in ki ga je nekoč že imel.
Takšno mesto pa lahko pridobi
samo s trdim in zdravim gospo-
darstvom, katerega mora sou-
stvarjati, predvsem pa zdraviti ne
samo trg, ampak tudi usklajeno
delovanje vseh drugih družbenih
dejavnikov (tudi politike).
Ce bo nova ptujska vlada za-
gotavljala takšen razvoj, bo ime-
la podporo tudi Slovenske de-
mokratične zveze, povsem odveč
pa je po^dati, da je (verjetno)
podobno razmišljanje tudi dru-
gih strank. Ravno zaradi takšnih
dejstev  bo  SDZ  v  naslednjih
dneh opravila ločene pogovore s
predstavniki vseh strank, zasto-
panih v ptujskem parlamentu,
ter jih pozvala k skupnemu delu,
saj je takšno delo predvsem v in-
teresu volilcev, zaradi katerih
stranke na politični sceni sploh
obstajajo. Stališče, da obstajajo
volilci zaradi političnih strank,
da obstaja oblast zaradi oblasti,
je zmotno ter bo slej kot prej pri-
peljalo v slepo ulico, iz katere pa
je mogoč izhod samo nazaj.
SDZ je prepričana, da bodo
takšne argumente sprejele tudi
vse druge stranke. Kakor koli že,
pa je takšna odločitev SDZ po-
sledica spoznanja, da SDZ kot
stranka, ki ima v ptujskem parla-
mentu samo tri poslance od 105,
ne more in tudi ne bo nosila od-
govornosti, če bo v svojih zavze-
manjih samo zaradi razmerja
moči, ne pa zaradi argumenta
strokovnosti in dobrih ali slabih
predlogov preglasovana.
Povezanost ptujskih strank ne
bo pomenila samo boljšega dela
ptujskega parlamenta, ampak bo
zagotovila tudi zastopanost Ptuja
v republiškem parlamentu in s
tem zagotovila to. da bodo na dr-
žavni ravni ptujske potrebe in
arumenti primerno zastopani. V
republiškem parlamentu namreč
morajo poslanci Ptuja nastopati
kot predstavniki ptujske občine
in gospodarstva, he pa kot stran-
karsko sprti ljudje.
Predsednik lO
han Lovrenčič
-pismo »od daleč«
Resnica, da Jugoslavija »pro-
izvaja« na leto več zgodovine,
kal Je lahko porabi, se Je poka-
zala tudi prejšnji leden. Najprej
presenetljiva in pragmatična
sporočilo a pogovorih med slo-
vensko in srbsko delegacijo, ki
ha prav gotovo v prihodnje vpli-
valo ne samo na odnose med re-
publikama, temveč tudi na no-
tranjepolitično sceno v Sloveniji.
.Stranke koalicije Demosa, sodeč po reakcijah, vi-
dijo v Kučanovi formulaciji, da Slovenija upošteva
željo srbskega naroda po življenju v eni državi, ne-
posredno nevarnost za trdnost vladajoče koalicije.
Poker za tri. kot Je pogajanja poimenoval koroški
deželni glavar Jorg Heider. lahko res prinese ude-
ležencem sorazmerno visoke dobitke, medlem pa
pa drugi strani pomeni popuščanje napetosti v dr-
žavi in zmanjšanje kritične mase homogenizacije.
Nedvomno Je skrajni čas. da Slovenija normali-
zira odnose s Srbijo, ki imajo značaj trgovinskih
vojn iz davne zgodovine, ne nazadnje pa Je potreb-
no s ponovnim slovenskim »prodorom na Jug« za-
gotoviti normalne odnose s sosedi.
Sicer pa Je politika stalne napetosti z odpira-
njem kriznih žarišč ponovno dokazala, da ni pri-
pravljena na odkril spopad, temveč sama na psiho-
loška in specialna vojno oziroma na taktične zma-
ge »brez izstreljenega metka«. Seveda ni daleč čas
izstavljanja računov mladim demokracijam tudi za
vodenje ekonomske politike. V Srbiji so se hitro
streznili od dobljene bitke s Hrvaško, kjer Je vojska
ne nazadnje povzročila resen razkol v vladi zaradi
nujnih odstopov obrambnega in notranjega mini-
stra, saj industrijski giganti ter paradni konji real-
sacialistične ekonomije že nekaj mesecev ne delajo,
praktično pa ni dneva brez velikih štrajkov. Največ-
ja nevarnost ne Milaševiču ne Tudžmanu in ne Pe-
terleta niso niti vojska niti paravojaške formacije,
temveč predvsem socialne bombe, postavljene tudi
v drugih federalnih enotah. V Srbiji so s pravimi
čarovnijami dobesedno zadnji trenutek preprečili
generalni štrajk. toda tudi čarovnij in trikov iz ar-
zenala dogovorne ekonomije, kot Je prerazporeja-
nje sredstev iz fondov obvezne rezerve ter razna po-
sojila za gospodarski preporod in republiške obvez-
nice, bo kanec. Če država ali pa posamezne fede-
ralne enote ne dobijo več tujih posojil, cena starih
Je padla na svetovnih trgih denarja za polovico,
nam grozi gnitje, ahubožanje in počasno umiranje
na obroke. Druga stvar Je lastniško prestrukturira-
nje, kar Je povezana s prilivom tujega kapitala ter
predvsem managemenla in multinacionalk. Drža-
va visokega rizika, kot karakteriziraja finančni
krogi Jugoslavijo, bo namreč tako ali drugače ma-
rala pogasiti stalne izbruhe nacionalnih vulkanov,
ki požirajo vso pozitivna energijo demokratičnih
sprememb v Jugoslaviji.
Vladimir Vodušek
4 - MORDA VAS ZANIMA
31. januar 1991 ^
MILENA TURK
Življenje
1 vikarjev
(1 5. nadaljevanje)
Luk kot zdravilo
Luk so uporabljali tudi kot
zdravilo, saj so vedeli, da deluje
proti mikrobom. Narezani luk so
dajali na odprte rane, da bi jih
razkužili. Babice so dojenčkom,
ki so imeli gliste, dajale piti vo-
do, v kateri se je kuhal luk. Proti
vročini so na glavo privezali luk
in rdečo peso. Lukarji trdijo, da
je en luk za devet dohtarjev: če
poješ en luk, si devet dni zdrav,
če pa greš enkrat k dohtarju, si
že drugi dan betežen     bolan.
Seveda pa niso poznali vseh
dragocenih zdravilnih lastnosti
svojega luka.'
ZAKAJ JE CENA LLKA
PRIČELA PADATI
C ena luka je pričela padati za-
radi tega, ker ptujska rdeča čebu-
la — luk ni mogla konkurirati
dalmatinski rumeni čebuli in če-
buli iz drugih predelov Jugosla-
vije, ki je bila cenejša, zaradi
neurejenih cen čebule, zaradi
uvoza čebule, zaradi ročne obde-
lave . . . Skratka: luka je bilo po
letu 1930 na podstrešjih lukar-
skih hiš in na tržnicah vse več in
več, kupcev pa vse manj. Lukarji
pravijo, da so za to krivi tudi sa-
mi, saj so za drag denar prodaja-
li tudi lukec. Tako so kupci raje
začeli sami gojiti luk. S tem seje
razširila pridelava luka za lastne
potrebe. Okrog leta 1920' je imel
luk še dobro ceno in so ga trgov-
ci odkupovali po 15 kron za kg,
na tržnici pa so za venec, ki je
tehtal poldrugi kilogram, lukarji
dobili 30 do 40 kron. Cena žita,
vina, krompirja in sadja je priče-
la padati okrog leta 1925, cena
luka pa še ne. Toda v letih 1929,
1930 je tudi cena luka pričela ne-
zadržno padati. Trgovci so pred
splošnim puljenjem (avgusta)
ponujali 75 par za kg, toda lukar-
ji ga tako poceni niso hoteli pro-
dati. Tudi na tržnici so se še zgo-
daj v jeseni branili prodati venec
pod 10 dinarjev, saj so mislili, da
se bo cena luka dvignila v zim-
skem času. Naslednje leto pa so
trgovci za kg luka ponujali le 35
par, najlepše vence pa so lukari-
ce težko prodale za 2,5 dinarjev,
navadni venci so bili po I dinar,
drobnejši celo po 50 par. Pred le-
tom dni so lukarji še preklinjali
in se upirali, zdaj so že pričeli
prositi: »Prosim, kiipte luka, po
2 dinarja, po dinar, po pol dinar-
ja vam ga dam!« ali pa: »Vsaj en
venec vzemite, gospa, ker se že
poznava toliko let!«
V letih od 1938 do 1940 je bila
cena enega kilograma čebule
enaka ceni enega kilograma kru-
ha, ki je od leta 1936 do 1941 stal
vedno 4 dinarje. Juha, ki so si jo
lukarji naročili v gostilni, je stala
2 dinarja, celo kosilo brez mesa
je bilo vredno 4 dinarje, z mesom
pa 6 dinarjev. Tega si lukarji ni-
so mogli privoščiti. En venec lu-
ka je stal 2, 4, ali 6 dinarjev, od-
visno od velikosti vpletenih luko-
\ih glav. Leta 1934, ko je bila kri-
za lukarjev na višku, je A. Ingo-
lič napisal članek,' v katerem se
pogovarja s starim, pristnim lu-
karjem, ki je prevozil vse ceste:
». . . Povprašal sem starega lu-
karja, zakaj je cena luka tako
padla in zakaj ga nihče ne vzame
niti za 50 par za kilogram.
>Tega smo si sami krivi. Ko
sem bil še mlajši, smo pridelovali
luk samo še v Dornavi in Me-
zgovcih. ... A luk se ni razširil
samo tu pri nas, marveč po vsej
Sloveniji in Zagorju. Okolica
Ljubljane ga ima do pomladi do-
volj, sploh ga sadi zdaj vsaka go-
spodinja: tista, ki ga je še pred
desetimi leti kupila letno po 50
vencev, ga kupi sedaj 5 ali 6 ali
pa sploh nič, nekatere ga imajo
celo same na prodaj. Vidite, in
tega smo si sami krivi v veliki
meri. ... Ko je bil luk tako zelo
drag, saj smo za venec dobili po
20, 30 din, je marsikatera gospo-
dinja sklenila, da si bo rajši sama
vsadila gredo luka. Začelo se je
veliko povpraševanje po lukcu.
ki se je v tistih časih prodajal li-
ter po 40 din. Naši ljudje so ga
takoj začeli sejati na veliko in vo-
ziti na vse strani. Seveda je bilo
40 din denar, a premisliti niso
znali, da bo tisti kraj, kjer so pro-
dali recimo za 400 din lukca, na-
slednje leto kupil za 10.000 din
manj luka. Ogromne množine
lukca so v nekaj letih prodali in s
tem razširili pridelavo luka, obe-
nem pa smo ga tudi vedno več
pridelali, saj sedaj ima vsak hla-
pec svojo gredo. Iz Dornave in
Mezgove pa je Lukarija narasla v
malo deželo ki pridela sedaj pet-
krat do šestkrat več kakor pred
20 leti. Seveda je vzrok padcu
cen splošna gospodarska kriza.
Mi bi kljub vsemu še vedno lah-
ko prodali svoj luk, če ne venec
po 3 kovače, pa po kovaču goto-
vo. Jaz nisem dovolil prodati niti
četrtine litra lukca, vse leto sva-
rim naše ljudi, naj ga ne prodaja-
jo, a vse je zaman. Naši ljudje ne
znajo misliti niti za pet let naprej
in preveč divji so na denar.<
>Ali ni nobene pomoči?<
>Seveda je! Prvič, nihče naj ne
prodaja lukca, ki ga drugod .še
ne pridelujejo. Drugič pa, in to
je glavno, odpro naj luku meje.
Izvažati ga je treba. Berem trgov-
ske pogodbe, a o našem luku niti
besede, čeprav bi lahko postavili
70 vagonov na trg. Naš luk je po-
vsod v čislih. Ko sem ga leta
1920 po dolgem času pripeljal v
Gradec, so ljudje takoj obkolili
moj vozHn kričali: »Windische
Zwiebel ist wieder da!« V četrt
ure sem imel voz prazen. Imeti bi
morali tudi svojega poslanca, ki
bi se brigal edino za nas, ki ved-
no bolj propadamo.<
>Pa bi opustili luk in se začeli
baviti s čim drugim!< Mož me je
začuden in osupel pogledal.
)Opustili? Kako? Vsa Lukarija
premore le nekaj graščakov in
velikih kmetov, drugi pa smo sa-
mi kočarji in imamo premalo
zemlje, da bi gojili živino, se ba-
vili s kako drugo panogo polje-
delstva, sadje ne uspeva v naši
zemlji, rešitev je edinole luk, ki
ga na majhnem kosu zemlje zra-
ste razmeroma veliko. Samo da
ima primerno ceno, pa smo na
dobrem. In potem, kako bi mogli
opustiti svoje vožnje in ostati vse
leto samo doma v naši revščini.
Glejte, 70 let sem star, a jutri zju-
traj ga odpeljem v Radgono. Mo-
goče pa prinesem kaj denarja,
saj nimamo niti za sol in vžigali-
ce.<«
Se nadaljuje
Opombe:
\lod zdravilne sestavine čebule štejemo: glikozid. eterična olja. rastlinski
hormon, cele vrste \itaminov (B. B.-. H. H. K. P in karotin) ter razne soli. V neki
sodobni fitoterapiji navajajo \^ zdravilnih lastnosti čebule in še enkrat toliko
obolenj, ki jih lahko zdravimo s čebulo. ( ebula je že dolgo znana kot sredstvo
za povečano izločanje sečnine, prav tako regulira prebavo, olajšuje izločanje
• plinov, preprečuje razvoj mikrobov, olajšuje izkašljevanje. zmanjšuje količino
sladkorja v krvi, zmanjšuje bolečine pri lokalnih vnetjih. Njeno delovanje je po-
večano, če uživamo svežo. Svežo čebulo lahko uporabimo tudi pri pikih os in
drugih insektov. iz čebule in kisa se pripravlja pasta proti pegam. Kljub vsem
zdravilnim lastnostim in kljub njeni stoletni uporabi kot zdravilo čebula v urad-
ni medicini ni priznana kot zdravilna rastlina. (C LBULA hrana kot zdravilo,
revija ZDRAVJE- 19X9.)
■ A. Ingolič. Lukarji. Maribor 1936.
' A. Ingolič, V deželi lukarjev. Jutro 15 1934, št. 96.
Ko za mizo smo zbrani . . -
NASVETI ZA
VSAK DAN
Za lažjo odločitev, kaj in kako skuhati,
vam danes ponujam naslednji meni:
peteršiljeva kremna juha z zdrobovimi /ličniki
polnjeni svinjski file * omaki / vinom in zele-
njavo
krompirjev zavitek / ocvirki
jabolčne tortice z orehi in sadno peno
Peteršiljeva kremna juha
Petersiljeve liste operemo in odstranimo
stebelca. V vreli vodi jih kratek čas blanšira-
mo, odcedimo in prepasiramo. Nasekljano
čebulo na maslu prepražimo, dodamo prepa-
siran peteršilj ter zalijemo z juho in smetano.
Vlijemo v električni mešalec in zmešamo. Na
koncu juho solimo, popramo, pustimo zavre-
ti in ponudimo.
Naredimo jo iz:
3 šopkov peteršilja
I manjše čebule
3/4 1 goveje juhe
1 /4 1 sladke smetane
I jedilne žlice masla
soli
popra
Zdrobovi žličniki
Maslo in rumenjake penasto umešamo, do-
damo stepeni sneg iz beljaka, začimbe in
zdrob. Premešamo in pustimo kratek čas sta-
ti. Z žlico oblikujemo žličnike in jih damo
kuhat v vrelo slano vodo. Ko priplavajo na
površje, vzamemo posodo z ognja ter poča-
kamo, da se žličniki potopijo. Nato jih pono-
vno zavremo.
Naredimo jih iz:
1 jajca
za težo jajca masla
za težo 2 jajc moke
soli
popra
muškatnega oreška
Polnjeni svinjski file v omaki iz vina
in zelenjave
Skozi svinjski file (svinjska pljučna) nare-
dimo s kuhalnico luknjo in jo napolnimo z v
slanem kropu blanširano (na hitro prevreto)
in prepasirano špinačo. Fileje solimo, popra-
mo in zavijemo v tanke rezine slanine.
Na kocke narezan korenček, zeleno, čebu-
lo in por na maščobi prepražimo ter zalijemo
z vinom in juho. Dodamo nageljnovi žbici in
prekuhamo" (da voda malo izpari). Fileje ope-
čemo, položimo na zelenjavo in dušimo v pe-
čici pri temperaturi 200" C 15 minut. Nareže-
mo poševno na rezine. Ponudimo z omako in
zelenjavo.
Za pripravo smo porabili:
4 svinjske fileje (sv. ribice)
10 dag korenčka
10 dag zelene
10 dag čebule
5 dag pora
15 dag blanširane špinače
2 nageljnovi žbici
20 dag mesnate prekajene slanine
olje
2,5 dl belega vina
3dl juhe
sol
poper
Krompirjev zavitek z ocvirki
Vroč kuhan krompir pretlačimo skozi cedi-
lo ali z napravo za stiskanje krompirja. Oc-
virke, čebulo in krompir prepražimo, solimo,
popramo, potresemo z nasekljanim peterši-
Ijem in ohladimo. Listnato testo razvaljamo
(vzamemo zamrznjeno testo), namažemo z
nadevom, premažemo z rumenjakom in peče-
mo pri temperaturi 200° C 15 minut.
Naredili smo ga iz:
20 uag maslenega testa
20 dag krompirja
10 dag ocvirkov
5 dag čebule
I rumenjaka
soli
popra
nasekljanega zelenega peteršilja
Jabolčne tortice z orehi in sadno peno
Iz navedenih sestavin naredimo krhko te-
sto in z njim obložimo manjše modelčke.
Sladkor, beljak, mlete orehe in vaniljin slad-
kor na nižji temperaturi segrejemo (do vreliš-
ča). Dru|i beljak stepemo z "1 dag sladkorja
in primešamo k masi. Dodamo še grobo na-
rezane orehe ter maso napolnimo v modelč-
ke. Obložimo z jabolčnimi rezinami in peče-
mo pri temperaturi 200' C 15 minut. Potrese-
mo s sladkorjem in postavimo nazaj v pečico
za toliko časa, da sladkor karamelizira.
Jabolčni sok, rumenjake, 1/2 jedilne žlice
sladkorja nad soparo penasto umešamo. Sad-
no peno vlijemo na krožnik, nanjo postavimo
tortice ter okrasimo z metinimi lističi.
Za pripravo potrebujemo:
Testo:
2,5 dag masla
3 dag moke
1,5 dag sladkorja v prahu
zavitek vaniljinega sladkorja
I rumenjak
sol
5 dag mletih orehov
7,5 ciag grobo narezanih orehov
4 jabolka
10 dag sladkorja
1 dag sladkorja
1/2 zavitka vaniljinega sladkorja
2 beljaka
Sadna pena:
3/4 dl jabolčnega soka
2 rumenjaka
i/2 jedilne žlice sladkorja
mejini listi
Želim vam dober tek in veliko uspehov pri
kuhanju.
V naslednji številki Tednika vam bom po-
nudil predlog pustnega menija in recepte za
pripravo jedi pod geslom: »Ko za mizo smo
zbrani . . .«
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega kombinata
— turizem m gostinstvo Ptuj
Kosilo
Zimsko
usposabljanje
kmetovalcev
Od 4. februarja do 17. marca
bo potekalo sedaj že redno zim-
sko strokovno izobraževanje
kmetovalcev, ki ga organizira
Kmetijska svetovalna služba iz
Ormoža.
Pričeli bodo z vinogradniškimi
temami (Teja Ozimič in Tone
Vodovnik, oba dipl. ing. agrono-
mije, bosta govorila o obnovi vi-
nogradov, enoloških postopkih
ter opravilih v kleti), nadaljevali
s poljedeljstvom (novosti v proiz-
vodnji koruze, problemi pri pri-
delovanju krompirja ob pojavu
novih bolezni, novosti pri pride-
lovanju sladkorne pese. ureditev
kmečkega dvorišča in zelenjav-
nega vrta), za živinorejce bo pre-
davanje Vlada Tumpeja, dipl.
ing. agronomije (o koruzni in tra-
vni slilaži. prehrani krav molznic
in govejih pitancev, gradnji go-
vedorejskih in prešičerejskih hle-
vov), dr. Jože Bešvir pa bo govo-
ril o problemih pri reprodukciji
in mastitisu pri kravah molzni-
cah. Za vse prašičerejce bo pre-
davanje o prehrani prašičev in
plemenskih svinj, tehnologiji reje
ter reprodukcije pri prašičih, o
čemer bo govoril Peter Pribožič,
dipl. ing. agronomije.
Za kmečke ženske bosta višji
medicinski cestri ormoškega
zdravstvenega- doma Anica Geč
in Mira Topolovec govorili o
najpogostejših boleznih in pome-
nu obiska v dispanzerju za žen-
ske.
Program zimskega izobraževa-
nja kmetovalcev bodo sklenili s
sadjarstvom (vzgoja in obdelova-
nje v intenzivnih nasadih ja-
bolk).
Vida Topolovec
Sadni vrt običajno obnovimo
naenkrat, sadike pa nabavimo v
sadni drevesnici. Pridelovanje
vrtnin si za razliko od sadja vsa-
koletno sledi na podlagi potreb
po prehrani po ustaljenem kolo-
barju, semena in sadike pa si del-
no lahko pridelamo sami, tista z
zahtevnejšo tehnologijo pa kupi-
mo od priznanih pridelovalcev
in selekcionarjev na semenogoj-
skih posestvih.
Posvem drugačno pa je obli-
kovanje OKRASNEGA ali BI-
VALNEGA VRTA, saj ga mora-
mo zaradi pestrosti in poudarja-
nja lepšega videza zelenega oko-
lja nenehno obnavljati, izpopol-
njevati in spreminjati. Vrste in
sorte okrasnih rastlin v vrtu vzdr-
žujemo, obnavljamo, zamenjuje-
mo, dokupujemo, razmnožujemo
in še bi lahko naštevali oblike in
načine, kako se ob tem hortikul-
turno vključujemo v urejanje in
oblikovanje zelenega okolja.
Urejanje zelenega okolja doseže
svoj čas in uspeh pravzaprav s
tem, če rastlino, s katero želimo
obogatiti bivalni vrt, med drugim
znamo tudi sami pridelovati.
V vrtu
Rastline razmnožujemo na več
načinov. V vrtnarstvu in dreves-
ničarstvu so najbolj udomačeni
in poznani razmnoževanje s se-
meni, potaknjenci, grebenicami,
grobanicami. cepljenjem, koren-
skimi izrastki, delitvijo korenin-
skega sistema, delitvijo gomoljev
in čebulnic.
Tokrat se spoznajmo nekoliko z
razmnoževanjem s pomočjo
podtaknjencev.
Čeprav razmnoževanje rastlin
s pomočjo podtaknjencev sodi
med najpreprostejše in zanesljive
načine, zahteva nekaj izkušenj,
kar zlasti velja za razmnoževanje
iglavcev. Čeprav iglavce, kot so
smreka, brinje, ciprese, razmno-
žujemo pretežno le s semenom in
cepljenjem v kontrolirani vlagi
in toploti v rastlinjakih, pa jih je
mogoče razmnoževati tudi s pod-
taknjenci. Uspešnost razmnože-
vanja podtaknjencev iglavcev je
za razliko od lesnatih ali zelnatih
listavcev manjša, če nismo izbra-
li pravih poganjkov, sposobnih
za razmnoževanje, ob pravem ča-
su in če nismo izbrali in pripravi-
li ustreznega substrata, v kate-
rem želimo vkoreničiti in vzgojiti
nove sadike.
Najuspešnejše je razmnoževa-
nje iglavcev od srede avgusta do
srede septembra, za nekatere vr-
ste pozimi, pri nekaterih brinih
pa dosežemo najboljši uspeh z
razmnoževanjem v zgodnji po-
mladi.
Za podtaknjenec naj pravilo-
ma služi enoletni poganjek z na-
stavkom starega lesa. Ko nabira-
mo potaknjenec, poskušamo z
nožem hkrati odrezati še nekoli-
ko starejšega tkiva, iz katerega se
bo v substratu razvilo največ ve-
getativnih korenin. Podtaknjence
nabiramo raje v mladih nasadih,
ker se ti v drevesnici raje vkore-
ničijo kot dobljeni iz starih dre-
ves iglavcev. Poganjke za podta-
knjence izbiramo iz vršnih in po-
končno rastočih vej in poganj-
kov, ki so rastli ob sončnem obo-
du krošnje, so popolnoma do-
rastli ter oleseneli.
Podtaknjence je najprimernej-
še vložiti v ustrezen substrakt v
glinastih ali prešanih lončkih in
jih gojiti v rastlinjakih ali toplih
gredah. Ko se primerno vkoreni-
čijo, jih varujemo do sajenja na
stalnem mestu pri stalni tempe-
raturi tal 10 do 12' C.
Konec januarja že lahko seje-
mo seme paradižnika, paprike,
feferonov, solate, zelja, kolerabe,
kumaric, cvetače in druge vrste
zelenjave za pridelavo sadik, iz
katerih pridelujemo zgodnjo ze-
lenjavo v rastlinjakih, toplih gre-
dah, v tunelih pod folijo, kasne-
je, ko več ne zmrzuje, pa tudi na
planem.
Za setev je primerna skoraj
vsaka posoda: majhni lončki, ,
plitvi pladnji, zabojčki, šotne
kocke in škatle za jajca, saj veči-
na sadik v prvi fazi ne potrebuje
več kot 2,5 cm globoko plast
zemlje, ki pa mora biti dobro
drenirana. Na dnu lončka ali
drugačne posode mora biti dre-
nažna odprtina v obliki ene ali
več lukenj.
Seme najlepše kali v primerni
kompostni mešanici, sestavljeni
iz presejane razkužene ilovnate
zemlje, mivke in šotnega zdroba.
Mešanica naj bo dovolj zračna,
sposobna zdržati talno vlago in
toploto. Posodo za setev napol-
nimo do 12 mm pod robom s pr-
steno kompostno mešanico, jo
rahlo potlačimo, nato zalijemo z
mlačno vodo. Po površini pose-
jemo semena v razdalji 12 do
25 mm in prekrijemo s suhim
kompostom, ki ga rahlo potlači-
mo ter rahlo zalijemo z vodnim
razpršilcem.
Posejan zabojček postavimo v
svetel prostor, kjer bo stalna tem-
peratura 13 do 16"C, in ga po-
krijemo s stekleno ploščo, plasti-
čno folijo ali polivinilno vrečko,
da ostane prst vlažna. Vsak dan
pokrov za kake pol ure dvigne-
mo, da se posevek prezrači, tii
obrišemo kondenz — vlago, da
sejanci ne obolijo za padavico.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati semena iz katerih piide-
lujemo sadike za pridelavo plo-
dov, kot so paradižnik, paprika,
feferoni, 31. januarja, I., 10. in
II. februarja, za listne rastline,
kot so solate, zelje, 20. in 30. ja-
nuarja, 7.. 8 ter 10. februarja in
cvetnice in dišavnice 27. in 29.
januarja ter 6. in 7. februarja.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK ~     Januar 1991
NEKOČ IN DANES - 5
Primerjava med sedanjo in bodočo ustavo
MmKO KOSTANJEVEC
Tiste pravice, svoboščine in dolžnosti člove-
ka in državljana, ki so zapisane v ustavi, ime-
nujemo ustavne. Od tega, kakšne pravice, svo-
boščine in dolžnosti občana in državljana vse-
bujejo posamezne ustave, je mogoče izhajati
pri odgovoru na vprašanje, ali je neka država
demokratična, diktatorska, kapitalistična, so-
cialistična itd. Posamezni zakoni in drugi
predpisi morajo biti v skladu z ustavo in v njej
zapisane pravice, svoboščine in dolžnosti lahko
konkretizirajo, ne smejo pa jih kršiti.
Sedanja ustava vsebuje določbe o pravi-
cah, svoboščinah in dolžnostih človeka in ob-
čana zlasti v členih 195 — 251, osnutek bodo-
če ustave pa v čl. 13--63, 69-71 in 73-78.
V tem sestavku bom tiste pravice, svobošči-
ne in dolžnosti človeka in občana, ki so v bi-
stvu enake oz. podobne v sedanji ustavi in v
osnutku, le naštel in z navedbo členov omo-
gočil tistim, ki jih zanima, da si vsebino pre-
čitajo, medtem ko bom obširneje prikazal ti-
ste določbe, ki so različne, oz. tiste, ki so za-
pisane ali samo v sedanji ustavi ali samo v
osnutku bodoče ustave.
Enake oziroma podobne določbe
Določbe v sedanji ustavi in v osnutku bo-
doče ustave v bistvu enako oz. podobno ure-
jajo:
— enakost vseh ljudi pred zakonom (197. čl.
ustave — 13. čl. osnutka)
— omejevanje svoboščin in pravic človeka in
državljana (195. čl. 2. odst. ustave — 14 čl. pr-
vi odst. osnutka)
nedotakljivost človekovega življenja (215.
čl. 2. odst. ustave — 16. čl. osnutka)
— varstvo osebne svobode in odvzem prosto-
sti (217. čl. ustave — 17. čl. osnutka)
— odreditev in trajanje pripora (218. čl.
ustave ~ 18. čl. osnutka)
— varstvo človekove osebnosti, dostojanstva
in postopek pred državnimi organi (219. čl.
ustave — 19. čl. osnutka)
— enako varstvo pravic (220./1. čl. ustave
~ 22. čl. osnutka)
— pravico do pravnega sredstva (220./2. čl.
ustave — 25. čl. osnutka)
— pravico do povračila škode (248. čl. usta-
ve — 26. čl. osnutka)
— domnevo glede nekrivde storitve kaznive-
ga dejanja (222./prvi odst. ustave 27. čl.
osnutka)
— načela zakonitosti v kazenskem pravu in
pravno jamstvo v kazenskem postopku (221.,
222. čl. ustave     28. in 29. čl. osnutka)
— pravico do odškodnine in rehabilitacije
(222. čl./zadnji odst. ustave - 30. čl. osnut-
ka)
— prepoved mučenja (219. čl. ustave — 32.
čl. osnutka)
— svobodo gibanja in izbira prebivališča
(224. čl. ustave  - 33. čl. osnutka)
— varstvo pravic zasebnosti in drugih pravic
osebnosti (216. čl. ustave — 35. čl. osnutka)
— nedotakljivost stanovanja (225. čl. ustave
— 36. čl. osnutka)
— pravico pisemske tajnosti (226. čl. ustave
— 37. čl. osnutka)
— varstvo osebnih podatkov (amandma
XLI ustave — 38. čl. osnutka)
— svobodo izražanja (208., 209. čl. ustave
— 39. čl. osnutka)
— pravico do popravka in odgovora na obja-
vljeno obvestilo (209. čl./6. odst. ustave - 40.
čl. osnutka)
— svoboda verske opredelitve (229. čl./prvi
odst. ustave — 41. čl./prvi odst. osnutka)
- pravico do zbiranja in združevanja obča-
nov (210. čl. ustave ~ 42. čl. osnutka)
— pravico do peticije (199. čl. ustave — 44.
čl. osnutka)
— pribežališče tujcem (247. čl. ustave —
47. čl. osnutka)
pravico do zdravstvenega varstva (231. čl.
ustave — 48. čl. osnutka)
— pravice invalidov (236., 237. čl./drugi
odst. ustave - 49. čl. osnutka)
— družino in zakonsko zvezo, pravice in
dolžnosti staršev, pravico nosečih žensk in po-
rodnic (234., 235., 236.. 237./2 čl. ustave -
50., 51. čl. osnutka)
— svobodo odločanja o rojstvu otrok (233.
čl. ustave - 52. čl. osnutka)
— pravico otrok (232. čl. ustave, 53. čl. os-
nutka)
~ pravico do izobrazbe in šolanja (207. čl.
ustave     5. čl. osnutka)
— svobodo znanosti in umetnosti ter avtor-
ske pravice (211. čl. ustave — 55., 57. čl. os-
nutka)
— pravico do udeležbe v kulturi in znanosti
(230. čl. ustave — 58. čl. osnutka)
— izražanje narodnostne identitete (212.
čl./l. odst., 214. čl. ustave     59. či. osnutka)
— pravico do uporabe svojega jezika in pi-
save (212. čl./2. odst. ustave — 60. čl. osnut-
ka)
pravico do vzgoje in izobraževanja v svo-
jem jeziku (213. čl. ustave  - 61. čl. osnutka)
— prepoved nacionalne diskriminacije in ne-
strpnosti (214. čl./drugi odst. ustave - 62. čl.
osnutka)
— prosto izbiro poklica (202. čl. ustave —
74. čl. osnutka)
— pravico do stavke (IV. poglavje ustave —
77. čl. osnutka)
— sindikalno svobodo (X. poglavje ustave
— 76. čl. osnutka)
— uporabo naravnih dobrin in varovanje na-
ravne dediščine (241. čl. ustave — 70. čl./dru-
gi odst., 71. čl. osnutka)
— posebne pravice italijanske in madžarske
narodne manjšine (250., 251. čl. ustave — 63.
čl. osnutka)
Se nadaljuje
^^^^^REJELI SMO • PREJELI SMO ||
Potrpljenje
kmetov ima svoje
meje
Ob sedanjih likvidnostnih težavah slovenski kmet ječi pod težo
problemov. Za pod ceno prodane živali čaka na plačilo 60 do 90 dni.
Podobna situacija je bila pri oddani sladkorni pesi. V novejšem času
KZ nudi plačilo pese v naturi, tj. v obliki sladkorja, rezancev, mulja,
melase. Grozdje letnik 1989 dokončno izplačujejo v januarju 1991,
grozdje letnik 1990 je bilo do sedaj plačano s 40% vrednosti. V 15
dneh po roku dobave je bilo plačano edino mleko. S plačili oz. obvez-
nostmi na kmetiji je situacija žal obratna.
Za nastalo stanje kmetje obdolžujemo uvoz živih živali, mesa, mle-
ka, mlečnih izdelkov iz vzhodnoevropskih držav in nakup trsnih ce-
pljenk, grozdja oz. vina s Kosovega in iz Srbije. Pri tem uvozu sloven-
skemu potrošniku jemljemo domačo kvaliteto, kmetu pa plasma in
zasluženo plačilo.
Kmetje smo prepričani, da bi slovenski potrošnik raje kupil meso,
mesne izdelke od domačega pridelovalca, če bi bil bolj seznanjen s
slabo kvaliteto in nevarnostmi za zdravje živil, uvoženih iz vzhodno-
evropskih držav. Tako ne bi gledal le na najnižjo ceno, ampak bi imel
v mislih predvsem svoje zdravje.
Narodovo zdravstveno stanje vidimo po naših zdravstvenih domo-
vih, bolnišnicah in zdraviliščih. Med drugim je vzrok za to prehrana.
Posledice narodovega zdravja in narodovega kmetijstva nam bodo
morale v čim krajšem času odpreti oči, sicer bo to usodno za suvereni
slovenski narod. Republiški minister za kmetijstvo bo moral vzeti
stvari v svoje roke, omejiti ozek profitni interes uvoznikov in predelo-
valcev ter zaščititi domače kmetijstvo, saj ga bomo nujno potrebovali.
V parlamentu pričakujemo, da se bo dvignilo vseh 34 od kmetov izvo-
ljenih poslancev in se zavzelo, da se bo interes do kmetovanja pove-
čal, ne pa se nadalje zmanjševal.
Vekoslav Kumer
Skrb za duševno zdravje
v starosti
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
O prehrani ostarelih obstaja vr-
sta knjig, mnogo je opozoril o po-
trebi po telesni aktivnosti, skoraj
ničesar pa ni napisanega o potrebi
po duševni aktivnosti v starosti. V
strokovni literaturi, še slabše v
poljudnoznanstveni literaturi je
duševnost odpravljena le z nekaj
vrsticami opozorila, da je potreb-
na tudi v starosti.
Zdravila so navadno brez
učinka. Možganske celice se na-
mreč razen prvih mesecev življe-
nja ne tvorijo na novo. Propadle
možganske celice bi lahko nado-
mestili samo s transplantacijo,
zdravila pa na novo tvorbo mo-
žganskih celic nimajo vpliva.
Zdravila so seveda pomembna
za lajšanje starostnih težav, inte-
ligence pa ne povrnejo. Edino,
kar pomaga, je redna dnevna ve-
černa vaja duševnih sposobnosti.
Ker v dostopni literaturi nisem
našel nikakih nasvetov, sem se
domislil naslednjih. (Opozoriti
pa moram, da imajo te vaje smi-
sel samo, če nas veselijo in zado-
voljujejo, ker nobena prisila ni
uspešna, ter na dejstvo, da se je
treba pripravljati na starost že z
20 leti. Situacija je podobna kot
pri telesnih vajah: če nekdo za-
čne z body buildingom ali drugo
težko atletiko z 20 leti, bo še z 70
sposoben za težje telesne vaje.
Ce bo 70-letnik pričel z body
buildingom šele v globoki staro-
sti, si bo svoje telesno zdravje
uničil v nekaj tednih. Tako velja
tudi naslednje vaje za prepreče-
vanje upada duševnih sposobno-
sti jemati kot razgibavanje in ne
kot težaško delo.) Omejujem se
samo na vaje za jačanje spomina
in logično mišljenje, voljo in iz-
najdljivost oziroma pripravlje-
nost na novo, nepredvidljivo. Za
vsako se omejujem samo na tri
vaje, ker samo vsak posameznik
pozna področja, ki ga veselijo in
mu dajo zadovoljstvo.
Vaje za spomin
Vsak večer pet do deset minut
razmišljajte oz. obnovite pretekli
dan: kje smo bili, kaj smo delali,
koga smo srečali, kaj smo se z
njim pogovarjali, kaj smo storili
itd.
Po vsaki prebrani knjigi ali
gledanju TV oddaje obnovite na
pamet vsebino.
Sem in tja se je treba naučiti
kaj na pamet. Za mnoge ljudi pe-
smi niso razveseljive, ti pa lahko
obnavljajo v spominu večkrat sli-
šano šalo ali kaj drugega zanimi-
vega.
Vaje za logično mišljenje
Reševati kakšne probleme,
uganke, križanke in slično, česar
so polni vsi časopisi.
Igrati igre, ki zahtevajo raz-
mišljanje. Seveda je šah zelo za-
želen, vendar tudi takšne penzio-
nistične zabave, kot je kvartanje,
niso brez vrednosti. Treba je oce-
niti dobljene karte, se odločiti za
licitiranje ali za višino stave, vo-
diti igro in na koncu pri odprtih
kartah oceniti lastno ravnanje.
Prebrati kakšno knjigo ali gle-
dati TV oddajo s poljudnoznan-
stveno vebino ter to vsebino tudi
»prežvečiti«: s tem se strinjamo,
to se nam zdi verjetno, to se nam
zdi manj verjetno, s tem se ne
strinjamo.
Vaje za voljo
Odpovedati se 1 do 2 krat te-
densko cigareti ali čemu druge-
mu, kar se nam zdi nepogrešlji-
vo: vsakodnevni kavici, kakšne-
mu priboljšku in podobno. To ni
apel, da bi se odvadili kajenja ali
stalno odpovedali nečemu, kar
nam je ljubo, ampak da se včasih
odpovedujemo nečemu prijet-
nemu.
Sem in tja si zadati nalogo, ki
jo ocenjujemo kot težko, nato pa
se s polno silo vreči v njeno iz-
polnitev.
Ne odlagati neprijetnosti.
Vaje za pripravljenost na nekaj
novega
Nenadoma nenačrtno se odlo-
čiti za sprehod ali kako drugo
delo.
Impulzivno se spustiti v pogo-
vor z znancem, s katerim nima-
mo rednih stikov.
Lotiti se dejanj, ki jih sicer ne
delamo.
(Foto: M. Ozmec.)
Seveda je še obilica drugih me-
tod vaje duševnih sposobnosti v
starosti. Ponovno poudarjam, da
imajo veliko večjo vrednost tiste
vaje, ki so v skladu z našimi na-
gnjenji, zato nujno priporočam
ostarelim, da si kot eno od vaj za-
dajo, da v 1 do 2 urah poiščejo se-
bi primerne metode duševnih vaj.
prim. dr. Aleksander Poznik
V. R.
SPOMINI NA BORL

(66. nadaljevanje)
Sredi najlepše pomladi, ko-
nec maja, sem izvedela za smrt
svojega očeta. Tovarišice in to-
variši na Borlu so mi dolgo pri-
krivali resnico, ki sem jo sluti-
la. Hoteli so mi prikrajšati bo-
lečino. Tovariš Tonček Sakel-
šek iz Središča pa mi je nekega
dne le obzirno povedal: »Mile-
na, ateka so ti ustrelili.« Če-
prav sem pričakovala, da bodo
ateka ubili, me je vest strašno
prizadela. Hudo sem zaječala,
zajokala. A bolje je bilo, da
sem zvedela za kruto resnico,
ki me je rešila negotovosti.
V drugi polovici julija, na
predvečer Aninega, so priredili
gestapovci na Borlu veliko sla-
vje. Prišli so gostje iz Ptuja,
Maribora in od drugod. Na
Borlu so se veselili in opijali.
Vso noč so vriskali, kričali in z
žarometi osvetljevali okolico.
Po polnoči so nas začeli po so-
bah pretepati, preklinjati ban-
dite in pri tem so sadistično
uživali. Nas jetnike je bilo po-
divjanih gestapovcev strah, ker
se jim nismo mogli upreti.
Poletna julijska noč bi bila
brez pijanih nacistov mirna,
spokojna, skrivnostna. Le od
Drave bi slišali slovensko pe-
sem, ki so jo peli in igrali za
god Ani Gabrovčevi, ki je ime-
la pekarno blizu boriskega mo-
stu. Kako lepo bi bilo z naših
oken opazovati speče Ptujsko
polje v luninem siju in nebo,
posuto s tisočerimi zvezdami.
Toda jetniki smo bili prepušče-
ni podivjanim gestapovcem.
Tolmač Eilipič, odpadnik slo-
venskega rodu, je tisti večer po
polnoči vdrl v našo sobo, pre-
budil jetnice, oblečen le v
spodnjice, in nas začel pretepa-
ti z bikovko po podplatih in
kamor je padlo.
Čutile smo veliko ponižanje.
Kako blagodejno je v tistih tre-
nutkih vplivala slovenska pe-
sem, ki se je cula od Gabrovče-
ve pekarne. Ob njenih zvokih
se je dvigala v nas vera, da bo
naš narod preživel nacistično
nasilje, da bo učakal konec hu-
dega trpljenja.
Kmalu po tej noči so z Borla
izpustili Anico Kočar, ki je mo-
rala pospravljati tolmačevo so-
bo. Po njenem odhodu si je Ei-
lipič izbral mene za njeno na-
slednico. Nekega dne mi je de-
jal: »Milena, ali boš prišla k
meni v Maribor v službo? Pri
meni ti bo lepo. Obiskovala
boš gledališče, operne predsta-
ve in hodila v kino.« Odločno
sem mu odgovorila, da tega ne
želim. Od tedaj me ni več nad-
legoval, da bi prišla k njemu v
službo. Mnogo let pozneje mi
je povedla mama, da je prišel
Eilipič v tistem času k nam do-
mov v Lačaves skupaj z borl-
skim komandantom Stosslom.
Mama ga je vprašala po meni
in Eilipič ji je odgovoril: »Mi-
leni je dobro in nič hudega ji
ne bomo storili. Lahko ji prine-
sete paket in takrat pokličete
mene, da ga bo lahko prevze-
la.« To seje res zgodilo. Mama
do takrat ni mogla priti do me-
ne, ne v Ptuju, ne v Mariboru
in ne na Borlu. Od tedaj sem
večkrat dobila paket z jestvina-
mi, ki mi ga je prinesla mama.
Z mamo pa se nisem smela po-
govarjati. Govoriti je smela z
menoj le enkrat, ko mi je pove-
dala, da so ateka ustrelili. Pri-
neseno hrano smo si jetnice
med seboj razdelile. Zaradi ne-
zadostne in slabe hrane na Bor-
lu smo dobrote iz maminega
paketa slastno zaužile.
Spomini na sojetnice
Po prihodu na Bori so me
namestili v sobo v prvem nad-
stropju, kjer je bilo več jetnic.
Med njimi sta bili Milena Ber-
ce, r. Petovar, iz Ivanjkovcev
pri Ormožu in njena prikupna
svakinja Lojzka Berce iz Sre-
dišča ob Dravi, stara tedaj
osemnajst let. Lojzko sem že
prej poznala. Srečevali sva se
na vlaku, ko sva se vozili v šo-
lo, jaz v meščansko v Ormož,
Lojzka pa v ptujsko gimnazijo.
Občudovanja vredni so bili
Lojzkini temni kodrasti lasje in
velike temne oči. V sobi so bile
še tiha Kerenčičeva sestra Ani-
ka, prijazna učiteljica Irma Ku-
haric iz Ljutomera, Tatjana Pe-
če iz Maribora, iz celjskega
predela pa so bile resna Hermi-
na Seničar, prisrčna Marica
Frece, živahna Anica Kočar, le-
pa študentka Vida Još, prijazna
in lepa črnolaska Silva Gabro-
vec in Vida Bleiveisova. Vase
zaprta je bila drobna črnolasa
Dorica Cernec iz Maribora. Iz
mislinjskega predela je bila
Nada France, Milena Boksa pa
iz Koračic blizu Tomaža pri
Ormožu. Na Mileno Bokšo me
vežejo z Borla lepi spomini. Po
letih je bila moja vrstnica in
imeli sva veliko skupnih znan-
cev, ki jih je kruto preganjala
usoda tistih viharnih dni.
Pozneje so privedli v našo
sobo nove zapornice, nekaj
prejšnjih pa odpeljali. Prišle so
Danica Čebula in prizadeta
Neža Iršič iz Mislinja, ki so ji
ubili dva sinova. Danica in
Kristina Lovrenčič iz Maribora
in še neka tovarišica, a njeno
ime sem pozabila. Danica Ce-
bular in Nezka Iršič sta bili pri-
jazni in tihi ženi, a Danica Pe-
če mama, zaskrbljena za svoje
tri zaprte otroke.
Posebno rada se spominjam
Milke Kerinove, poznejše par-
tizanke Pohorskega bataljona
in še pozneje 14. divizije, ki je
padla julija 1944 v Ljubnem in
je narodni heroj. Z njo sem
spala na isti slamarici. Bila je
lepega, nežnega, bledorožnate-
ga obraza, modrih sanjavih oči
in svetlih las, spletenih v kite.
Odlikovala jo je skromnost.
Spoznala pa sem še druge nje-
ne lepe lastnosti. Večkrat je bi-
la zamišljena. Zaupala mi je,
da je njen brat pri partizanih.
O lastnem delu v osvobodil-
nem gibanju mi ni veliko pove-
dala. Ker je na Borlu delala v
policijski kuhinji, mi je veliko-
krat prinesla košček kruha s
priboijškom.
Iz sosednje sobe se spomi-
njam precej tovarišic. Naj jih
naštejem: Ivanka Šoštar, njena
sestra Julka Farčnik ter Ivanka
in Francka Šunta so bile iz
Hrastnika, Dora Potrata iz
Griž v Savinjski dolini, Nežka
in Štefka Kramberger iz Ptuja,
Marjana Miki iz Markovcev,
Letonjeve — Alojzija, Marija,
Pavla in Mara iz Smartnega ob
Paki, Slava Zidanšek, žena or-
ganizatorja vstaje v maribor-
skem in ptujskem predelu, je
bila doma v Mariboru. Hilda
Matko je bila iz Šmarja pri Jel-
šah, Berta Draksler iz Dola pri
Hrastniku, Minka Blažko in
Ema Kobilšek iz Rogaške Slati-
ne, Vera Strmecki iz Radmirja
in Ivanka Žagar iz Škofje vasi
pri Celju. Rada se spominjam
še na Starčevo mamo iz Središ-
ča ob Dravi, kako prisrčno se
je z menoj pogovarjala in me
bodrila. Z Anico Perčevo iz
Ptuja sva si pa postali zaupni
prijateljici že v ptujskem zapo-
ru.
Na Borlu je bilo še več dru-
gih jetnic, katerih imen se več
ne spominjam, a so mi še živo
pred očmi. Vse so bile dobrosr-
čne.
Se nadaljuje
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
31. januar 1991 —
J. EMERŠIČ
Ptujske ulice
danes, včeraj...
jutri (?)
(8. nadaljevanje)
MINORITSKI TRG (od 1919)
- MINORITENPLATZ ^
MINORITSKI TRG - TRG
SVOBODE
MITTERHOF (ok. 1432; Curk)
MLADIKA, prejšnje ime za Os-
novno šolo Toneta Žnidariča.
MUR MAVER WIESE (Raisp),
zemljišče na levi strani Ormo-
ške C.
NA     MESTNI     VRH     (od
1919) = STADTBERGGAS-
SE     OB GRAJENI
NA PRELAZU (še pred nekaj le-
ti) - del OSOJNIKOVE U.
NA PRISTANU (od 1919) -
ORNIG-KAI ŽNIDARI-
ČEVO NABREŽJE
NA SKRITEM (od 1919)- HE-
BERGASSE - PLETARSKA
U.
NA STOPNICAH (od 1919) -
STIEGENGASSE (1941-45)
Glavni trg in gledališče. (Iz zbirke F. Goloba.)
Ulica   oziroma   pot   s  Trga
MDB k cerkvi mimo fotografa
KOSIJA.
NAIDECK g\. NEUDEGG
NASELJE   (1953) sedanje
NASEUE ali KS BRATOV
REŠ
(s hišnimi številkami)
NASEUE BRATOV REŠ (do
1971) - sedanja KS BRATOV
REŠ
NETTHOF, zemljišče, ki je leža-
lo na črti sv. Rok — Neudorf
— Schwabendorf (karta pred
1. svet. vojno).
NEUDEGG (srednj. ime) -*
FLORIANPLATZ - FLORI-
JANSKI TRG - HITLER
PLATZ -> FLORIJANSKI
TRG - KVEDROV TRG -
TRG MLADINSKIH DE-
LOVNIH BRIGAD
NEUDORF (pred 1. sv. v.) -
NOVA VAS (vendar ne seda-
nja, temveč v soseščini Sp.
Hajdine in sv. Roka)
Pettau — Florianigasse. (Iz zbirke F. Goloba.)
NEUDORF (pred 1919 in
1941 - 45) NOVA VAS PRI
PTUJU
NAUGASSE (1941-45) - NO-
VA CESTA
NEUTHOR (Janisch) - NOVA
VRATA      SRBSKI TRg
SCHILLERPLATZ -   SRB-
SKI TRG
NOVA (MESTNA) VRATA
(pred 1919) g. NEUTHOR
NOVA VES (VAS) (pred 1919),
ob Spodnji Hajdini in blizu
Roka
NOVO NASELJE (do 1953) -
NASEUE     -     NASEUE
BRATOV REŠ
NUSSDORF    (do     1919    in
1941 _ 45)     OREŠJE
NWNNGEZZLE1N, DAS AUF
ZU DER VEST GET (1391;
Curk) -   SCHLOSSGASSE
GRAJSKA U.
OB NOVI CESTI (v 70. in 80. le-
tih cesta za minoritskim samo-
stanom, ki vodi mimo tako
imenovanega Bakhovega trga
na ptujski most, danes brez
naziva).
OBERBUCH UND NEUDOR-
FER W1ESE (Raisp), travniki
v Kaniži.
OBERHOF (1432) - MALI
GRAD (dvorec).
OBER PETTAU - GORNJI
PTUJ(= GRAD)
OBER-PICHL (Raisp), lokali-
teta med Grajeno in Novo va-
sjo
OBERE DRAU GASSE (do
1919) - MURŠČEVA U. -
OBERE DRAU GASSE -
MURŠČEVA U.
OBERE LAND (sr vek) -
OBERE DRAU GASSE -
MURŠČEVA U. -  OBERE
DRAU GASSE - MURŠČE-
VA U.
OBERRANN(do 1919)- GOR-
NJI BREG - OBERRANN
- GORNJI BREG
OGRSKOVRATNA U. (DiS
1898) - PANONSKA U. -
UNGARTORGASSE - PA-
NONSKA U. - LACKOVA
U.
ORDONANČNA U. gl. ORDO-
NANZGASSE
ORDONANZGASSE (Raisp, do
1919) - CAFOVA U. - OR-
DONANZGASSE - CAFO-
VA U.
ORDONANZHAUSGAS
SE = ORDONANZGASSE
ORNIG-KAI (do 1919 in
1941-45) - ALEKSAN-
DROVO NABREŽJE-. ŽNI-
DARIČEVO NABREŽJE
ORNIGGASSE  (do   1919)
TRUBERJEVA     U. = TRU-
BARJEVA   U.        ORNIG-
GASSE     TRUBARJEVA U.
Josef Ornigg (1859 Hrastovec v
Slov. g. — 1925 Gradec), ptuj-
ski politik in župan, protislo-
vensko usmerjen.
PARKGASSE(do 1919)- SLE-
KOVČEVA U.
Ta ulica je šla od prelaza del-
no skozi park proti staremu
mostu.
PARKSTRASSE (1941 45) -
SLEKOVČEVA U.
Isto.
PATZING (Janisch) - PACI-
NJE
PEKHENGASSE (1443; Curk).
povezovala Jadransko in
Aškerčevo u.
PEKOVSKA U. gl PEKHEN-
GASSE
PEKOVSKI DVOR gl PFI-
STERHOF
(Se nadaljuje)
mm 20 LET ZALOŽBE KASET iN PLOŠČ RTV SLOVENIJA^
30 milijonov nosilcev
zvoka
Na tradicionalni prireditvi
Zlata kaseta 90 je bilo letos še
posebno slovesno, saj so prosla-
vili 20-letnico največje slovenske
diskografske hiše.
Ob nastanku je bila prva zalo-
žba v Jugoslaviji, ki je tržišču po-
nudila glasbeno kaseto; ta je
med nosilci zvoka najbolj razšir-
jena. Z založniško dejavnostjo
opravljajo veliko vlogo za naro-
dovo zgodovino. Brez komercial-
nih učinkov izdajajo plošče in
kasete z izvajalci s področja re-
sne in jazzovske glasbe, ljudske
pesmi in različne oblike govorne-
ga programa, za kar sredstva pre-
livajo iz komercialno uspešnih
izdaj, največkrat popularne za-
bavne glasbe. Začetki segajo v le-
to 1970, ko je izšla prva glasbena
kaseta v Sloveniji ansambla Bo-
risa Kovačiča z naslovom Leži
vasica za goro; v tistem letu so
izdali 9 programov na 5308 kase-
tah, prodali pa so jih 4270.
»V 20 letih obstoja je bilo iz-
delano 21 milijonov kaset,
120.000 video kaset, 6 milijonov
velikih plošč, 2,5 milijona malih,
plošč, v zadnjem času pa smo iz-
dali in uvozili še 70.000 laserskih
plošč. Na nosilcih zvoka je izšlo
1900 programov, od tega 77 %
domačih in 23 % licenčnih. Med
programi so močno prevladovali
glasbeni, govornih je bilo le za
7 %. Kot prva založniška hiša
smo tudi začeli izdajati kromdi-
oksidne kasete, ki so veliko kva-
litetnejše od navadnih. Ob tem
smo začeli izdajati tudi kasete z
računalniškimi programi. Danes
s posodobljeno tehnično bazo in
z enakim ali celo manjšim števi-
lom zaposlenih razvijamo, pove-
čujemo in racionaliziramo proiz-
vodnjo, ki obsega razmnoževa-
nje avdio in video kaset s proiz-
vodnjo več 2,5 milijona primer-
kov letno. Čeprav nas »tepe« kr-
čenje in nestabilnost tržišča ter
finančna nedisciplina, je načrt za
prihodnje leto s kar 63 % doma-
čih programov še vseeno neokr-
njen,« je dejal v orisu razvoja
ZKP RTV Slovenije direktor
Ivek Krpač.
Na Zlati kaseti 90 so nagradili
31 najuspešnejših izvajalcev, od
tega 17 domačih. Med glasbeni-
mi zvrstmi oz. izvajalci po pode-
ljenih »lesketajočih« kasetah in
ploščah najbolj izstopajo Zlatko
Dobrič med pevci sezone s plati-
nasto ploščo in Andrej Šifrer kot
najhitreje prodorni izvajalec
(47.000 prodanih kaset v 2 mese-
cih), med skupinami Pop design
Foto: Drago Papler
iz Kranja (zlata in srebrna ploš-
ča) in ansambel bratov Avsenik s
področja narodnozabavne glas-
be .. .
Piše: Drago Papler
Sumničcnje Je že od nekdaj člo-
veška lastnost, ki enemu bolj, dru-
gemu manj greni življenje. Ne
zaupamo več republiški vladi, da
nas pelje v demilitarizirano drža-
vo, ne zaupamo več poslancem, da
dvigujejo roke za ali proti po svoji
strokovni vcsii. ampak po direktivi
stranke, ne zaupamo več dinar-
ju . . .: ne zaupamo skoraj niko-
mur in ničemur več.
Tako tudi Pelrol ne zaupa več.
Gotovo pa ne naročnikom kurilne-
ga olja. Ti morajo kurilno olje naj-
prej plačati takrat, ko ga naro-
čijo, in ne takrat, ko ga dobijo. Pri
njih dobite položnico. Potem pa z
njo v središče mesta do prvega
bančnega okenca ali na pošto. Če
boste vztrajali, boste lahko sicer to
storili v istih prostorih, kjer ste olje
naročili, seveda pa s tem tvegate,
da boste tečna stranka, stranka,
ki komplicira . . . No. ubogljivo bo-
ste vzeli položnico, se vrnili, še prej
pa vam priporočamo, da si plača-
no položnico prejotokopirate, saj
na Petrolu ne boste razen ustnega
obvestila, kdaj približno boste do-
bili olje. dobili ničesar, s čimer hi
lahko dokazali, da ste olje res pla-
čali.
V Ptuju pravijo, da je nujno, da
položnico prinesete nazaj, saj v
nasprotnem primeru ne morejo ve-
deti, ali ste res plačali, saj gre de-
nar v Ljubljano. Petrol se je torej
zavaroval in nič ne tvega. Tvegate
pa vi. ki ste olje plačali na zaupa-
nje, da vam ga bodo zares pripe-
ljali (trenutno Je treba čakati me-
sec dni). Do zdaj se Je še vedno
zgodilo, da so vam ga tudi pripe-
ljali. Torej Jim velja zaupati tudi
vnaprej.
Kurilno olje boste zagotovo do-
bili. Vaš denar pa bo v dneh, ko
čakate na olje. obračal Petrol.
Obresti? Nič ne vedo o tem. Po-
trošniki pač vzamejo v zakup usta-
ljeni red poslovanja in se tolažijo s
tem. da imajo, če bi se v času ča-
kanja kurilno olje podražilo, vsaj
zagotovljeno ceno.
Vsaka tolažba Je dobra. Vendar
danes, ko oh vsesplošnem pomanj-
kanju denarja le še redki plačujejo
v »normalnem« času. bi tudi nam
potrošnikom prav prišlo, če bi lah-
ko ob vsakdanjih nakupih živil re-
kli, da bomo plačali, ko bomo ime-
li denar. Da bi si na primer pekar-
ne vzele vzgled po Petrolu in zah-
tevale plačilo za mesec dni vna-
prej, pa si ne upamo pomisliti. . .
Na V
.Sajuspešnejši izvajalci za
leto 1990 so:
— platinasta kaseta: Zlatko
Dobrič (Piši mi. Mari)
— platinasta videokaseta:
Shvrete Behlulu
— platinasta plošča: Kao-
ma (Lambada)
— zlata kaseta: Andrej Ši-
frer (Hiti počasi)
— zlata videokaseta: An-
sambel bratov Avsenik (Na
Robleku). Zvle Krasniqi
— zlata plošča: Agropop
(Cirkus). Pop design (Slava
Vojvodine Kranjske). Alice Co-
oper (Trash). Richard Clavder-
man (Sanjarjenje). Jason Do-
novan (Between the Lines),
New Kids on te Block (Step bv
<!!_J
Slavko Avsenik (levo) prejema zlato video kaseto.
Življenje, dolgo 91 let
MARIJA BEZJAK IZ BRSTJA
Kdo bi vedel, kaj drži Marijo
Bezjak pokonci kljub 91 letom.
Verjetno še sama ne, saj pravi,
da kakšnega recepta nima. Rodi-
la se je kot peti otrok 14. januar-
ja 1900 v Brstju, kjer so imeli
starši posestvo. Nobeden njenih
bratov ne živi več.
Preživela je obe vojni in danes
se zaskrbljeno sprašuje, kaj bo,
saj še vedno spremlja dogajanja
doma in po svetu prek televizije,
posluša radio in bere časopise.
Klepetati z njo ne pomeni samo,
da bodo ure minile, kot bi pihnil,
ampak pomeni vrniti se skoraj za
celo stoletje v preteklost in spo-
znavati življenje, ki je ostalo za-
pisano v knjigah ali v arhivskih
dokumentih ali pa ga sploh ni
več kje izbrskati.
Še vedno se spominja osnov-
nošolskih let, saj je silno rada
hodila v šolo in bila učenka s pe-
ticami, pa tudi kakšno pesem
vam bo zapela iz teh let. Kako
silno si je želela nadaljevati šola-
nje, postati učiteljica! Imela je že
urejeno, da bi šla naprej v Lju-
bljano, pa je morala ostati na do-
mačem posestvu.
Nekoč je šla prosit krovca, da
bi prišel obnovit domačo streho.
Prišel je in se zagledal v dekle ter
se ji ponudil, da jo spremlja k
maši. Pa sta zavila najprej k
Osterbergerju na juho z mesom
in pol litra vina. Bilo je okrog
vseh svetih, za svečnico pa sta
šla v cerkev že kot mož in žena.
Ni jima šlo slabo, saj sta rada de-
lala. No, tudi posebej dobro jima
nibilo, saj je na zemlji treba ne-
nehno delati. Postavila sta si hišo
— takrat so jih še »butali«, pa je
pogorela, in spet sta morala za-
četi od začetka. Mož, pet let sta-
rejši, je moral kot vojak v obe
vojni, to pa mu je pustilo posle-
dice.
Rodila je sedem otrok — vse
doma; zadnjega leta 1943, ko je
mož moral spet v vojno. Česa vse
ni preživela! Pa se nič ne pritožu-
je; pravi, da ji je že bilo tako
usojeno, z možem sta preživela
55 let skupnega življenja, in kot
pravi, sta se dobro razumela.
Umrl je leta 1977.
Kaj veliko časa za razvedrilo v
njenem življenju ni bilo, pa ven-
dar: rada seje zavrtela na kakšni
veselici, le mož — no, nasploh je
bilo treba varčevati — je bil bolj
»skop« za takšne izdatke. Bil je
veseljak in velikokrat so se na-
smejali njegovim šalam.
Pred leti jo je zelo prizadela
pravda s sosedi okrog ceste; ta ki
je zdaj speljana le kakšen meter
od hiše in razpoke na stropu in
stenah govorijo o tem, da pač ni
na najbolj primernem kraju.
Številno družino je preživalja-
la zemlja, pa moževo krovsko de-
lo, sama pa je hodila na ptujsko
tržnico s sadikami, zelenjavo, jaj-
ci .. . vsak dinar je prišel prav.
Spraviti h kruhu sedem otrok ni-
so bile mačje solze. Tudi mleko
je nosila naokrog, še danes ima
kravo. V hiši, ki sta jo postavila z
možem, živi še danes s hčerko.
Še vedno gre rada v hlev; pravi,
da jo imajo živali rade in ona
njih; mačko, psa, kravo . . . Zim-
sko soalto je posadila sama. Tu-
di kosilo, če nanese, da je sama,
si skuha. Sicer pa jo v teh dneh
nekaj trga v nogah; pa bo že.
pravi.
Pri osemdesetih se je odpravi-
la v Lurd, in kar ne more prehva-
liti dnevov, ki jih je tam prežive-
la. Skupinska slika s tega, potov-
naja visi v spalnici, pa tudi slika
z zlate poroke. Velikokrat je ro-
mala na Ptujsko Goro. Peš, saj
včasih so hodili le peš.
Čas je tekel, kot bi tekmoval,
saj sesti k Mariji, ki ji zlepa ne
zmanjka besed, ni kar tako. Da
ima 91 let, človek skoraj ne bi
verjel, saj sva se ob kavici razgo-
vorih, kot bi se poznali že leta.
Še posebej pa ji ne gre pripisati
njenih let, ko zapoje. Še vedno
ima zvonki glas in ujame melodi-
jo, da o besedilu sploh ne govori-
mo. Koliko nas je sploh, nekaj
desetletij mlajših od nje, ki bi se
spomnili besedila pesmic iz os-
novnošolskih let, ali pesmi, ki ste
jo prepevali ob birmi? Marija jih
pomni še veliko.
Najboljše se počuti, ko sije
sonce; takrat gre lahko iz hiše
pogledat, kako uspeva vrt, lahko
stopi do kravice v hlevu, lahko
hodi po zemlji, ki jo je vsa ta leta
preživljala in jo preživlja še da-
nes. Tudi tistega dne, ko sva
kramljali, je sijalo sonce in stopi-
li sva pred hišo, kjer naju je po-
zdravil pasji lajež in muca, ki je
Mariji odstopila prostor na klo-
pi.
Mariji želimo, da bi dočakala
ludi še okroglih sto let. Danes
ima že 17 vnukov in devet pra-
vnukov, ima pa tudi vero v ži-
vljenje, pa naj jo to preskuša v
dobrem ali slabem . . . Morda pa
je prav v tej veri recept za življe-
nje, dolgo 91 let . . .
Nataša Vodušek
Nezaupnica
zaupanju
TEDNIK - 31. januar 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Najemnine po novem
Od prvega januarja letos velja
nov sistem določanja višine na-
jemnine za poslovne prostore, ki
upošteva vlaganja posameznikov
v ureditev poslovnega prostora v
zadnjih treh letih. Izvršni svet
Skupščine občine Ptuj je sklep o
oblikovanju najemnin za poslo-
vne prostore sprejel 16. januarja
letos, v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj je bil objavljen v
prejšnjem tednu, uporablja pa se
od I. januarja letos. Pri sklepu je
potrebno posebej omeniti 9.
člen, ki govori o tem, da se na-
jemniku poslovnega prostora, ki
je sofinanciral ureditev, najemni-
na zmanjša za vlaganja za dobo
treh let. Upoštevajo pa se vlaga-
nja od leta 1982 naprej. »Po-
pust« pri najemnini je odvisen
od višine vlaganja in vrednosti
poslovnega prostora.
V izvršnem svetu SO Ptuj in v
njegovem sekretariatu za stano-
vanjsko, komunalno in cestno
gospodarstvo so prepričani, da
so s sprejemom sklepa o obliko-
vanju najemnin ter pravilnika o
oddajanju poslovnih prostorov v
glavnem ugodili zahtevam Obrt-
nega združenja in odvetnikov, ki
so zahtevali več reda pri dodelje-
-vanju poslovnih prostorov in
pravičnejšo najemnino. Pred-
vsem jih je »mučilo« to, da se v
najemninah doslej ni poznalo,
da so v ureditev poslovnih pro-
storov prispevali precejšnja la-
stna sredstva.
Še vedno pa obrtniki, najemni-
ki poslovnih prostorov, nimajo
odgovorov, kako bo s prodajo lo-
kalov. Janko Bohak, ki v sekreta-
riatu za stanovanjsko, komunal-
no in cestno gospodarstvo, odgo-
varja za stanovanjsko dejavnost
pravi, da možnosti proučujejo.
Ob tem pa se vse bolj nagibajo k
predlogu, da naj bi celotno ure-
janje poslovnih lokalov v bodoče
prepustili najemnikom.
Izvršni svet je zavrnil zahteve
iz bojkota, zato so te dni najem-
niki poslovnih prostorov prejeli
obvestilo o tem, da morajo na-
jemnine za lani poravnati do pr-
vega februarja, do tega roka jim
tudi ne bodo zaračunavali za-
mudnih obresti. Hkrati z obvesti-
lom so sprejeli položnice z akon-
tacijo najemnine v tem letu, po-
račun po novem pa bodo opravi-
li v prvem tromesečju leta 1991.
MG
Gospodarske težave in priprava
gradiva za skupščino
Ptujski izvršni svet se je tudi \
prejšnjem tednu veliko ukvarjal s
gospodarskimi težavami. Dve
podjetji - TVI in Pleskar — sta
zaprosili za odlog plačil. Sklad-
no s skupščinskimi sklepi, izvršni
svet pozitivno odloči o odlogu le
v primeru, ko vlagatelji predloži-
jo načrt deblokade oziroma ko
gre za deblokado. Pleskar je
načrt imel. Tovarni volnenih iz-
delkov pa so naložili, da ga pri-
pravi. Na ta način je v zadnjem
času bilo rešenih nekaj ptujskih
podjetij, ki zaposlujejo okrog
1200 delavcev.
11. zasedanje zborov občinske
skpščine bo v prvi polovici fe-
bruarja. Prvi del bo kadrovskega
značaja, saj naj bi prišli do nove-
ga mandatarja, drugi pa vsebin-
ski. Nekaj dokumentov je še pri-
pravljenih: odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki v občini
Ptuj, odlok o varstvenih pasovih
vodnih virov v občini Ptuj in
odlok o zagotavljanju sredstev za
zdravstveno varstvo v tem letu.
Izvršni svet je v prejšnjem ted-
nu ustanovil komisijo za imeno-
vanje naselij in ulic v občini I*tuj.
Naloga komisije je, da skladno z
določili Zakona o imenovanju in
evidentiranju naselij, ulic in
stavb. Pravilnika o določanju
imen naselij in ulic ter o označe-
vanju naselij, ulic in stavb ter po-
sameznih navodil in priporočil
republiških upravnih organov ce-
lovito prouči stanje imen naselij
in ulic v občini Ptuj, obravnava
pobude in predloge ter pripravi
strokovno utemeljen predlog za
spremembe. Tej komisiji je tudi
naloženo, da daje svoje mnenje
pri vseh rednih postopkih ime-
novanj naselij in ulic v občini
Ptuj. Komisijo vodi Jože Mau-
čec.
Sekretariat za vzgojo in izo-
braževanje, kulturo in telesno
kulturo je izvršnemu svetu posre-
doval predlog za ustanovitev
skupščinske komisije za raziska-
vo povojnih množičnih pobojev,
pravno dvomljivih procesov in
drugih nepravilnosti. Gre za
skupščinsko komisijo, ki jo bo
imenovala skupščina. V njej pa
naj bi sodelovali predstavniki
vseh treh zborov skupščine, zgo-
dovinskega arhiva, pokrajinske-
ga muzeja. Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine Ma-
ribor in sekretariata za zdravstvo
in socialno varstvo. Predlog za
ustanovitev omenjene komisije
je sedaj v razpravi pri komisiji za
volitve in imenovanja.
Izvršni svet je v prejšnjem ted-
nu razpravljal tudi o drugih
vprašanjih, o katerih bo prav ta-
ko razprava na zasedanjih zbo-
rov občinske skupščine.
MG
PREJELI SMO
»Pismo
od blizu«
Ko je konec leta 1990 iz mno-
gih kuhinj že prijetno dišalo po
dobrotah za novoletne praznike,
se je v »kuhinji« ene izmed ptuj-
skih družbenih delovnih organi-
zacij nekaj smodilo.
Sredi novembra 1990 pošlje
glavna vodilna oseba te ustanove
k meni poizvedovat podrejeno
delavko, ali bi bila jaz pripravlje-
na sprejeti zaposlitev. Po prvem
navdušenju sem podvomila v
iskrenost te ponudbe. Zbala sem
se, da sedaj sploh ne bo razpisa,
ker so po mojem mnenju imeli
svoje »železo« v ognju.
Teh misli pa sem se sramovala
ob razpisu 1. decembra.
Takoj 3. decembra pošljem
prijavo in čakam, čakam . . . Bo-
jim se, da se prijavi kdo, ki bo še
bolj ustrezal razpisnim pogojem,
hkrati pa upam, ker imam ob
ustrezni izobrazbi že nekaj de-
lovnih izkušenj. In se spomnim,
da me je že omenjena vodilna
oseba pred časom po telefonu
nekomu predstavljala kot »prid-
no, vestno, delavno, načita-
no . . .« delavko. Pomislim, da je
bilo to iskreno, v kar pa sem že
tedaj dvomila — potem imam že
kar goloba v roki, ne le vrabca.
Živčno čakanje se je nehalo
21. decembra, ko mi je znanka
sporočila, da je bilo blizu 10 pri-
jav. Za najožji izbor naj bi ostali
dve vlogi, tudi moja. Očitno so
vodilni spoznali, da komisija za
delovna razmerja (v glavnem vi-
soka ali vsaj višja izobrazba) ne
bo kos svoji nalogi. In so se sami
zbrali na seji, dokler ne »pade
ideja«, da na razpisano delovno
mesto lahko sprejmejo enega iz-
med že zaposlenih delavcev. Re-
čeno, storjeno. Pomislite, demo-
kracija na višku, če si lahko spre-
jet v službo brez vloge! In še na-
uk: kjer se prepirata (beri: upa-
ta) dva, jih je veliko ogoljufanih.
Poleg vseh prijavljenih kandida-
tov tudi sprejetemu delavcu ne
more ugajati, če ga kar naprej
premeščajo in če mora hočeš no-
češ sodelovati pri takšnih zaku-
lisnih igricah.
Po prvem šoku sem se kmalu
spet sprijaznila z dejstvom, da
bom še naprej med »brezdelne-
ži«, čeprav sem vedela, da gre za
težje prebavljiv zalogaj.
21. januarja letos pa dobim pi-
sni odgovor, kjer je pisalo, da je
komisija za delovna razmerja 17.
1. 1991 sprejela sklep (navajam
dobesedno):
I. Za opravljanje del in na-
log ... ni izbran nihče izmed pri-
javljenih kandidatov.
■ 2. Ko bo znana situacija finan-
ciranja na področju . . ., bo obja-
va ponovljena.
Podpisan je bil predsednik ko-
misije za del. razmerja.
Imela sem že veliko negativnih
odgovorov (glede službe) v ro-
kah, takšne cvetke pa še ne. Ne
morem namreč verjeti, da se tudi
člani te komisije pustijo vleči za
nos ali pa je omenjeni odgovor
čista laž. Potemtakem bo ostalo
razpisano delovno mesto, neza-
sedeno, čeprav republika daje
namensko za najmanj dve delo-
vni mesti, kolikor pripada po
ustreznih normativih. Tako je ob
vseh omenjenih ogoljufanih še
delavka, ki bo morala tudi v bo-
doče dobesedno garati. Vodilni,
ki naj bi skrbeli za kvaliteto dela,
to s takim početjem zavirajo. S
tem, da v strahu za stolček prvi v
občini na tiho odstraniš Titove
slike, delaš pa po starem, kvalite-
te ne izboljšuješ. Pa ne mislite,
da je te ljudi nastavila nova slo-
venska oblast; gre namreč za
»zdrave sile« prejšnjega sistema.
Ne vem, ali so tudi za druga
razpisana del. mesta prijavljenim
poslali takšne odgovore. Sicer je
to podjetje prihranilo le za eno
polovično plačo. Bodo vsaj de-
lavci (okrog 150) k približno 10
starim milijardam (velja za bazo,
za čistilke in vodilne ne vem) do-
bili še nekaj dinarjev, to pa je tu-
di nekaj v teh kriznih časih.
To sem obelodanila zato, da bi
brezposelne tisti, ki objavljajo
razpise, vendarle začeli obravna-
vati kot odrasle ljudi. Kar se tiče
odgovornosti, pa tale misel:
Kdor ima vest, ga tako ali tako
peče. kdor pa je nima, mu ni po-
moči.
Upam, da boste to pisanje ob-
javili, saj ljudje radi berejo kri-
minalne zgodbe, mar ne!?
T. K.
Prva seja
članov
občinske
popisne
komisije
Letos aprila bomo na ozemlju
SFRJ Jugoslavije po desetih letih
ponovno popisali prebivalstvo,
gospodinjstva in stanovanje. To
bo osmi jugoslovanski popis in
bo zajel celotno sedanje ozemlje
Jugoslavije. Posebnost tokratne-
ga popisa je, da bodo hkrati po-
pisana tudi vsa kmečka gospo-
darstva. V petek, 25. januarja, je
bila pri Lenartu prva seja članov
občinske popisne komisije; njen
predsednik je Darko Rebernik.
IZVRŠNI SVET O CESTAH
Na včerajšnji seji izvršnega
sveta SO Lenart so člani obrav-
navali osnutek programa moder-
nizacije in rekonstrukcije lokal-
nih in krajevnih cest v občini Le-
nart v letu 1991. Ugotovili so, da
seje potrebno v občini dogovori-
ti o obsegu in prioritetah moder-
nizacije teh cest.
Občina Lenart ima 126 km lo-
kalnih cest, od tega je v preteklih
16 letih uspelo modernizirati
105 km ali 83%. Sredstva za to
so bila zagotovljena iz samopri-
spevka delovnih ljudi in obča-
nov, po pogodbah, sredstev pod-
jetij in drugih organizacij iz do-
hodka ter proračunskih sredstev
občine, v zadnjih petih letih pa
tudi iz republiških sredstev za
manj razvita in obmejna področ-
ja.
Ceste, s katerimi gospodarijo
krajevne skupnosti, so v pretežni
meri že makadamske, asfaltira-
nih je 31,7 km (v letu 1990 je bilo
asfaltiranih 15,8 km krajevnih
cest). V letu 1991 bodo posodo-
bili odseke cest Malna —Zg. Vel-
ka (2,3 km), Žice-Trate (5,5 km)
in Lenart —Fifolt (7,1 km) —
skupaj 15 km.
Viri sredstev za obnovo ome-
njenih cest so: 50 "o sredstev re-
publiškega proračuna, 50 % pa bi
morala zagotoviti občina v okvi-
ru proračuna (seveda pod pogo-
jem, da bo republika, ki po no-
vem določa občinski proračun,
tega določila \išje).
Glede na nujnost in finančne
vire predlagajo člani IS poslan-
cem Skupščine občine Lenart, da
določijo dve prioritetni lokalni
cesti.
Prav tako so na seji Izvršnega
sveta obravnavali predlog za
prodajo stare osnovne šole v
Cerkvenjaku na javni dražbi.
Janez Karo
V Dornavi udarniško
v soboto, 26. januarja, so se
kmetje (traktoristi) iz Dornave in
Mezgovec udeležili udarniške
akcije — navoza gramoza na kra-
jevne poljske ceste. Vozili so tudi
trije privatniki s tovornjaki. Tudi
KK Dornava je sodelovala, saj je
nakladala gramoz, ki gaje finan-
cirala KS Dornava in tako priče-
la uresničevati krajevni samopri-
spevek. Seveda pa še akcija ni
končana, saj je zmanjkalo časa,
da bi navozili vse ceste, ki so v
planu. Akcija se bo nadaljevala v
prihodnjih dneh, o točnem dne-
vu bodo krajani obveščeni. Vod-
stvo KS pa prosi, da pride čim-
več traktoristov, saj več ljudi več
naredi.
Janko Horvat
Slovenjegoriški delavec zna in hoče delati
Prejšnji teden smo ram z neiiaj besedami poročali o prvem LE-
ISARŠKEM ŠTRAJKU. Več informacij smo tokrat zbrali y razgovoru s
komercialnim direktorjem Bojanom Knupležem in predsednikom njiho-
ve sindikalne organizacije Viktorjem Kaplom.
»V četrtek, 24. januarja, nam
je uspelo finančno deblokirati
podjetje Klemos, saj nam je re-
publika refundirala 70-odstotni
osebni dohodek za 200 delavcev,
ki so doma na čakanju, prav tako
pa nam je TAM iz Maribora na-
kazal del sredstev, ki ga dolguje
delavcem Klemosa,« mi je pove-
dal Bojan Knuplež in nadaljeval
o perspektivi Klemosa: »Mislim,
da lahko v bodočnost gledamo z
optimizmom. Trenutno imamo
podpisanih novih pogodb za 400
konstrukcij, kar pomeni 2-mese-
čno delo. Med večjimi naročniki
so Nizozemci in Nemci (slednji
iz firme Shade iz Dortmunda).
Fizično smo v Evropi že celo leto
1990. V tem času imamo na štirih
gradbiščih v Nemčiji 35 ljudi.
Smo pred podpisom pogodbe z
avstrijsko firmo Estet iz St. Mic-
haela. kjer delamo na projektu
dvižnih napra\ za Japonce. Naši
konstruktorji so že v Avstriji in z
njimi so zelo zadovoljni. Od fe-
bruarja naprej bo na tem progra-
mu delalo 40 naših dela\ce\.«
Bojanov optimi/em se mi zdi še
bolj realen, ko najin razgovor pre-
kine telefonski pozi\ iz Avstrije in
se je komercialni direktor Klemo-
sa približno 10 minut pogovarjal s
tujim partnerjem.
»Pri proizvodnji za mariborski
TAM so se težave pričele pri iz-
delavi stružnih avtomatov, saj je
tehnologija, ki smo jo pred leti
dobili v Klemos, zastarela. Sedaj
imamo že okvirni program s kup-
cem iz Salzburga; zanj naj bi v
letu 1991 izdelali za 16 milijonov
dinarjev posla. Seveda pa je per-
spektiva v tem, če bo kupec tudi
pripravljen vlagati v strojno
opremo.«
Bojan mi zatrdi, da Klemos s
programi in voljo do dela nima
težav, problem je zadolženost iz
preteklosti in splošna finančna
nedisciplina v republiki Sloveni-
ji. Seveda bo nujna racionalizaci-
ja delovnih mest — pa ni nujno,
da je to samo odpuščanje delav-
cev.
Tudi v Klemosu prihaja do iz-
raza problem lastninjenja. »Vsak
vlagatelj, predvsem tujec, nas
vpraša, kdo je lastnik sredstev, s
katerimi razpolagamo. Upam, da
bo naša zakonodaja na tem po-
dročju dovolj hitra in si bo slove-
njegoriški delavec (s svojo delav-
nostjo se je dokazal v tujini) tudi
doma lahko odrezal boljši in več-
ji kos kruha.«
V razgovoru mi Bojan Knu-
plež pritrdi, da v Klemosu ne
morejo biti zadovoljni s Kredit-
no banko Maribor, saj ta nima
posluha za manjša gospodarstva.
Ne razume njihovega obnašanja
ob blokiranju garancij pri nasto-
panju Klemosa v tujini.
»Tovarna jeklenih konstrukcij
Klemos se je v tujini že izkazala
in potrdila z veliko kvalitetnih
objektov; želimo, si samo še, da
bi se splošno politično stanje v
Republiki Sloveniji čimprej ure-
dilo. Potem so nam vrata v Evro-
po odprta,« mi je ob koncu naji-
nega razgo\ora optimistično de-
jal Bojan Knuplež.
Predsednik sindikata Viktor
Kapi pa je po\edal: »Od zahtev,
ki smo jih postavili \ torek. 22.
januarja, pred Skupščino občine
Lenart njenim predstavnikom, je
do sedaj izvedena le prva točka,
saj smo OD dobili izplačan v če-
trtek, 24. januarja. Najbrž je k te-
mu nekaj pripomogel obisk v
Ljubljani.« V sredo dopoldan so
se odpeljali k članu predsedstva
Ivanu Omanu predsednikSkup-
ščine občine Lenart Jože Škrlec,
predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Lenart Avgust
Zavernik, direktor Klemosa Ivan
Vohl in predsednik sindikalne
organizacije v Klemosu Viktor
Kapi. CJospod Oman jih je naja-
vil Izidorju Rejcu, ministru za in-
dustrijo Republike Slovenije.
»Ta seveda za naše težave ni
vedel, saj smo za republiški nivo
majhni, vseeno pa si je prizade-
val za iskanje rešitev naših,prq-
blemov. Najbrž je tudi njegov te-
lefonski razgovor z direktorjem
TAM-a pripomogel, da so nam
iz TAM-a v četrtek nakazali 1,8
milijona din. kar je le del dolga
do našega podjetja!«
Viktor Kapi je nadalje zatrdil,
da bodo še naprej vztrajali, da se
uresničijo tudi druge zahteve, ki
so bile izražene na prvem torko-
vem ŠTRAJKU v LENARTU,
predvsem pa zahteva, da nekdo
iz sedanje lenarške vlade mora
odstopiti! JANEZ KARO
.........   Foto.: B. Mihaiič
»BREZ BESED« (vse nam povedo besede, napisane na transparentu).
Prvi protestni shod v zgodovini Lenarta.
Delavci Klemosa so pod vodstvom svojega »sindikalca« \ iktorja Kapla
(pred mikrofonom) nekoliko (40 minut) počakali na prihod obeh pred-
sednikov.
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
31. januar 1991 - XEINtfIK
Ustanovili
Haloško zvezo
Konec prejšnjega tedna so v Majšperku ustanovili Haloško zve-
zo. Gre za samostojno, odprto in nestrankarsko organizacijo. Vanjo
se lahko včlanijo posamezniki in organizacije, edini pogoj za članstvo
je ljubezen do Haloz in želje za njihov hitrejši razvoj.
Haloška zveza seje s svojim dosedanjim delom že uveljavila. Ini-
ciativni odbor za njeno ustanovitev je že nastopil v občinski skupšči-
ni, najbolj odmeven pa je bil protestni shod proti jedrskemu odlaga-
lišču v Halozah, shod je bil na Ptujski gori.
Haloška zveza bo delovala na območju 15 haloških krajevnih
skupnosti v občinah Ptuj, Šmarje pri Jelšah in Slovenska Bistrica. Iz-
recno so na ustanovnem zboru povdarili, da cilj zveze ni politika,
temveč pospešen in enakomeren razvoj Haloz znotraj republike Slo-
venije. Za dosego ciljev pa se bo Haloška zveza povezovala z vsemi
političnimi strankami, ki bodo to želele. Ena najpomembnejših nalog
zveze je preprečiti gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih
odpadkov \ tem delu Slovenije.
Za načrtovanje konkretnih aktivnosti bo skrbel 15-članski svet, v
katerem so predstavniki vseh petnajstih haloških krajevnih skupnosti.
Haloško zvezo bo prva štiri leta vodil predsednik Bogomir Jurtela, ki
sicer ni pristen Haložan, je pa kakih petdeset udeležencev ustanovne-
ga zbora zahtevalo, da je predsednik prav on. Sicer pa bo predsedni-
ku pomagal podpredsednik, pristni Haložan Milan Voglar.
Haloška zveza ni ustanovljena kar tako, ima resne načrte in veli-
ke cilje. Pomen ustanovnega zbora in organizacije same so pov^darili s
svojo prisotnostjo predstavnik občine in izvršnega sveta SO Šmarje,
predsednik SO Ptuj in predstavniki nekaterih ptujskih političnih
strank.
.1B
Društvo vinogradnikov
tudi v Halozah
Vinogradniki z območja Haloz so resno pričeli s pripravami na
ustanovitev svojega vinogradniško sadjarskega društva. Kot sporoča-
jo, bo ustanovni zbor 17. februarja v Cirkulanah. Po zboru bo stroko-
vno predavanje o kletarjenju, v načrtu imajo tudi degustacijo. Po-
drobneje bomo o tem še poročali.
Pitna voda in kmetijstvo
K sreči v zadnjem ubdobju ana-
lize pitne vode kažejo na nizko
vsebnost pesticidov, tistih torej, ki
so predlani povzročili pravo kata-
strofo in velike težave v oskrbi s
pitno vodo. So pa v pitni vodi mej-
ne ali občasno celo zvišane kon-
centracije nitratov. Ti tudi v tem
času presegajo dovoljenih 10 mili-
gramov na liter vode. Inšpekcija
bi lahko ob občutno zvišani vse-
bnosti nitratov ukrepala tako, da
bi vodna črpališča zaprla. Toda
to ne bi prineslo nobene rešitve,
prej velike težave v oskrbi z vo-
do.
Rešitev je v sanaciji Dravske-
ga polja. Ne le dela v ptujski ob-
čini, zajeti je potrebno še območ-
je mariborske in slovenskobistri-
ške občine. Bazen Dravskega po-
lja je največje bogastvo pitne vo-
de v Sloveniji, na nesrečo s prod-
natimi površinami, ki pustijo do
vodnega bogastva v globinah
vsemogoče strupe, ki jih upora-
blja človek mnogokrat v pretira-
nih količinah in ob nepravem ča-
su. Vse v ihti za boljšim življe-
njem, nepredvidljivi stranski
učinki pa ga vse bolj ogrožajo.
Na Dravskem polju imamo tri
velika zajetja pitne vode: Šikole,
Skorba in Lancova vas. Komu-
nalni inženiring Maribor izdelu-
je projekt celovite sanacije, ki bo
končan letošnjega aprila. Dva
segmenta tega projekta sta že iz-
delana, prvi govori o gradnji ka-
nalizacije na območju Dravskega
polja, drugi o rabi kmetijskih
zemljišč.
Povsem jasno nam postaja, da
z modernejšim načinom življe-
nja, z večjo porabo vode, kar je
zasluga vodovoda, obremenjuje-
mo okolje z vedno večjo količino
gospodinjskih odplak. Te so pri
mnogih gospodinjstvih speljane
kar v izsušene studence in ni
čudno, da tako najdejo pot tudi
to podtalnice. Kanalizacija in va-
ške čistilne naprave so zato sicer
silno drag, vendar nujen ukrep.
Pred dnevi je bil v Ptuju pole-
mičen razgovor, ki sta ga sklicala
občinski sekretariat za kmetij-
stvo in sekretariat za urejanje
prostora in varstvo okolja. Na
njem so poleg pripravljalcev štu-
dije o pravilni in manj škodljivi
rabi kmetijskih zemljišč in var-
stvenih pasovih v okolici vodnih
virov sodelovali tudi kmetje in
kmetijski strokovnjaki. Načrt ra-
be kmetijskih zemljišč ostro ome-
juje intenzivno kmetovanje na
ožjem območju vodnih virov, po-
trebne ukrepe pa predvideva tu-
di v širšem območju. Tudi kme-
tje in kmetijski strokovnjaki se
strinjajo, da je potrebno pitno
vodo zaščititi in da bo potrebno
zaščito urediti kar z republiškimi
zakoni. Vendar bo potrebno za
izpad kmetijske proizvodnje naj-
ti nadomestilo ali pravično od-
škodnino. Okoli vodnih zajetij so
bili v času njihove gradnje pred-
videni obsežni pogozdeni zašči-
tni pasovi. Pa se to takrat ni ure-
dilo in pred problemom smo se-
daj. Najbolj enostavna rešitev se
zdi prav tista, ki jo zagovarjajo
tudi kmetje: območje pogozditi,
kmetom pa poiskati nadomestno
zemljo. Za vsa tri črpališča bi po-
trebovali kar 35t) hektarov nado-
mestne zemlje.
Seveda pa tudi to ne bo celovi-
ta rešitev. Marsikaj bomo morali
spremeniti v svojih glavah. To bo
sicer težko, saj so nas nekaj zad-
njih desetletij pač prepričevali v
kmetovanje s pomočjo kemije.
Da bo uspeh gnojenja večji, upo-
rabimo nekoliko več umetnega
gnojila, da bo škropljenje bolj
zaleglo, dozo strupa malo pove-
čamo. Analiz zemlje nimamo ali
so izjema boljših kmetij. Pri tem
niti ne pomislimo, da vse kar
rastline ne porabijo, najde pot
do podtalne vode. Poleg onesna-
ževanja vode tako zapravljamo
tudi denar.
Sicer pa z obtoževanjem tega
ali onega krivca za nezdravo in
nečisto pitno vodo ne bomo pri-
šli nikamor. Vsi smo željni zares
čiste in zdrave vode. Vsi smo za-
to, da zemljo obremenimo s tako
količino kemije, ki je racionalna
in neškodljiva. Gre torej za pro-
ces izobraževanja in osveščanja.
Za veliko nalogo stroke, ki naj
slehernemu obdelovalcu zemlje
pove kdaj, kako in koliko naj
gnoji z mineralnimi gnojili, gnoj-
nico ali hlevskim gnojem. Kak-
šna zaščitna sredstva naj upora-
blja in v kakšnih količinah. Zgolj
omejevalni ukrepi, čeprav na do-
ločenih območjih nujni, ne mo-
rejo dati dolgoročne rešitve na-
kopičenih težav. Poleg tega bo
potrebno sanirati zapuščene in z
odpadki napolnjene gramoznice
in poiskati rešitev za vračanje
embalaže strupov, da ne govori-
mo o nujni sanaciji velikih indu-
strijskih onesnaževalcev okolja
in podtalnice. Vsekakor je to te-
ma, ki nas bo spremljala nekaj
naslednjih let, če ne desetletij.
J. Bračič
Oh, ti odpadki. . .
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
ISamen opisa ravnanja z gospodinjskimi odpadki je predvsem v tem,
da bi bodoče odlagališče, ki ga bomo v ptujski občini morali kmalu pri-
četi urejati sami ali s katero sosednjih občin, zadostilo vsaj minimalne
zahodnoevropske standarde. Potem ko smo opisali, kakšna naj bi bila
varna in varčna odlagališča odpadkov, poglejmo še, kako je z različnimi
vrstami odlagališč in kako z njihovo ceno.
CENA UREJENEGA
ODLAGALIŠČA
Opisali smo le nekaj okoliščin,
ki županu povzročijo precej ne-
prespanih noči. S strahom se
sprašuje, kako naj sporoči svo-
jim volilcem, da bodo v bodoče
morali plačevati kar nekajkrat vi-
šjo ceno za odpadke.
Ugotovil je, da površina depo-
nije povzroča stroške, ki jih mora
pokriti s prostornino. V šoli so
ga učili, da postaja razmerje med
prostornino in površino ugodnej-
še z naraščanjem prostornine.
Župan je tako hitro ugotovil, da
se z velikostjo deponije manjšajo
stroški. In tako se je ponovno
obrnil na deželno vlado.
Vendar ima sedaj deželna vla-
da z zakonom zagotovljeno kon-
trolo odlagališč. To je vzrok, da
v Nemčiji nimajo v posamezni
deželi nekaj sto odlagališč, am-
pak le eno do dve, saj kontrola
odlagališč zahteva drago kon-
trolno tehniko. Tudi stroški za
strokovnjake so bistveno nižji,
saj jih potrebujejo precej manj.
Odlagališča so izredno draga
investicija, ki se končno odraža v
ceni odlagališča. Danes običajno
v Nemčiji plačajo samo za odla-
ganje (brez transportnih in dru-
gih stroškov):
• materiala iz gradbenih iz-
kopov okoli 30 DEM na tono
• odpadkov iz gospodinjstev
okoli 250 DEM na tono
• posebnih odpadkov okoli
500 DEM na tono.
Ta cena bo v bodoče še naraš-
čala. Tudi pri nas lahko pričaku-
jemo skokovito rast teh cen, saj
bomo morali ogromno odlaga-
lišč v najkrajšem času sanirati.
Pri tem je potrebno poudariti, da
vsa naša odlagališča, tudi ta, ki
so sedaj v gradnji, v Nemčiji ne
bi dobila obratovalnega dovolje-
nja! Kar je pri tem še najbolj kri-
tično, je to, da nobeno komunal-
no podjetje nima niti dinarja za
sanacijo svojih odlagališč.
VRSTE ODLAGALIŠČ
Različni odpadki zahtevajo ra-
zlično stopnjo zaščite, zato so
postale prostornine za posebne
in komunalne odpadke zelo dra-
gocene. Nesmiselno ter predrago
je npr. na odlagališče komunal-
nih odpadkov voziti in vgrajevati
gradbene odpadke. Zato so se
začeli načini odlaganja ter izved-
be odlagališč zelo hitro razliko-
vati. V glavnem ločimo štiri vr-
ste:
1. odlagališča za posebne od-
padke,
2. odlagališča za hišne odpad-
ke, ■
3. odlagališča za gradbene od-
padke.
4. odlagališča za zemeljske iz-
kope.
BODIMO JAPONCI
Upam, da smo uspeli na pri-
meru odlagališč jasno prikazati,
s kakšno zamudo (ne) sledi naš
strokovni   razvoj   strokovnemu
razvoju razvite Evrope. Skratka
— pod podobnimi pogoji in s
podobnimi argumenti, kot se
grade odlagališča pri nas danes
(»naravno nepropustna tla«,
»nobenih problemov z izcednimi
vodami« itd.), so svoj čas iz ne-
znanja delali napake v Nemčiji
in drugih zahodnih državah. Po
15 do 20 letih te napake pona-
vljamo pri nas! Ali smo res tako
bogati, da si to lahko privošči-
mo?
Naše projektante in investitor-
je je potrebno opozoriti na napa-
ke, ki so jih razviti sosedje že na-
redili, drago plačali in obžalova-
li. Na žalost pa tem opozorilom
zelo redko kdo prisluhne in vsi
bolj ali manj delajo naprej po
svoje.
Ce želimo prihraniti nekaj ča-
sa in denarja, je nujno, da pri-
čnerno opazovati svoje sosede
ter se pri njih učimo. Nemci ima-
jo najbolje izdelano tehnično za-
konodajo: ATV-delovne liste,
DVGW"-delovne liste, DlN-nor-
me . . . Zakaj se sramujemo prev-
zeti to njihovo znanje ter ga pri-
rediti za naše razmere? Ali dru-
gih zahodnoevropskih držav ni
bilo sram? Za osnovni vzgled naj
bodo Japonci, ki .se vedno v ne-
kaj letih prebijejo v sam vrh pa-
nog, ki jih zanimajo, saj jih ni
sram prevzeti vsega znanja, ki so
ga nabrali drugi, in ga na tej
podlagi potem razvijati naprej.
Pred leti smo se še smejali, ko so
Japonci »letali« po raznih sej-
mih in pridno fotografirali vsak
detajl vozil BMW. No, danes že
vsak otrok pozna sodobna vozi-
la, ki prihajajo z Japonske.
(se nadaljuje)
Pripravila: D. Lukman
Foto: (M. O.)
Ne ponavljaj napak, saj imaš tisoče možnosti napravili novo
napako.
angleški pregovor
Negotova prihodnost
Delavske univerze Ormož
»Obdobni prepihi na Delavski univerzi Ormož so bili že prej,
sedaj pa je eden največjih,« je menil predsednik ormoške vlade Vili
Trofenik, o obravnavi poročila Delavske univerze Ormož (in nje-
nih treh enot: izobraževanje, knjižnica in radijska postaja. Izobra-
ževanje odraslih usiha, knjižnica ima pogojno matičnost, za delo-
vanje radijske postaje, ki je trenutno brez ustanovitelja ter glavne-
ga in odgovornega urednika, pa že leta kronično primanjkuje de-
narja.
»Tako, kot na področju vseh
družbenih dejavnosti, se tudi De-
lavska univerza Ormož ubada z
novo zakonodajo. Zaradi svoje
sedanje organiziranosti — izo-
braževanje, knjižnica in radijska
postaja, se mora trenutno ubada-
ti s številnimi zakoni. Po osnutku
zakona o zavodih je nekaj mož-
nosti za njeno bodočo organizi-
ranost,« je uvodoma povedala
prof. Irena Kumer, direktorica
ormoške delavske univerze.
V Delavski univerzi Ormož se
bo pojavila tudi tekoča finančna
zagata. Izobraževanje pojema, iz-
delali so atraktivne programe, jih
ponudili, pravega zanimanja za-
nje pa ni bilo. Težave pa so tudi
v tem, ker jim mnogi za delo, ki
so ga že opravili, ne plačajo.
Takšen primer je zasebno podje-
tje Fibak iz Ormoža. Za njih so
opravili predizobraževanje, za
kar so oni od skupnosti za zapo-
slovanje denar že dobili, vendar
na delavsko univerzo še ni prišel.
»To diši po zlorabi,« je nadalje-
vala direktorica Irena Kumer in
dodala, da do direktorja Fibaka
zelo težko pride, velikokrat po
dolgem in mučnem večurnem ča-
kanju.
Izgleda pa, da je največji pro-
blem ormoške delavske univerze
radijska postaja. O njej pa se bo
brez dvoma moralo povedati kaj
več na seji občinske skupščine.
Radio Ormož nima trenutno ne
ustanovitelja in ne glavnega ter
odgovornega urednika, ni pa še
povsem jasno, kaj bo na tem po-
dročju prinesla zakonodaja.
Problemi so tudi v knjižnici, ki
je 1986 dobila pogojno mati-
čnost s tem, da bi do 1990. leta
morali urediti večje prostore, po-
večati število knjig in zaposliti
dodatnega knjižničarja. Površina
knjižničnih prostorov, danes me-
rijo 230, mora znašati 500 oziro-
ma 700 kvadratnih metrov, tri za-
poslene, dve knjigi na prebivalca
— to je 36.000 knjižnih enot in
letni prirastek I80() knjig.
Vili Trofenik, predsednik or-
moškega izvršnega sveta je pove-
dal, da je izpolnjevanje, oziroma
neizpolnjevanje pogojev mati-
čnosti v ormoški knjižnici splet
raznih okoliščin. Kadri so naj-
manjši problem, zaradi slabih
bralnih navad pač niso zaposlili
še enega knjižničarja, pa tudi
knjige niso problem, ali pa mo-
goče revije, ki jih imajo namesto
pet, samo en izvod. Problem so
prostori, kar pa je ponovno splet
bolj ali manj nesrečnih okoliščin.
Po izlitju vode, se je renovirala
stavba, v kateri je knjižnica tudi
sedaj, vendar so bila za njeno
adaptacijo porabljena velika
sredstva. Rešitev prostorskih po-
gojev bo urejena, ko se bodo iz
gradu izselili upravni organi. To
bo predvideno prvo ali drugo
nadstropje ormoškega gradu, ki
pa bo potem dobil povsem novo
vsebino, postal bo ormoški kul-
turni center.
Na radijski postaji Ormož se
pojavljajo ob kroničnih finan-
čnih problemih tudi kadrovski
od novinarja, urednika, do
tehnika. To je sklop vprašanj, na
katera bo potrebno najhitreje od-
govoriti ali občina Ormož potre-
buje radijsko postajo ali ne. Sta-
lišče izvršnega sveta je, da je ra-
dio v Ormožu potreben. Preden
pa bodo predlagali skupščini, da
prevzame ustanoviteljstvo, je po-
trebno videti, kako bo z denar-
jem, ker ustanoviteljstvo mora
podprto tudi z njim in ne samo
na papirju, kot se je to dogajalo
v preteklosti, ko so bila vsa infor-
mativna sredstva pod dežnikar-
stvom socialistične zveze, so me-
nili člani ormoškega izvršnega
sveta. Ustanovitelj ima do radij-
ske postaje potem tudi določene
obveznosti tudi finančne, ker bo
radio denarno podporo potrebo-
val. Iluzorno bi bilo misliti, da se
lahko sam v celoti financira iz
svoje dejavnosti.
Vida Topolovec
;Nt ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV JERUZALEM
V večstrankarskem sistemu je
nujno stanovsko povezovanje
Od J20 članov Društva vinogradnikov Jeruzalem v letu I9S9
je do januarja letos njihovo število naraslo na 414. Lahko se po-
hvalijo / dobro utečenim i/obražesanjem, s stojimi vini sodelujejo
na raznih vinskih sejmih, imajo pa organizirano tudi društveno po-
ku šn jo vina.
»Zadnji dve leti smo pri Dru-
štvu vinogradnikov poskušali or-
ganizirati cenejšo in bolj organi-
zirano nabavo reprodukcijskega
materiala. Naleteli smo na slab
odziv nas samih, trgovci pa so ob
močnejši konkurenci poenotili
cene in ponudbo, kar je dobro.
Da bi se osamosvojili pri nabavi
reprodukcijskega materiala in
odkupa pridelkov, smo junija
lanskega leta sprejeli sklep za
ustanovitev vinarsko-sadjarske
zadruge. Ustanovili smo jo v lan-
skem septembru, da bi se kot
pravna oseba lahko vključila v
dogajanja pri odkupu grozdja in
vsega drugega, s čimer v vino-
gradniški panogi nismo zado-
voljni. Vsa ta prizadevanja so bi-
la žal onemogočena zaradi pro-
ceduralnih razlogov pri registra-
ciji zadruge, saj so se pravni po-
goji spreminjali kot po tekočem
traku«, je na letošnjem občnem
zboru, kjer se je zbralo več kot
120 članov društva, med drugim
dejal predsednik izvršilnega od-
bora Društva vinogradnikov Je-
ruzalem Franc Lah.
Letošnji občni zbor bi se bil
skoraj premenil v pranje umaza-
nega perila. Šlo je za razrešitev
tajnika, ki se na seje upravnega
odbora društva vozi iz Ljubljane
in bi društvu veliko več koristil v
Ljubljani pri povezovanju v Zve-
zo društev vinogradnikov, pa tu-
di z oblastmi, saj je bilo slišati,
da z njimi Društvo vinogradni-
kov nima prave povezave.
Stanko Čurin je vprašal, kaj je
z Zvezo slovenskih vinogradnikov.
Mislil je (podobno tudi nekateri
drugi), da bodo že na tem ob-
čnem zboru izvolili delegate. Ze-
lo so bili vsi začudeni, ko so izve-
deli, da zveza že obstaja, da ima-
jo svoj izvršilni odbor: sedež ima
v Ljubljani, ni pa še vse urejeno
okoli njene registracije.
V letošnji pomladi bodo po
vsej verjetnosti razvili društveni
prapor. Izrekli so tudi dve po-
hvali: Slavku Prapotniku za
uspešno predstavitev vinogradni-
ške mehanizacije v Podgorcih in
Ivu Lašiču za vloženo delo pri
ustanovitvi vinogradniške zadru-
ge.
Občni zbor so ob zvokih dru-
žinske godbe Štefanec iz Ljuto-
mera sklenili s pokušnjo vina, ki
so ga člani društva prinesli s sa-
bo.
Vida Topolovec
TEDNIK - 31. januar 1991
OD TU IN TAM — 9
V Kodrčku bodo olepšali vašega ljubljenčka
Salon »Kodrček« (kozmetika
za pse, nega in svetovanje) ima
sedež v Pergerjevi ulici 15 v Ptu-
ju, telefon 775-629. Uredila ga je
Branka Kosenburger, diplomira-
na veterinarka, trenutno brez za-
poslitve. Pripravništvo je konča-
la v Obdravskem zavodu za vete-
rinarstvo in živinorejo Ptuj.
Branka je vesela, da je ne gle-
de na to, dfa je brez službe, lanko
z živalmi. Salon je bil v prvem
trenutku izhod v sili, vendar seje
pokazalo, da je bila njena odloči-
tev pravilna. Odziv je nad priča-
kovanji: prihajajo Mariborčani,
Celjani in seveda Ptujčani. Vsak
želi, da mu olepša ljubljenčka,
svetuje o prehrani in tudi sicer
poskrbij cla bo muca ali kuža
zdrava m lepa.
V salonu Kodrček bodo sko-
pali vašo žival, jo zaščitili proti
bolham, uredili dlako, jo postri-
gli, oskrbeli s pedikerskimi sto-
ritvami in tudi svetovali o upora-
Mik, simpatični pudi, je prvo fotografiranje dobro prestal.
(Posnetek: JB)
bi vitaminov. Kužka vam bodo
prvič postrigli pri treh mesecih
starosti, nato pa vsakih šest ted-
nov. Branka vam bo tudi pove-
dala, kakšen mora biti jedilnik
vašega ljubljenčka. Posebej pa
vas bo opozorila na to, da je po-
trebna redna nega zob tako pri
mucah kot pri kužkih. Neveriet-
no kakšne težave imajo naši lju-
bljenčki s svojim zobovjem. Red-
no nego pa zahtevajo tudi krem-
peljčki.
Ljudje imajo vedno več hišnih
živali. Zdravniki vedo povedati,
da jih današnji človek vedno bolj
potrebuje, saj mu pomagajo pre-
magovati marsikatero življensko
stisko in in tudi sicer pozitivno
vplivajo nanj. Branka Kosenbur-
ger pa ob tem pove, da k njej pri-
hajajo sami ljubitelji živali, že na
obrazih se jim vidi, da so vanje
zaljubljeni. Sicer pa je kultura
nekega naroda odvisna tudi od
tega kakšen odnos ima do živali.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
Bistro Urban
v Janežovcih
Družina Markež je v Janežovcih H. c razen družinske hiše uredila
ličen bistro. V njem dela hčerka Karmen, sicer izučena trgovka, v
kratkem pa bo pridobila gostinsko kvalifikacijo. Pri strežbi ji poma-
gajo tudi domači. Gostinstvo je druga obrtna dejavnost pri Markeže-
vih. Oče Peter je lani julija odprl delavnico za montažo in centriranje
gum. Dela samo popoldne, saj je dela za redno obrt premalo. Marke-
ževi si nadvse želijo, da bi imeli zaposlitev doma, saj je danes s služ-
bami izredno težko.
Bistro Urban je odprt vsk dan od 8. do 23. ure. Zaenkrat ponuja-
jo samo pijače, če bo le mogoče bodo že v kratkem pripravljali eno-
stavnejša jedila. Poleti pa bodo gostom postregli na terasi.
MG
(Posnetek: IVI. Ozmec)
V Stolpu so za
kakovost
v bivšem Atilovem kotu (posebni gostinski sobi nekdanjega
Grozdajna Potrčevi 2 ima sedež nova dejavnost. Stop, d.o.o., je tu
odprla video-avdio studio, v katerem izposojajo video kasete, CD
plošče in po naročilu posnamejo glasbene kasete.
Družbo z omejeno odgovornostjo Stolp so ustanovili Milan ko-
vačič. Drago Skok in nemški partner. Člani in drugi obiskovalci lahko
trenutno izbirajo med 650 filmi, glasbenimi katalog pa ima 2000 na-
slovov. Stolp za zdaj edini v Ptuju izposoja CD plošče.
Za izposojo ene kasete je treba plačati 15 dinarjev, če sta na njej
dva filma pa 20. Original stane 25 dinarjev, toliko pa tudi izposoja
CD plošče. Drago Skok je ob našem obisku povedal, da se s Kovači-
čem zelo trudita, da bi imela v ponudbi samo originale. V Hrvaški že
velja tak zakon, sedaj so na originalih le stari filmi. Film lahko pride
na kaseto šele po 60-dneh predvajanja v kinu. Sicer pa naročujeta le
kakovostne filme.
Novi video avdio studio je prijetno urejen, obiskovalci se v njem
dobro počutijo, ne nazadnje pa je kakovost tista, ki odloča o ponov-
nem obisku. Odprt je vsak popodlne, razen sobote, od 16. do 20. ure.
Ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Prihodnji mesec ga bodo odpirali že
ob 13. uri.
Že v kratkem bodo ob študiju odprli trgovino z akustiko in CD
ploščami. Stolp ima tudi zastopstvo za igralne avtomate in svetlobne
napise. Kasneje bodo oboje prodajali. MG
Bife Sluga z novo
ponudbo
Bife Sluga na Grajeni 26 a ima novega poslovodjo — gostinca z
bogatimi izkušnjami — Srečka Goloba. Sicer pa lokal, ki je v zadnjem
času životaril, potrebuje takšnega človeka.
Od prvega januarja letos ima olepšano notranjost, nekatere spre-
membe pa je »doživel« tudi jedilnik. Vsk dan po 17. uri so na voljo
različne vrste pizz, ob nedeljah pa gibanice. Za ljubitelje sirov pa je
dobrodošla novost — švicarska specialiteta raclette.
Bife je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 23. ure.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
Slovenski transfuzijski oddelki
se bodo zgledovali po ptujskem
Dosežki ptujskega zdravstva ostajajo bolj ali manj anonimni. Tokrat je drugače: ob odprtju informacij-
skega sistema, podprtega z računalnikom, je dr. Edvard Glaser, vodja mariborskega transfuzijskega oddelka
in predsednik republiške sekcije transfuziologov spomnil na pionirske korake ptujske bolnišnice: prva je v
Sloveniji začela izmenjevati kri pri otrocih, pri katerih so ugotovili neskladnost krvnega faktorja, prva pa je
tudi uporabljala rentgenski aparat s televizijskim ekranom. Tretjič postaja zgled z informacijskim sistemom.
Slovenski transfuziologi so bili
gostje ptujskega transfuzijskega
oddelka 23. januarja. »V živo«
so si ogledali delovanje novega
sistema. Trenutno jih najbolj teži
to, da še nimajo direktne telefon-
ske povezave s centrom v Lju-
bljani; sedaj delajo prek centra-
le. Doslej so bila zaman vsa mo-
delovanja pri ptujskih poštarjih.
Dr. Jožica Vrečko, predstojni-
ca oddelka, je slovenskim trans-
fuziologom predstavila njegov
dosedanji razvoj. Začetek je ve-
zan na kirurgijo, v zdajšnjih pro-
storih (hodnik kirurške kleti) je
oddelek 17 let. Čeprav delajo na
dokaj skromnem prostoru z
majhnim številom zaposlenih,
dosegajo velike rezultate — nji-
hov moto je kakovost. Začeli so s
tristo do štiristo litri krvi na leto,
sedaj dosegajo že 1800. Lani so v
celoti prešli na odvzem krvi v
vrečke. Centrifugo za kri imajo
od leta 1984, čeprav so jo načrto-
vali že deset let prej. Zelo dobre
odnose pa imajo s krvodajalci.
Za računalnike so se začeli za-
nimati že leta 1985. Pozneje so s
pomočjo Mercatorja Izbire Pa-
nonije začeli vnašati strokovne
podatke v mesečna poročila.
Včasih je prišlo do neljubih vno-
sov, ki pa so potrdili že znano
ugotovitev, da brez ustreznega
strokovnjaka pri računalniku pač
ne gre. Največji problem pri uva-
janju novega informacijskega si-
stejna, podprtega z računalni-
kom, je bil program. Tega je iz-
delal dr. Ljubiša Lukič. predstoj-
nik oddelka za konservacijo in
predelavo  krvi   v   Zavodu  za
Dr. Jožica Vrečko
transfuzijo Ljubljana. Sedaj ima
ptujski transfuzijski oddelek en
računalnik in tri terminale. Priča-
kujejo še četrtega; namestili ga
bodo v laboratoriju.
Dr. Božidar Voljč, direktor Za-
voda za transfuzijo Ljubljana, je
v Ptuju povedal, da 23. januar ni
velik dan samo za Ptuj, temveč
za celo Slovenijo. Pričakovati je,
da se bodo že v kratkem vsi
transfuzijski oddelki v republiki
povezali v enotno delujoč sistem.
Ptujski program je primeren za
vse bolnišnice, razen mariborsko
in celjsko, kjer potrebujejo boga-
tejšega. Direktor Zavoda je še
posebej poudaril, da je računal-
nik v transfuzijo prinesel misel-
no in organizacijsko revolucijo.
Posebno pohvalo je izrekel dr.
Jožici Vrečko, pionirki ptujskega
transfuzijskega oddelka, ki tu de-
la že 34 let in se je ne glede na to,
da odhaja v pokoj, odločila za
modernizacijo ter se z veliko
mladostno podjetnostjo spopad-
la z vsemi težavami, ki jo je ta
prinesla. Za modernizacijo je po-
leg dr. Vrečkove zaslužen tudi
vodja bolnišnice dr. Lojze Arko.
Srečo Kirn, direktor Mikrohi-
ta, ki je dobavil opremo, je pove-
dal, da so v njegovem podjetju
zelo ponosni na to, da sodelujejo
pri strokovnem opremljanju tega
izjemnega projekta za slovensko
zdravstvo oziroma transfuziolo-
gijo.
Slovenski transfuziologi so se
množično odzvali vabilu Ptujča-
nov. Prišel je tudi Jože Lacko,
vodja prodajne službe v Mikro-
hitu. Pri otvoritveni slovesnosti
Dr. Božidar Voljč
so pomagala nekatera ptujska
podjetja. Pričakovati je, da bo ta-
ko tudi, ko bo potrebno oddelek
dokončno opremiti. Perutnina je
že obljubila postelje za krvoda-
jalce. MG
Pri tem okencu vnašajo vse podatke v zvezi s krvodajalci.
(Posnetki: M. Ozmec)
»Krvodajalstvo je humana dejavnost...«
Prejšnji torek smo se oglasili
na transfuzijskem oddelku ptuj-
ske bolnišnice. Bil je običajen
odvzemni dan, kri pa je darovalo
več deset krvodajalcev. Krvoda-
jalstvo je zanje humanitarna de-
javnost. Po odvzemu jih na od-
delku pogostijo, podjetja jih na-
gradijo z eno- ali dvodnevnim
dopustom. O drugačnem plačilu
ne razmišljajo, saj je zanje naj-
večja nagrada to, da so svojo
življenjsko tekočino pomagali
drugim. Takole so povedali:
Miran Ritonja, Destrnik: »Pr-
vič sem kri daroval leta 1984. Tu-
di v bodoče jo bom, če bom le
Miran Ritonja^
zdrav. Morda pa jo bom že jutri
sam potreboval.«
Jože Lah, Ptuj: »Že petnajst
let prihajam vsaj enkrat letno na
transfuzijski oddelek. Včasih me
tudi pokličejo. Redno dajanje kr-
vi je svojevrstna kontrola zdrav-
Jože Lah
ja, saj če nisi zdrav, krvi ne mo-
reš dati. Dokler se bom dobro
počutil, bom krvodajalec. V Ptu-
ju je zelo dobro poskrbljeno za
krvodajalce.«
Matevž Vrhovšek, Lancova
vas: »Osebno sem zelo zadovo-
ljen, ker lahko pomagam ljudem,
ki pomoč potrebujejo. Imam ze-
lo redko skupino (AB negati-
Matevž Vrhovšek Anton Zajko
vno), zato me vedno pokličejo,
ko je nujno. Prvič sem kri daro-
val leta i965.«
Anton Zajko, Pobrežje: »Do-
slej sem življenjsko tekočino da-
roval že 32 krat. Prihajam zato,
ker kri nujno potrebujejo.«
Darko Emeršič, Kidričevo:
»Krvodajalec sem postal leta
1983. Oče je doživel prometno
nesrečo, potreboval je kri, zato
sem se odločil, da jo tudi sam
dam.«
Naši sogovorniki res niso go-
vorili na dolgo in široko, so pa
veliki v svojih dejanjih.
Tekst: MG
Posnetki: OM    Darko Emeršič
10 - OD TU IN TAM
31. januar 1991 —
Miljutin Arko
Mesto pod Pohorjem Slov. Bi-
strica je zopet izgubilo kulturne-
ga zanesenjaka: Slovenca, peda-
goga, zgodovinarja, etnologa in
ljubitelja narave ter Pohorja,
predsvem pa prijatelja Miljutina
ARKA. Izgubo bodo poleg do-
mačih še posebej čutili njegovi
nekdanji učenci, delavke knjižni-
ce, borke in mnogi kulturni de-
lavci.
Miljutin Arko je bil rojen v
učiteljski družini 16. 4. 1910 v
Ljubljani. Družina je kmalu od-
šla učiteljeva! v Lovrenc na Po-
horju, nato pa v Maribor. Biva-
nje na Pohorju in v podpohor-
skem mestu je v mladem Miljuti-
nu zbudilo trajno ljubezen do te-
ga lepega konca slovenske do-
movine. In ostal mu je zvest za
vedno.
Po končanem učiteljišču je le-
ta 1934 odšel službovat v Remš-
nik na Kozjaku, v reven hribov-
ski kraj z ljubeznivimi in toplimi
ljudmi. Želja po znanju ga je za-
peljala v Beograd, kjer je na Pe-
dagoški akademiji študiral zgo-
dovino. Študij je prekinila druga
svetovna vojna. Bil je izgnan v
Rakovo pri Cačku v Srbiji. Po
osvoboditvi se je vrnil v poruše-
no šolo na Remšniku. Po štirih
letih jo je mahnil v Ljubljano, da
je dokončal študij. Učiteljska pot
ga je nato peljala v Voličino v
Slovenskih goricah, nato na niž-
jo gimnazijo v Ruše in leta 1954
na Spodnjo Polskavo, kjer je bil
ravnatelj vse do I. septembra
1967, ko je postal ravnatelj mati-
čne knjižnice v Slovenski Bistri-
ci; vodil jo je vse do leta 1977,
ko je odšel v zaslužen pokoj.
Ko je bil Miljutin ■'Krko učitelj,
mu je bilo vodilo: »Pojdi v ra-
zred s smehljajem.« In takega se
ga spomnijo učenci s Spodnje
Polskave. V njih je budil ljube-
zen do domače zemlje in sloven-
ske zgodovine ter ljubezen do
knjige.
Ko je zapustil šolo in prišel v
knjižnico, je stopil s smehljajem
med ljudi v knjižnico in pohor-
ske bajte, kjer je iskal najlepšo
zgodovino naših krajev ter jo zbi-
ral v knjižnici.
Slovenjebistriška knjižnica ni
imela samo lepih prostorov in
mnogo knjig, ampak po njegovi
zaslugi še marsikaj več. Kmalu je
postala zbirališče kulture žejnega
človeka. Miljutin je uvedel v nje-
nih prostorih razstave in preda-
vanja, ki so še povečala zanima-
nje za obisk knjižnice. Kot kul-
turni delavec je začel tudi sveto-
vati moškim gledališkim skupi-
nam in pripisovati vloge iz dram-
skih del. Bil je tudi med ustano-
vitelji Kulturne skupnosti občine
Slov. Bistrica. Leta 1975 je razši-
ril knjižnico še z otroškim oddel-
kom ter vzgojil svojo naslednico.
Življenje v knjižnici je Milju-
tin Arko popestril in obogatil z
zbiranjem etnoloških predmetov
pohorskega sveta. Knjižnica je
bila kmalu polna predmetov, ki
so jih nekoč uporabljali naši
predniki. Ob zbiranju seje krepi-
la tudi vez z ljudmi, ki so radi
prihajali v knjižnico in Miljutinu
marsikaj zaupali ter prosili za
nasvet. Ob tem je Miljutin zapi-
sal mnoge davne zanimivosti in
zgodbe. Ta pristni stik z ljudmi
je ohranil tudi v pokoju, ko se je
lahko posvetil svojim konjičkom
in vnukom, ki ga bodo najbolj
pogrešali. Za njim pa bo tudi v
Slov. Bistrici ostal trajen spomin,
saj je nastala v slovenjebistri-
škem gradu iz knjižnične zbirke
znamenita »Arkova etnološka
zbirka«, ki je bogata narodopis-
nih predmetov pohorskega sveta.
Pričala bo o velikem Slovencu,
ki je svoje srce in sposobnosti
poklonil otrokom in domačemu
okolju. Zato ni čudno, da so se v
soboto, 26. januarja, številno po-
slovili od njega na pobreškem
pokopališču v Mariboru.
Edi Pogorevc
V CIRKOVCAH SO SE PREDSTAVILI UUDSKI PEVCI IN GODCI
Pozimi pa rožice ne cveto
s to pesmico so končali svoje
srečanje ljudski pevci in godci
ptujske občine v soboto v Cir-
kovcah. Polna dvorana tamkajš-
njega Doma krajanov je znova
dokazala, da se ljudje vendarle
radi vračamo k svojim koreni-
nam, da nam kulturna zapuščina
naših dedov in babic pomeni več
kot le zgodovinski spomin. Živa
je, in kot je pokazal sobotni na-
stop bo ostala živa tudi vnaprej,
saj je bilo med nastopajočimi tu-
di veliko mladih.
Plesali, godli in peli so: Fol-
klorna skupina osnovne šole ter
ljudski pevci in pevke iz Cirkovc,
ljudske pevke z Zgornje Ložnice,
Ernest Jamer z ustno harmoniko,
Blaž Pernat na harmoniki, ljud-
ski pevci Prosvetnega društva Vi-
dem, Franc Laporšek na trsten-
kah, ljudske pevke iz Zabovec,
ljudski pevci iz Dolene, Irineja
in Nina Holcman na citrah, Lo-
vrenški fantje. Dragica Krajnc
na harmoniki, ljudski pevci iz
Lancove vasi in Janko Kmetec
na harmoniki.
Na odru so se zvrstili ljudski
običaji, šege in navade, mnogi
ohranjeni le še v ljudski pesmi,
noše naših dedov in babic, fantje
in dekleta, možje in žene. ki jim
ni škoda časa za pesem, za har-
moniko, citre, trstenke . . . Časa
za to, da si lahko odgovorimo tu-
di na vprašanje, kdo pravzaprav
smo, iz česa izvirajo naše koreni-
ne.
Prireditev je bila posvečena tu-
di 60-letnici domače folklorne
skupine Vinko Korže, ki soji na-
stopajoči v svoji pesmi zaželeli
lOO-letni jubilej. Bil je lep večer,
v katerem se nehote porodi vpra-
šanje: Se vedno in dovolj zave-
damo, kakšno bogastvo imamo v
ohranjanju ljudske pesmi in ple-
sov, volji ljudi, ki v sivem vsa-
kdanjiku industrijske družbe naj-
dejo čas za vse to? NaV
MULTiMEDIALNO SREČANJE V BAROČNI DVORANI MIN0RITSKE6A SAMOSTANA
Boštjan Rihtar
Boštjan Rihtar
se predstavi
Boštjan Rihtar, ptujski ljubiteljski slikar, je minulo soboto predstavil svoja
nova dela v minoritskem samostanu v Ptuju. Dela so v njem zorela petnajst in
več let in »izbruhnila«, kot je sam rekel, v dveh dneh. Predstavlja se v novi po-
dobi in akademski slikar Albin Lugarič, ki je tudi odprl razstavo, je o njegovem
delu zapisal: »Tudi ljubiteljski slikar lahko z vztrajnim študijskim delom napre-
duje in poglablja svoje slikarsko znanje. Rihtarjevo slikarstvo izhaja iz realisti-
čnih videnj in pobud. Pretežno slika krajine, tihožitja, pa tudi figuralne kompo-
zicije. Ciklus slik na pričujoči razstavi nakazuje svet nadrealističnih pobud po-
globljene miselne vsebine.«
Svoje slike je Boštjan Rihtar predstavil na za naše razmere še vedno neobi-
čajen način: z meditacijami patra Karla Gržana, brala jih je Ritharjeva žena
Ana, ob glasbi Natalije Franjkovič na flavti in Jožeta Čačkoviča na čelu. slike
pa so obiskovalci spremljali na platnu prek diaprojektorja.
NaV
Slovesnost
bo v sredo
Osrednja prireditev ptujske občine
ob slovenskem kulturnem prazniku
bo v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v
veliki dvorani Narodnega doma.
Kulturna javnost se letos spominja
400-letnice smrti slovenskega sklada-
telja Jakobusa Gallusa in 200-letnice
smrti avstrijskega skladatelja VVolf-
ganga Amadeusa Mozarta. Zato bo
pretežni del koncerta ob slovenskem
kulturnem prazniku posvečen prav te-
ma skladateljema. Nastopili bodo
Komorni moški pevski zbor pod vod-
stvom dirigenta Franca Lačna. Mla-
dinski pevski zbor osnovne šole Olge
Meglic Ptuj. ki ga vodi Magda Da-
miš. in godalni orkester glasbene šole
Karola Pohorja Ptuj.
Ob tej priložnosti bodo podeljena
priznanja Zveze kulturnih organizacij
Ptuj in skupščine občine Ptuj.
NaV
Uspelo srečanje lutkarjev
Minuli petek so se v Ormožu zbrali lutkarji iz Ormoža. Ptuja in
Lenarta. Nastopilo je osem skupin, izmed katerih je Bojan Čebulj iz
Maribora, član komisije za lutkarstvo v Podravju, tokrat pa uradni se-
lektor, predlagal v izbor za območno srečanje, ki bo v Murski Soboti,
tri lutkovne skupine: dve iz Lenarta in eno iz Ptuja. Ožji izbor med te-
mi tremi bodo opravili v Mariboru.
Kasneje je tekla beseda tudi o merilih za področno srečanje.
Mentorji lutkovnih skupin so menili, da ne bi smeli z istimi očmi in
kriteriji obravnavati odraslih in otroških lutkovnih skupin, ker se v šo-
li lutkarji menjajo vsako šolsko leto in morajo mentorice z njimi ved-
no znova začeti z začetno abecedo, odrasle lutkovne skupine, ki pa
igrajo že dalj časa, imajo večjo možnost pri izdelavi lutk in profesio-
nalnejši pristop k delu. Povedali so, da se na takšen način jemlje mla-
dim lutkarjem volja do dela.
Brez dvoma bo v prihodnje potrebno razmišljati posebej o sreča-
nju odraslih in otroških lutkovnih skupin.
Mladi obiskovalci — bilo jih je toliko, da so nekajkrat morali
prinesti v dvorano še dodatne stole — so vse predstave nagradili z bo-
gatim aplavzom.
Vida Topolovec
Hišni blagoslov
Gledališčnik Branko Gombač
je Slovenjebistričane vedno pre-
senetil s kako zanimivo poseb-
nostjo, ki jo je izbe/al iz naše na-
rodne starosvetne preteklosti in
jo ponovno obudil v našem spo-
minu. Tako je 25. januarja pri-
pravil v svoji kmečki domači hiši
na Leviču pri Slov. Bistrici staro
navado v loparski fari, to je »hi-
šni blagoslov«.
Proti večeru so se začeli v »hi-
ši« s krušno pečjo zbirati Gom-
bačevi sosedje in prijatelji, med
njimi tudi slovenjebistriški de-
kan Jože But. Krušna peč je pri-
jetno ogrevala sobo. V kotoi, pod
»bogecovim kotom«, je stala mi-
za. Na njej je bil velik hleb do-
mačega kruha, na njem Kristuso-
va krona trnjeva in oljčna vejica.
Mizo je krasilo še razpelo, poso-
dica za vodo in sveče. Vsi priso-
tni so radovedno in nestrpno ča-
kali na začetek obreda.
Obred »hišnega blagoslova«
je začel laporski župnik. Prebral
je berilo iz Svetega pisma in pri-
sotni so nato pod vodstvom slo-
venjebistriškega dekana Jožeta
Buta zapeli znano cerkveno ljud-
sko pesem. Sledil je blagoslov
vode ter z njo blagoslovitev do-
mače hiše. Potem je blagoslovil
še kredo in na podboj zapisal: 19
-FG-FM-(-B-f9I. Prisotni
so ponovno zapeli cerkveno ljud-
sko pesem. Župnik je še blago-
slovil kruh ter spregovoril o po-
menu in tradiciji hišnega blago-
slova v loparski fari, kjer se je
ohranil do danes, drugod pa je z
modernim časom presahnil.
Po obredu je mladi gospodar,
Gombačev sin, vsem ponudil
kruh in vino. Na mizo je prišla še
domača klobasa. Oglasila se je
prelepa slovenska ljudska pe-
sem. Prisotni so obujali spomine
ter priznali, da so naši predniki
živeli duhovno bogato, predvsem
pa, da so se v zimskem času
mnogo družili in zato imeli mo-
čnejši občutek vaške skupnosti
in slovenstva. Danes vse to mine-
va, saj sta nas današnji tempo ži-
vljenja, pehanje za denar in tele-
vizija že skoraj popolnoma odtu-
jila slovenskim koreninam.
Edi Pogorevc
KDO JE EDI KLASINO
Bogovi ljudi
najbolj mučijo
Edija Klasinca pozna veliko ljudi. Poznate ga reševalci križank v
našem časopisu, poznajo ga ribiči, poznajo ga z mnogih veselic, ko vleče
meh harmonike, poznajo ga gobarji, poznajo ga tisti, ki imajo opravek v
ptujski tiskarni...
Še sam se ne more odločiti, kaj
ga najbolj privlači. Vse ga zani-
ma. Sam pravi, da so tisti, ki so
se v življenju posvetili le eni
stvari, običajno čudaki. Sicer pa
meni, da ljudi zanima le malo
stvari, razen denarja. Ko se po-
govarjaš z ljudmi, pravi Edi, in
jih vprašaš, ali so videli ta ali oni
film, ti odgovorijo, kako lepe
obleke so imeli igralci . . . Težko
bi živel, če ga ne bi zanimalo to-
liko stvari. V zadnjem času se
posveča še posebej filmu. V škat-
lah ima pravo enciklopedijo —
kartoteko filmov, režiserjev, sce-
naristov, igralcev. Želel je to po-
sredovati tudi drugim ljudem,
objaviti, pa z revijo Ekran ni na-
šel skupnega jezika.
Do sedaj je bil v ptujski tiskar-
ni strojni stavec, prav v teh dneh
pa je začel na novem delovnem
mestu kot rezalec papirja. Za
njega, ki si bo konec leta naložil
že peti križ, je to težko delo, ven-
dar meni, da je treba vztrajati.
Tako kot priporoča vztrajnost
vsem tistim, ki rešujejo križanke.
Velja namreč pravilo, da pri reše-
vanju križank ne smeš nikoli vre-
či puške v korizo. Ce kake bese-
de ne poznaš, moraš počakati na
rešitev in si besedo zapisati. Ta-
ko si jo zagotovo zapomniš. Tudi
sam je tako začel.
S križankami je začel že v os-
novni šoli, v Cicibanu. Prvo kri-
žanko pa je objavil leta 1958 v
Delavski enotnosti. Kako dolgo
sodeluje s Tednikom, se še sam
ne spominja več. Bilo pa je že
več kot 600 številk z njegovo kri-
žanko.
V Sloveniji je kar precej takih,
ki sestavljajo križanke; na Štajer-
skem sicer bolj malo, v Ptuju pa
se profesionalno s tem ukvarja le
Edi. Kot sam pravi, pravijo lju-
dje, da je »težak«, kar pomeni,
da so njegove križanke težje reš-
ljive. Nobene besede si ni izmi-
slil, če pa naj bi križanka bila re-
šena, pa je seveda treba malce
pobrskati po kakšnem leksikonu,
besedo pa, ki je neznana, zapisa-
ti v svoj slovarček. Edi pravi, da
imamo v Ptuju zelo dobre reše-
valce križank, zlasti med upoko-
jenci. Njegovo največje veselje,
pravzaprav strast je, da pogleda,
kako so rešili križanke, prekon-
trolira rešitve in pove besede, ki
jih reševalci niso znali rešiti.
Zanj je najboljša stvar v ugan-
karstvu rebus. Zanj pa je treba
seveda poznati pravila reševanja.
Sam se zdaj ukvarja le s križan-
kami skandinavkami. Koliko ča-
sa mu vzame sestava ene križan-
ke? To je težko reči, saj je treba
upoštevati danes tudi vse izkuš-
nje, ki si jih je pridobil v deset-
letjih. Pozna ogromno besed in
se jih tudi takoj spomni, čeprav
pravi sam zase, da postaja že po-
zabljiv, raztresen; pozabi, kje je
pustil kolo, pozabi dežnik . . .
Besed pa se spomni takoj.
Včasih je izdajal svoj časopis.
Ugankar. Pa s tem ni bi("o kaj za-
služka, le ogromno, ogromno de-
la. Včasih so imeli slovenski
ugankarji svoje društvo Domen,
imenovano po župniku, ki se je
prvi na Slovenskem pričel ukvar-
jati s križankami. Tudi tega dru-
štva danes ni več, čeprav se nek-
danji člani včasih še srečajo. V
Varaždinu pa deluje jugoslovan-
sko društvo Cvor.
Edi pravi, da je proti uporabi
nedoločnikov v križankah; naj-
boljše besede so pač samostalni-
ki, saj je najlažje na kratko opi-
sati njihov pomen. Največ težav
mu je nekoč povzročil nek pojem
iz kemije, ki ga ni in ni mogel
opisati na kratko; moral je spre-
meniti križanko. Sicer pa pravi,
dal judem delajo največ težav
imena bogov in pisava tujih
imen -- francoskih in angleških.
Društvo Demon je izdalo kar
šest izdaj mitološkega slovarčka.
Obožuje ribolov, saj je treba z
ribiško palico ven, na zrak. Lani
si je kupil še čoln in zdaj preživi
marsikatero urico ob veslanju ~
za zdravje, kot sam pravi. Tudi
vrt obožuje. Ko ga je najel, doma
sploh ni povedal, da imajo vrt,
ampak ga je hodil pridno obde-
lovat sam. Sele ob prvem pridel-
ku je popeljal ženo na vrt, da se
je lahko sama prepričala, da so
pridelki res iz njihovega vrta, in
da čas, ki ga je Edi preživljal
zdoma, ni bil čas za obiskovanje
gostiln. Včasih je rad bolj globo-
ko pogledal v kozarec; kako tudi
ne: ko razteguješ harmoniko in
se svatje veselo vrtijo okrog tebe,
postane grlo suho. Pa se je telo
uprlo in danes pije le sok, a se
zaradi tega v veseli družbi ne po-
čuti nič manj veselo.
Za harmoniko, s katero se dru-
ži že iz osnovnošolskih let, ga je
navdušil stric, in ker je bila do-
ma dvaintridesetbasna harmoni-
ka, je kar sam začel izvabljati
melodije iz nje. Kako daleč je
prišel z igranjem, o tem, pravi,
naj sodijo ljudje; ti pa so ga in
ga še vedno radi poslušajo. Ni
pa vedno igral sam; imel je tudi
ansambel, ki se je imenoval Po-
gum.
Dokumentacije ima za celo so-
bo. V dvosobnem stanovanju,
kjer jih zdaj živi pet (Edi je že
dedek), šesti pa tudi prihaja, ga
počasi spravljajo iz sobe, založe-
na do stropa s kartončki z drago-
cenimi podatki in knjigami. Ka-
ko bo »rešil« to, kar je zbiral od
osnovnošolskih let. še ne vem,
saj nič ne kaže, da bi lahko hčer-
ka dobila stanovanje. Edi pa se
od svojega dela, svojih kartotek
ne more ločiti. Kako tudi, saj jih
je zbiral in urejal desetletja. To-
krat je življenje njemu samemu
zastavilo uganko, kot jih on za-
stavlja in sestavlja že dolgo, dol-
go ljubiteljem križank. Bo našel
pravo geslo? Verjetno tudi on
sam, ne zna v tem trenutku odgo-
voriti na to vprašanje, kot tudi
mi nismo mogli odgovoriti na
vprašanje: Kdo je Edi Kla-
sinc?...
Nataša Vodušek
Edi Klasinc
TEDNIK - 31- januar 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
NAMIZNI TENIS
Odprto prvenstvo Jugoslavije
v Zagrebu je od 25. do 27. januarja
potekalo odprto prvenstvo za mlajše
in starejše pionirje in pionirke. Igrali
so v dveh dvoranah na 32 mizah.
Igralo je tudi devet pionirjev in dve
pionirki NTK Petovia. Z veseljem
lahko ugotovimo, da so se nekateri že
borili v samem vrhu tekmovanja. Na-
stopilo je tristo petindvajset klubov iz
cele Jugoslavije in Italije.
Pri starejših pionirjih sta med 90
ekipami igrala Strašek in Pepelnak.
Ekipno sta se uvrstila na 5.-8. me-
sto; tesno (s 3:2) ju je premagala In-
dustrogradnja. Posamezno se je Stra-
šek med 174 igralci uvrstil na 8.^ 16,
mesto. Po ogorčeni borbi je tesno iz-
gubil s sinom nekdaj igralca svetov-
nega slovesa Šurbka (24:22, 21:17),
Žal pa je Pepelnak izpadel v prvem
kolu.
Odlično so igrali vsi igralci v mlaj-
ših kategorijah. Prvič sta bila na takš-
nem tekmovanju brata Zafošnik,
Ekipno sta se prebila v tretje kolo
ekipno in posamezno. Enako velja za
Piska in Janžekoviča; ta je požel veli-
ko simpatij prisotnih trenerjev. Star je
šele soem let. Najbolj znani trener za
moške Bosiko (trener Lupuleskaja in
osem let reprezentance) je dejal: »Ta
ima ogenj v očeh, zmeraj hoče zmaga-
ti. Pa še levičarje. Dušo dam zanj!«
Mislim, da večjega priznanja mali
Neje ni mogel dobiti za svojo borbe-
nost in igro.
Presenetljivo c^bro sta se v ekip-
nem delu uvrstila i^ozman in Klajde-
rič — na 5.-8. mesio. Oba pa sta še
drugo leto mlajša pionirja. Pri mlajših
pionirjih je nastopilo \}} ekip. V po-
samezni igri je v zares fantastični igri
uspelo Rozmanu izločiti enega od no-
silcev in seje uvrstil na 8. 16. mesto,
nastopilo pa je 384 mlajših pionirjev.
Dekleta niso bila tako uspešna, saj
>o dve leti mlajše pionirke, vendar so
ekipno tesno izgubile v drugem kolu,
posamezno pa sta Mojsilovičeva in
Bezjakova izpadli v tretjem kolu od
nosilk. Lani sta izpadli v prvem kolu.
torej je napredek le viden; nastopilo
je 71 ekip in 170 posameznic, Breda
in Katja pa sta uvrščeni na 32-64
mesto.
Vsem čestitke za borbenost in do-
bre igre in še veliko uspehov na n;i-
slednjih tekmovanjih.
Pričetek
šahovskega
prvenstva za
posameznike
Od 2, do 16. februarja ho \ prosto-
rih Šahovskega društva Ptuj (Murši-
čeva 7) prvenstvo posameznikov za
leto 1991, Nastopijo lahko člani dru-
štva z najmanj 2, kategorijo.
Zmagovalec bo postal prvak za leto
1991, možno bo osvojiti višjo katego-
rijo, prvenstvo pa bo obenem tudi
kvalifikacija za izpopolnitev ekipe za
uradne nastope v letu 1991.
Najboljši trije bodo prejeli pokale,
pripravljenih pa Je tudi nekaj prakti-
čnih nagrad.
Žrebanje in I, kolo bosta v soboto.
2, februarja, ob 10, uri, naslednja ko-
la pa bodo: 4„ 5„ 7„ II.. I.\ in l.š. fe-
bruarja ob 17, uri ter 9. in 16, februar-
ja ob K), uri,
SR
Turnir v malem
nogometu
Komisija za mali nogomet pri
MNZ Ptuj organizira turnir v malem
nogometu za prvaka MNZ Ptuj za le-
to 1990 v nedeljo, 3, februarja, ob X,
uri v športni dvorani MLADIKA,
Rok za prijave in sestanek vodij
ekip je v soboto, 2^ februarja, ob 13,
uri v gostilni RIBIČ,
Prijavijo se lahko samo pravne ose-
be in registrirani nogometni klubi.
Prijavnina bo znašala približno
med 1,500,00 in 2,000,00 din.
SMUČARSKI KLUB PTUJ NE MIRUJE
m
Za smučarje poskrbljeno
tudi v počitnicah
Člani Smučarskega kluba Ptuj so letošnjo sezono pričeli s tradicionalnim
sejmom Zima — šport, ki Je potekal v športni dvorani Mladika in Je kljub tež-
kim časom dobro uspel. Med zimskimi aktivnostmi velja omeniti smučarski av-
tobus, ki vozi vsako nedeljo ptujske smučarje na Rogfo, V času zimskih poči-
tnic, od 2. do 10, februarja, pa bo smučarski avtobus na Roglo vozil tudi vsak
dan. Cena pevoza Je 100 din, vse informacije pa dobite v Turistični agenciji Pe-
tovia,
Za tiste, ki želijo svoje smučarske sposobnosti utrditi ali Jim dodati nove iz-
kušnje, pa bodo organizirali 5-dnevni smučarski tečaj v času počitnic, in sicer
od 4. do vključno 8. februarja. Pod nadzorstvom vaditeljev bo tečaj potekal 20
ur; za otroke bo veljal 1,329 din, /a odrasle pa 1,529 din, V ceno Je vključena
5-dnevna smučarska karta na Rogli. celodnev ni nadzor za šoloobvezne otroke,
vsakodnevni avtobusni prevozi in organizacija tečaja. Za otroke do tretjega ra-
zreda priporočajo spremstvo. Odhod avtobusa bo vsak dan izpred avtobusnega
postajališča v Ptuju, in sicer ob 7, uri, vrnitev na Ptuj pa je predvidena okoli
17.30. Pri plačilu Je ugodnost, daje možno tečaj plačati z dvema čekoma. Po-
drobnejše informacije lahko dobite pri sekretarju Smučarskega kluba Ptuj Mil-
ku Kosiju (tel. 772-373) ali v Turistični agenciji Petovia (tel. 772-711).
Člani Smučarskega kluba Ptuj pa nadaljujejo tudi svojo navijaško tradici-
jo. Že do sedaj so bili znani po tem, da so naše smučarske reprezentante sprem-
ljali skoraj na vsaki večji tekmi ali prvenstvu, zato si ne dovolijo, da bi se Jim iz-
muznilo letošnje svetovno prvenstvo v avstrijskem Saalbachu, Tako se bodo
udeležili Jutrišnjega ženskega teka v slalomu in skupaj s ptujskimi kurenti bo-
drili Šarčevo, Pušnikovo in druga naša dekleta. — OM
V PETEK (JUTRI) OB 18. URi V GORIŠNICI
Podelitev priznanj v športu
v petek bo na športnem področju zelo živahno, V za-
četku popoldneva bosta na obisku v Ptuju predsednik
Športne zveze Slovenije dr, Rajko Sugman in predsednik
slovenske atletske zveze Vladimir Slejko, Na pogovoru bo
beseda o nadaljnjem delu v slovenskem in ptujskem špor-
tu, zagotovo pa tudi o prizadevanjih, da bi naši atleti in
atletinje dobiJi sodobne naprave za vadbo in tekmovanja,
kar si po doseženih rezultatih v Jugoslovanskem in celo
mednarodnem merilu tudi zaslužijo.
Ob 18. uri pa se bo v dvorani v Gorišnici začela tradi-
cionalna prireditev, na kateri bodo proglasili najuspešnej-
še športnice, športnike in ekipe iz ptujske občine v letu
1990 ter podelili številna priznanja, med njimi Bloudkove
značke, priznanja najuspešnejšim trenerjem in perspektiv-
nim športnicam in športnikom ter šolskim športnim dru-
štvom in drugim zaslužnim. Skratka, delovnim in uspeš-
nim posameznikom in društvom bi se radi tudi na ta na-
čin oddolžjli za delo in uspehe. Častni gost prireditve bo
dr. RaJko Šugman, pričakujemo pa tudi naše vodilne mo-
že in ženske ter seveda številne gledalce od blizu in daleč.
Športniki in športni delavci si to tudi zaslužijo!
1. kotar
DON MENTONV BAND
Rad bi bil baraba
Verjetno sle opazili, da imajo
fantje iz skupine Don Mentoni
Blues Band rahle deflacijske
probleme z imenom. To pa še ne
pomeni, da se to pozna pri njiho-
vi glasbi. Ravno obratno je: koli-
kor manj besed imajo v imenu,
toliko več kaset imajo na tržišču.
Tretja je izšla lani decembra. To
je rezultat petih let (rojstni dan
bodo praznovali letos pomladi)
skupnega dela.
Prva tri leta so fantje, ki so vsi
po malem zaljubljeni v
rock"n"roll, preigravali predvsem
pesmi skupine The Rolling Sto-
nes in se počasi vzpenjali proti
vrhu domače ročk scene. Leta 88
so posneli svojo prvo kaseto, na
kateri je med drugimi tudi pesem
Highland Blues, predelava Avse-
nikove skladbe. Na našem po-
dročju kaseta ni imela ravno mo-
čnega odmeva.
S priredbami pesmi so nada-
ljevali tudi na kaseti, ki je izšla
jeseni 89. Claptonova skladba
Tulsa Time, ki soji nadeli naslov
Dobra Mrha, jim je prinesla po-
pularnost po celi Sloveniji. Še se-
daj jo morajo na svojih nastopih
zaigrati tudi večkrat v enem ve-
čeru. Besedilo je napisal Janez
Zmazek, ki je tudi vodja ansam-
bla, tisti z malo daljšim spomi-
nom pa se ga spomnijo kot kita-
rista legendarnih Buldožerjev.
Njihov za.ščitni znak od Mrhe
sem je postal ljubljanski žargon,
saj fantje menijo, da ponazarja
njihovo ozemljsko in narodno-
stno pripadnost.
Lani poleti je skupino zapustil
Miha Mentoni (orglice, tambu-
rin), ki je bil tudi oče imena
DON MENTONI BLUES
BAND. To je bil razlog, zakaj
sprememba v imenu. Sedanja za-
sedba (Jani Kovačič - vokal, Ja-
nez Hostnik — kitara, Janez
Zmazek - kitara, Erenk Brajer
bas in Robert Frič bobni)
je tretjo kaseto z naslovom Rad
bi bil baraba posnela lansko je-
sen. Na kaseti je deset novih pos-
netkov, devet avtorskih in kot
ponavadi ena priredba. To je
skladba Non capito (ki jo je vča-
sih prepeval Stane Mancini) —
seveda s posodobljenim besedi-
lom. Tudi to pesem je napisal Ja-
nez Zmazek-Zan, ki je sam zapel
kar osem pesmi na zadnji kaseti.
Nekakšna naslednica Dobre Mr-
he je skladba Rekla je ne, ki je
dob'la prvo nagrado strokovne
žirije na Pop delavnici 90. Mogo-
če je za naše tržišče majhna po-
sebnost tudi CD plošča, ki so jo
izdali v omejeni nakladi; kot bo-
nus so nanjo vtaknili pesmi
Oblaki so rdeči in Dobra Mrha.
Seveda so vse pesmi na zadnji
kaseti rokersko obarvane, kot se
za DMB spodobi, vendar fantje
niso preveč zatežili in jih je zato
prav prijetno poslušati.
DMS
Ponudba za športne počitnice
Strokovna služba Športne zveze Ptuj
5. kolo občinske lige
v streljanju z zračno
puško
v nedeljo, 27. januarja, je na strelišču Mladika potekalo tekmo-
vanje 5. kola občinske lige. Zmagala je ekipa SD AGIS L 1067 kro-
gov, 2. SD MIP I. 1057 krogov, 3. SD Tiirnišče - 1041 krogov, 4.
SD OPEKAR     1030 krogov, 5. SD Kidričevo I - 1026 krogov.
Najboljši posamezniki so bili: I. Hajduk, Agis - 273 krogov, 2.
Pšajd ml., Jože Lacko 272 krogov, 3. Šimonič, Agis — 271 krogov,
4. Mlakar, MIP - 270 krogov, 5. Lovrenčič, MIP — 269 krogov.
Zadnje, 6. kolo bo 15. februarja ob 14, uri. Strelci pričakujemo
velik boj, saj se lahko še marsikaj spremeni.
H. J.
FRIZERSTVO NA DOMU
KODRČEK
Karmen Kvas
Cesta Olge Meglic 37
Ptuj, tel.: 773-476
SE PRIPOROČA!
12 - TV SPOREDI
31. januar 1991 —
TEDNIK -      januar 1991
ZA RAZVEDRILO - 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
31. januar 1991 —
TEDNIK - 31. januar 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15
Ali je ovadba sreča za ovaduhe?
(odgovor na članek: OVADILI BIVŠEGA PREDSEDNIKA PTUJSKE
VLADE)
Kakšna zaščita človekovih
pravic! Preden si osebno uradno
obveščen o ovadbi, jo objavijo že
vsi »DEMOKRATIČNI« časo-
pisi v deželi tej. Oh, ta osebna
zaščita, integriteta in temeljne
človekove pravice.
So ljudje, ki te lahko in te za
pridno delo nagradijo z označbo
kriminalec. Takšnega veselja jim
ne morem privoščiti in objavljam
zaenkrat samo datume o poteku
dogodka. Tega prej nisem želel
storiti, ker gre za ljudi, s katerimi
sem delal in z njimi živim. Poleg
tega sem menil, da gre za službe-
no zadevo, ki je med razumnimi,
korektnosti in poštenja željnimi
ljudmi vedno pojasnijiva. Š tem
ne mislim zakonsko zaobhodlji-
va.
V kratkem: sporna plača, ki mi
jo obešajo kot največjemu lopo-
vu, je bila 4 (štiri) dni pred pod-
pisom spornega dokumenta na-
kazana na moj račun ter na raču-
ne vseh drugih. Pa presodite sa-
mi !
Iz kopije dokumenta, ki ga pri-
lagam, je razvidno:
1. IZPLAČILO OD za JUNIJ
(plačilo za nazaj) dne 2. 7. (dru-
gega julija) 1990.
KRVNI DAVEK NA NAŠIH CESTAH JE VSE HUJŠI
Trgujemo z mrtvimi?
že samo podatek, da je v zadnjih petih letih na magistralni cesti
Hajdina—.Macelj in ob njej v prometnih nesrečah umrlo okoli 100 naših
soobčanov (samo lani 18), pove globino problematike varnosti v cestnem
prometu na našem območju. In če k temu dodamo podatek, da je lani na
cestah v ptujski občini umrlo 38 ljudi, kljub akciji minus 10, potem se
lahko še samo zgrozimo: kajti slabo stanje cestišč, neprimerna cestna
infrastruktura in za nameček še nizek nivo prometne kulture udeležen-
cev povzročajo med nami pravo morijo.
V ptujskih občinskih klopeh
so o problematiki prometne var-
nosti sicer že nekajkrat razpra-
vljali, vendar so bile to v glav-
nem ocene analiz in stanja na
tem področju, popoprane s kriti-
ko in nakazanimi akcijami, ki
naj bi stanje izboljšale. Vendar
razen prizadevnih članov sveta
za preventivo in vzgojo \ cest-
nem prometu (njihove besede so
bile mnogokrat kot gluhemu do-
bro jutro) ter razen miličnikov in
nekaterih mentorjev prometnih
krožkov, na šolah ni bilo storje-
no dovolj - predvsem s strani ti-
stih, ki so za razreševanje proble-
matike v cestnem prometu plača-
ni. Izgovori, da ni denarja ali da
ga je zmeraj premalo, so le izgo-
vori pred nestrokovnostjo stroke,
ki je v tem primeru zagotovo
padla na izpitu. To so ugotovili
med drugim tudi člani predsed-
stva ptujske občinske skupščine
na svoji seji v torek, 22. januarja,
in se zavzeli za dodatne ukrepe
na tem področju, da bi vendarle
zmanjšali število smrtnih žrtev v
občini. Denar za to je treba zago-
toviti, če ne iz občinskega, pa iz
republiškega proračuna. Piko na
i pa pomeni nedvomno še sklep,
da mora izvršni svet v najkraj-
šem času organizirati o proble-
matiki prometne varnosti samo-
stojno sejo. ki bo temeljila na
predlogih za konkretno stroko-
vno rešitev omenjene problema-
tike. Predsedst\o pa bo poostrilo
nadzor nad uresničevanjem spre-
jetih sklepov in sproti ukrepalo.
Ali se bo torej le premaknilo na
bolje? -OM
2. PODPIS OBRAČUNA za
OD funkcionarjev, ki so prevzeli
dela in naloge v IS SO PTUJ,
dne 6. 7. (šestega julija) 1990.
Torej so mi zarotniki, kar bom
dokazal na več različnih načinov
— najlepši dokaz pa so poteki
skupščin ob imenovanjih — vse
očitane stvari pripravljali že od
vsega začetka in še do danes niso
prenehali. Boli jih, ker so zgubili
tisto, s čimer so se dolgo igrali.
Ni šlo ne za odredbo in ne za
zahtevo za obračun, kot pisarijo
DELO, VECER, ptujski TED-
NIK, neka STIGMA in »pravi«
KAJ. Kljub temu sem dobil pla-
čano le delo, niti ne rezultatov.
Kajti ministri in »LAHOVA«
vlada so še vedno. Projektov iz
programa, ki je nastal pod mo-
jim vodenjem in se bo z vsebino
zagotovo zadržal, ne more nihče
izbrisati in spremeniti, ker so lo-
gični, realni, korektni, kreativni
in edino možni. Nekdo jih lahko
le preoblikuje in se iz njih norču-
je, ker ne ve, za kaj gre. Toda ta-
kemu oprostimo, saj ne ve, kaj
dela. A vsebina je vsebina.
In vendarle sem korektno izvr-
šil nalogo, ki mi jo je naložila
ptujska skupščina s tem, ko me
je imenovala. Izbral sem vlado,
naredil sem program in še kaj.
Pisuni pa ste iskali same negativ-
nosti. In ne vem, ali je kdo, ki jih
nima. NI GA!
In še kar naprej tem pisarskim mo-
gotcem, ki bodo morali, »mimogre-
de«, nekoč priznati tudi svojo krivdo,
moje ime ne da miru. Ali hočejo s te-
mi prijemi opravičiti svojo krivdo
pred samim seboj ali pred zavedenim
ljudstvom, ki bi ga bilo potrebno da-
nes trezno pripravljati za hude čase,
ki nas žal še čakajo? Ljudje so že brez
nekaterih umetno ustvarjenih napeto-
sti v veliki negotovosti in pod velikim
pritiskom. Ali še tem novinarjem ni
jasno, da se prava kriza šele bliža in
da je možno rezultate žeti le ob med-
sebojni pomoči in tudi toleranci do
napak, ki nam ne škodijo. Bog daj
zdravja in pameti takšnim ljudem!
Sporočam vam, dragi novinarji, ki ste
se me lotili, da prenahajte komerciali-
zirati z mojim imenom, ker tega ne
dovoljujem. Predlagam, da prenehate
z nedelom prek mojega imena priti
do tega. kar očitate meni.
Opozarjam vse, ki poročate o meni
neresnico, da bom kazensko posto-
pal, ker mi je dovolj \aših šal in ško-
dujejo mojemu delu. Takšne šale zna-
mo zbijati tudi drugi.
Jaz že vem. da nič ne vem. toda
mnogi še niti tega ne vedo, da nič ne
vedo.
Prisrčen pozdrav!
Janez LAH
Maistrova 22, Ptuj
Takšna je bila podoba servisa ob pričetku obnovitvenih del. (Foto Ema
Žalar)
Obnova Petrolovega ben-
zinskega servisa v Ormožu
Okoli Petrolovega bencinskega servisa, ki je bil še pred desetimi
dnevi obkrožen z drevjem, je praznina. Ormožani so bili sprva presene-
čeni, sedaj pa so se že navadili na no\o gradbišče. Obnovitvena dela sko-
raj 28 let starega servisa (zgradili so ga 1963. leta) bodo trajala do juni-
ja. Do takrat se bodo kmetje oskrbovali z dizelskim gorivom v Tovarni
sladkorja Ormož, gorivo za druga vozila pa je v Ptuju, Ljutomeru ali
prek Drave, v sosednji Hrvatski.
»Zaradi velikosti bencinskega
servisa v Ormožu, je bila prido-
bitev vseh soglasij v domeni re-
publiških upravnih organov, ta-
ko da občinski upravni organi
niso bili obveščeni o nobenem
postopku in ga tudi niso vodili,«
je povedal predsednik ormoške-
ga izvršnega sveta Vili Trofenik.
Prva informacija, s katero je
Petrol obvestil predstavnike ob-
čine o obnovi servisa, je bila v
oktobru 1989.
Namen rekonstrukcije je eko-
loška in tehnološka sanacija ob-
jekta. Cisterne, ki so bile vgraje-
ne pred več kot dvajsetimi leti,
so enoplaščne, premajhne, gori-
vo je bilo potrebno dovažati sre-
di delovnega časa, kar je povzro-
čilo dodatne zastoje in negodo-
vanje vseh tistih, ki pridejo po
gorivo ob največjih konicah. Po-
večali bodo zgradbo servisa in
nadstrešnico, tako da bodo vsa
vozila, ki se bodo oskrbovala z
gorivom, pod streho.
Pomisleki so se porajali zaradi
goste naseljenosti kraja in nevar-
nosti, ki jih takšen servis povzro-
ča. Veliko bolje bi bilo, če bi ga
preselil izven kraja. V ta namen
so bili opravljeni pogovori z di-
rektorjem mirriborskega Petrola.
Ta je zagotovil, da se bodo vklju-
čili v priprave takoj, ko bo v Or-
možu vse pripravljeno za grad-
njo obvoznice; njen projekt bo
predstavljen že februarja. Petrol
ima glede na oddaljenost Ormo-
ža željo, da bi ob obvoznici zgra-
dil večji oskrbovalni servis in bi
lahko razširili ponudbo tudi z
oskrbovanjem s kurilnim oljem.
Obnovitvena dela bodo trajala
do junija. Pri Petrolu so poveda-
li, da imajo v pogodbi o gradnji
dodatno klavzulo, ki govori o
tem, da če izvajalec del iz neob-
jektivnih razlogov z deli kasni ali
kako drugače zavljačuje, vzame-
jo drugega izvajalca, ker si pre-
prosto ne morejo privoščiti, da bi
šla mimo celotna turistična sezo-
na.
Vida Topolovec
osebna kronika
Rodile so: Violeta Rebec, Ob
Studenčnici 9, dečka; Francka
Trček, Pod\inci 122, Ruj — Jer-
neja; Brigita Mislovič. Hrastovec
24/c, Zavrč — dečka: Borka Ša-
njug. Preseka 32, Krapina — de-
klico: Nada Korošec, Lešje 27 —
Sabino; Jožica Ilešič, Hvaletinci
3. Vitomarci — Andreja; Jožica
Svržnjak, Pacinje 40/a. Ptuj —
dečka; Marija Drevenšek, Žu-
pečja vas 34. Lovrenc - deklico;
Kristina Kri\ec. Dobrina 54, Že-
tale - deklico; Slavica Kolenko,
Mala vas 36. Gorišnica — de-
čka; Majda Sedlak, Užiška 7,
Ljutomer — Tilna: Vera Nrecaj,
CM D 13, Ptuj - Ričarda; Ana
Cvetko, Kicar 29 b, Ptuj - Sa-
ša; Marija Ilič, Kvedrova 5, Ptuj
— deklico; Silvija Caf, Slomi
7/a, Polenšak — dečka: Dragica
Strelec, Prvenci 9, Markovci —
Silva; Zdenka Strok, Podgora 9,
Krapina — Katarino; Stefica
Pšak, Ul. 25. srpnja 6, Radovec
polje — Slavka; Anica Kaučič,
Zerovinci 4, Ivanjkovci — Petro.
Poroka: Boris Borak, Goričak
5, in Marija Krajnc, Goričak 5.
Umrli so: Rozalija Pintarič,
Zamušani 39, roj. 1905, u. 15. 1.
1991; Tomislav Benkovič, Ro-
goznica, Ul. 8. avgusta 12, roj.
1941, u. 20. I. 1991; Katarina
Žnidar, Ptuj, Gregorčičev dr. 13,
roj. 1903, u. 22. 1. 1991; Geč Sa-
va, Ptuj, Volkmerieva c. 10, roj.
1922, u 23. I. 1991; Alojzij Lah,
Podvinci 133, roj. 1908, u. 23. 1.
1991; Cecilija Drevenšek, Gereč-
ja vas 47, roj. 1917, u. 18. I.
1991; Anton Kidrič, Pleterje 20,
roj. 1904, u. 23. I. 1991; Silva
Šmon, Ptuj, Ul. 5. prekomorske
brigade 9, roj. 1939, u. 22. 1.
1991; Janez Krjančič, Zabovci
27, roj. 1917, u. 22. I. 1991;
Franc Kumer, Dolane 29/a, roj.
1933, u. 26. 1. 1991; Lucija Mag-
dič, Kidričevo, Kraigherjeva 8,
roj. 1918, u. 27. 1. 1991; Jelena
Fekonja, Ptuj, Volkmerjeva 10,
roj. 1907, u. 25. I. 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured-
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomo-
čnik odgovornega urednika in
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože Bračič, Ivo Cianl,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 950
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.
Slovenski NAJ-glasbeniki
v letu 1990
v današnji številki objavljamo kupon akcije R.ADIA IN TEDNI-
KA PTUJ »Izbirate najpopularnejše glasbenike zabavne glasbe v letu
1990.« Izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov
RADIO TEDNIK PTUJ, RAICEVA 6, 62250 Ptuj, do vključno PO-
NEDELJKA, 25. FEBRUARJA. Rezultati bodo objavljeni v oddaji
Novosti v slovenski zabavni glasbi 27. februarja in v Tedniku 28. fe-
bruarja. Ob podelitvi nagrad glasbenikom bomo seveda izžrebali sre-
čneže med vami in razdelili nekaj lepih nagrad.
ČRNA KRONIKA
PO PADCU ODŠEL SPAT iN
UMRL
V petek, 25. januarja, nekaj po
22. uri je 24-letni Roman Emer-
šič iz bolan 24. KS Cirkulane,
od gostilne od gostilne v Cirku-
lanah na neregistriranem motor-
nem kolesu Tomos T 14 zapeljal
domov svojega znanca Ivana
Rihtariča, Gradišča 97. Potem se
je napotil proti s\ojemu domu v
Dolanah. Pri hiši št. I I5b ga je iz
neznanih razlogov (verjetno pre-
velika hitrost) zaneslo na desno,
s stopalko motorja je zadel v be-
tonski zid in izgubil oblast nad
vozilom. Padel je po cestišču,
varnostne čelade ni imel. kljub
temu pa ni čutil večjih bolečin
ali opazil poškodb. Sedel je na
motor in se odpeljal nazaj k
znancu Rihtariču ter ga prosil, če
lahko pri njem prenoči. Nič pa
mu ni povedal o svoji nezgodi z
motorjem. Legel je v posteljo in
zaspal. Zjutraj ob 6,45 ga je Rih-
trič v postelji našel mrtvega . . .
Obdukcija je pokazala, da je
Emeršič umrl zaradi hudih po-
škodb glave in možgan.
Tragični primer znova opozar-
ja na to. na kar tudi zdravniki
pogosto opozarjajo, da je po
padcu, tudi če ne čutiš bolečin in
ni vidnih znakov poškodb, treba
iti na zdravniški pregled.
HUDO POŠKODOVANA PE-
ŠKA
hanka Job iz Zlogonje 121,
občina Ivanec. R Hrvaška, seje v
petek. 25. januarja, ob 6,20 pri-
peljala z avtobusom v Dolane.
Ko je na postajališču izstopila, je
pred avtobusom nameravala pre-
čkati cesto. Prav tedaj je iz smeri
Cirkulan z osebnim avtomobi-
lom pripeljal Milan Kolednik,
Cirkulane 29. Mimo stoječega
avtobusa je vozil z neprilagojeno
hitrostjo, zato tudi ni mogel pre-
prečiti trčenja, ko je izza avtobu-
sa nenadoma stopila na cestišče
Jobova. Peško je vrglo na vetro-
bransko steklo in od tam na ce-
sto. Hudo poškodovano so odpe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
DELOVNA NEZGODA V Kl-
DRIČEVEIVl
V ponedeljek, 21. januarja,
zjutraj sta v TGA Kidričevo, v
hali za elektrolizo, delavca Franc
Grabar in Stanko Mesarec, oba
iz Ptuja, pri eni od peči s pomoč-
jo jeklene vrvi dvigovala okoli
30 kg težko orodje Zaradi slabe
montaže je zdrsnil zatič in orodje
je z višine 30 cm padlo na nogo
Franca Grabarja Prepeljali so ga
na zdravljenje v ptujsko bolniš-
nico.
PADEL Z ELEKTRIČNEGA
DROGA
Prav tako v ponedeljek, 21. ja-
nuarja, je prišlo do delovne ne-
zgode \ Spodnjem Velovleku,
KS Rogoznica. I)elavci Elektro
Ptuj so postavljali električne dro-
gove. Pri tem je Franc Rižnar s
Polenšaka 41 padel z višine štirih
metrov. Hudo poškodovanega so
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
GORELO V SPALNICI
V spalnici hiše Milana Rado-
viča v Brunšviku 26a je v sredo,
23. januarja, začelo goreti. Od
razgrete kovinske dimne cevi, ki
se je dotikala vrat, se je vnela sa-
molepilna tapeta. Plameni so za-
jeli omaro, strop in talne obloge.
Domači in sosedje so ogenj sami
pogasili in tako preprečili še več-
jo škodo. Kljub temu ocenjujejo,
da je škode za okoli 50.000 di-
narjev.
VEDRO V GLOBINO IN NA
GLAVO
Na dvorišču hiše v Skorbi 60,
KS Hajdina, so v petek, 26. janu-
arja, poglabljali vodnjak. Na
dnu vodnjaka je delal Karel
Štumberger iz Rošnje 5d, KS
Starše. Izkopano zemljo je nakla-
dal v vedro; ko je bilo polno, ga
je s pomočjo škripca potegnil
kvišku in izpraznil Ivan Vogri-
nec, potem je vedro spet spustil v
vodnjak. Okoli poldneva se je
pri enem od praznenj \edro od-
pelo in padlo v globino okoli 10
metrov Stumbergerju naravnost
na glavo. S hudimi poškodbami
so ga prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
FF