Ameriška Domovi ima iLAJf k 1 1 AM€RiCAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY NO. 3 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 6, 1964 SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER Emm ŠTEV. LXII VOL. LXII Komunizem v teoriji in praksi zeic različen! Hruščev govori o mirnem so- žitju, komunisti v Latinski osvo- Ameriki se bore bodilnih vojnah”. 'CLEVELAND, O. — Tovariš Hruščev se je na Silvestrovo kar cedil od prijaznosti do vseh, ki so z njim vred praznovali prihod novega leta. Bilo jih je na prireditvi v Kremlju nad 1000. Hvalil in zagovarjal je mirno sožitje, obsojal atomsko vojno in kar je glavno: ni napadal kapitalistov, za nekatere med njimi je celo našel dobre besede. Dva dni pozneje je pa v Wash-ingtonu imel sejo poseben odbor Organizacije ameriških držav, ki ima nalogo, da preišče, kaj delajo in so delali komunisti v Venezueli. Venezuelski zunanji minister je prinesel na sejo dolgo poročilo s celo kopo očitnih dokazov, kako so hoteli komunisti strmoglaviti vlado predsednika Betancourta. Iz poročil posnemamo sledeče značilne podatke. Komunisti so se dolgo časa pripravljali sistematično na revolucijo v Venezueli. Zgostili so svoj načrt v “Operacijo Caracas'’. V okviru te operacije naj bi 350 izvežbanih teroristov uničevalo javna poslopja, vojašnice, prometna sredstva. Teroristi naj bi seveda delali tudi atentate na vse osebnosti, ki so se jim zdele nevarne, posebno v policijskih ir vojaških vrstah. Vlada je prišla na sled načrtu in polovila 200 od 350 teroristov, zato se jim nakane niso popolnoma posrečile. Novi grobovi Anton Krail Zadet od srčne kapi je umrl 82 let stari Anton Krail (p. d. Tišlerjev Tonček) na domu hčere na 411 Dumbarton Blvd., Richmond Heights. Poprej je družina dolgo let živela na 691 E. 157 St. Zapušča soprogo Mary, roj. Nosse, doma z Velike Gore, fara Krka, otroke Marian Struna, Ann Zupančič (pri kateri je živel), Antona, Alice Intihar in Edwarda, 12 vnukov in vnukinj ter 7 pravnukov in pravnukinj. Brat Frank je umrl pred več leti. Rojen je bil v Dobu, fara št. Vid pri Stični, kjer zapušča brata Johana in sestre Mary, Roso in Pspo in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bil 63 let. Bil je član Društva Kras št. 8 SDZ in Janeza Krstnika št. 71 ABZ. Zadnjih 7 let je bil v pokoju, poprej je bil zaposlen pri New York: Central železnici 49 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 459 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frank Opara Po kratki bolezni je umrl v Geauga Community bolnici Frank Opara, star 76 let, stanujoč na 13382 Rockhaven Rd., Chesterland, O. Do pred 8 leti je družina živela na 13814 Savannah Ave., East Cleveland. Zapušča soprogo Frances, roj. J Cerovac, doma iz Buzata, sino- Operacija Caracas je bila mejena na glavno mesto. Za deželo je bila sestavljena “Operacija Loto”, ki je vsebovala navodila, kako je treba na deželi rušiti tovarne, naftne vrelce, rafinerije, mostove, prometna poslopja, železnice in železniški promet ter požigati gozdove. — Vladna policija je tudi dognala, da sta operacije vodila zrtani komunist Mercado, ki se je šolal Kubi in pa zaupnik bivšega diktatorja Jimeneza, polkovnik Vidal. Tako sta skrajna levica in desnica složno sodelovala proti demokratičnemu režimu predsednika Betancourta. Taka poročila bodo seveda imela na našo javnost, posebno Pa na Kongres, več vpliva, kot prijazne izjave moskovskih komunistov. Guv. Rhodes kandidat Ohia COLUMBUS, O. — Državni izvršni svet republikanske stran-ke je sklenil izbrati guv. J. Rho-desa za svojega kandidata na republikanski konvenciji v juliju v San Franciscu, kjer bodo imenovali republikanskega kandidata za predsednika Združenih držav. Izbor Rhodesa naj bi preprečil razkol v državnem zastop-s>vu in dal delegaciji na kon-v unči ji večji vpliv in moč. RAIN F5 H Večinoma oblačno z rahlim c^ežjem pomešanim s snegom, ^'ajvišja temperatura 42. va Franka ml. in Benjamina .Krbavcie,.. .ličar Frances Barno-ski, 4 vnuke in vnukinje, sestro Mary Babuder, brata Louisa Cpara in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Roditu v Avstriji. V Ameriki je bil 51 let. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pred upokojitvijo je bil zaposlen pri Cashmere Corp. Pogreb je danes popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Frank Hrovat V petek zvečer je nenadoma doma na 922 E. 70 St. umrl 72 let stari Frank Hrovat iz Hra ševca v fari Prečni, od koder je prišel pred 50 leti. Delal je več let do upokojitve pri Madison Foundry Co. Tukaj zapušča ženo Anno, roj. Bukovec, brata Josepha in več drugih sorodnikov. Brat John je umrl. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ in Podr. št. 6 3MZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. Frank Duplay Včeraj zjutraj je po kratki bolezni umrl v St. Alexis bolnici 60 let stari Frank Duplay s 5893 Cable Avenue, zaposlen pri Krejci Sohio Gas Station na oglu Adolphia Ave. in E. 65 St. Bil je član Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in Local No. 1108 Carpenters’ Union. Zapustil je ženo Julio, roj. Jeric, hčerke Judy, Carol Rizzo in Jacqueline, sinova Franka in Kennetha, brate Nicka, Petra, Johna in George-a, sestre Mary Hoge, Katherino Russo, Ano Castala-no, Evo Lacina in Dorothy Rock-hill. Oče Frank, mati Katie, roj. Bittner, in sestra Helena so umrli. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.30 dop. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Andrew Sila Danes zjutraj je umrl po kratki bolezni v Euclid Glenville bolnici Andrew Sila z 21800 Tracy Avenue. Pogreb ima v oskr- Goldwaler kandidat za predsednika ZDA Pretekli petek je senator B. Goldwater iz Arizone objavil, da se bo potegoval za imenovanje za republikanskega predsedniškega kandidata. WASHINGTON, D. C. — Znani konservativni republikanski senator Barry Goldwater je pretekli petek na tiskovni konferenci na svojem domu v Paradise City, Ariz., objavil, da se bo potegoval za imenovanje za predsedniškega kandidata republikanske stranke na konvenciji v juliju v San Franciscu. Dejal je, da bo s svojo kandidaturo dal republikanski stranki možnost jasne izbire in odločitve. Povedal je tudi, da bo istočasno prijavil tudi kandidaturo za zveznega senatorja v Arizoni, torej na mesto, ki ga ima sedaj. Goldwater je bil pred umorom predsednika Kennedyja daleč v ospredju vseh republikanskih kandidatov za predsednika in vse je kazalo, da mu imenovanja skoro ne bo mogoče preprečiti. Njegovi pristaši so trdili, da bo zanj glasoval ves Jug, da so izgledi za njegovo zmago proti Kennedyju “več kot gotovi”. Z umorom Kennedyja in nastopom Johnsona se je položaj bistveno spremenil. Johnson je doma iz Teksasa in ima dobre i zglede,, da bo pr j volitvah v.-novembru zmagal v južnih državah, ki jih kontrolirajo konservativni demokrati. Republikanska volivna borba pred konvencijo bo z vstopom Goldwaterja na pozorišče postala živahnejša. Pričakujejo, da se bodo skoro javili kot kandidati še guv. Scranton iz Penn-sylvanije, guv. Rommey iz Michigana, bivši podpredsednik R Nixon, sen. Morton iz Kentycky' ja in nemara še kdo. Guv. Rockefeller je svojo kandidturo objavil še pred umorom predsednika Kennedyja. Papež Pavel VI. poziva kristjane k edinosti na romanju v Sveti deželi [ ” [ _ ^ ---------------— 5 v 'A , Predsednik Persije Terry Sv. oče Pavel VI. je priletel v soboto na romanje v Sveto deželo. Na njegovi poti so ga množice obdajale v takem številu, da se jim je moral enkrat na Križevem potu umakniti, prav tako je moral opustiti svoj govor ob vstopu v Jeruzalem pri Damaščanskih vratih. Včeraj se je prvič sestal s carigrajskim patrijarhom Ata-nagorem. Danes se vrne v Rim. poražen v parlamentu LIMA, Peru. — Peruvanski predsednik Terry nima nobene prave večine v poslanski zbornici, vendar ga to ne moti, da gre v svoji notranji politiki močno na levo, vsekakor pa ve- meje Kmetje so čisto navadno liko bolj, kot misli večina v zbornici, da je prav. Tako je do-1 JERUZALEM, Izrael. — Sv. oče Pavel VI. je v so- volil, da so kmetski nemiri v boto pristal na letališču v Amanu v Jordaniji s posebnim pokrajini Cuczo, ki leži v juž- letalom Alitalia letalske družbe. Sprejel in pozdravil ga je nem delu dežele, prekoračili vse!'183 No. 3 Monday, Jan. 6, 1964 Ob papeževem romanju Na prvi pogled bi človek rekel, da središče katoliške Cerkve spada tja, kjer je njen Ustanovitelj živel, učil in križan bil. Vendar je v Cerkvi zmagalo, recimo organizacijsko načelo, izraženo, v besedah “Ti si Peter-Skala”. V duhu tega načela mora biti središče katoliške Cerkve tam, kamor je sv. Peter prišel okoli 1. 50, kjer je učil do svoje mučeniške smrti, menda 1. 64. S tem je podčrtana tudi ideja, da je papež sicer poglavar katoliške Cerkve, toda Cerkev ni njegova, je Kristusova. Duhovna plat katoliške Cerkve je zakoreninjena v krajih, ki danes spadajo deloma v izraelsko republiko, deloma v jordansko kraljestvo, toda organizacijsko središče je Rim. Cerkvena zgodovina uči, da so se papeži teh idej tudi držali. Nikoli se niso prostovoljno oddaljili za dalj časa od Rima. Celo sv. dežele niso obiskavali. So zmeraj bili blizu groba sv. Petra, da tako izpričajo svojo duhovno vez z njim. Zato so tisti slučaji, ko so papeži potovali iz Rima, spadali zmeraj med svetovne dogodke ali vsaj bili njihova posledica. Skoraj 1,300 let so papeži praviloma živeli zmeraj v Rimu, toda hodili so tudi izven Rima, navadno samo v okviru meja današnje Italije. Le redkokdaj jih je zanesla pot preko Alp. Kadar so bili zunaj Rima, so bili prostovoljno in so gledali, da se kmalu vrnejo na sedež svoje oblasti. Začetkom 14. stoletja se je papež Klemen V., rodom iz Francije, dal pregovoriti od francoskega kralja Filipa, da je prenesel sedež katoliške Cerkve v francosko mesto Avignon, kjer so papeži, sami Francozje, ostali več kot pol stoletja. To je bila burna doba za katoliško Cerkev, ki je rodila prave razkole s posledicami, ki so se dolgo časa čutile v življenju katoliške Cerkve. Ko je Rim zopet postal središče katoliške Cerkve, so papeži ostali tam do današnjega dne. Samo Napoleon I. je v svoji nadutosti dal 1. 1809 odpeljati papeža Pija VII. v Francijo kot političnega jetnika. Z Napoleonovim padcem je bilo tudi jetništva konec. Ni na bilo papežem usojeno mirno življenje v 19. stoletju. Nacijonalizem je prepojil vso Italijo in 1. 1870 napravil Rim za središče italijanskega kraljestva. Papež Pij IX. se je moral umakniti za vatikanske zidove in iti v prostovoljno jetniŠtvo, ki je trajalo skoraj 60 let. To je bila doba “rimskega vprašanja’’, ki ni delala preglavic samo italijanski državi, ampak vsej mednarodni politiki. Šele 1. 1929 je prišlo do sprave med Vatikanom in Italijo na osnovi Lateranske pogodbe, ki jo je sklenil kardinal Gasparri v imenu papeža Pija XI. z Mussolinijem, ki je zastopal Italijo. To je bila ena med najdaljšimi dobami političnega jetništva v svetovni zgodovini. Skoraj 60 let niso papeži stopili na italijanska tla. Po tej dobi so papeži začeli zapuščati za kratek čas Vatikansko državo. Prvi povod je dala Lateranska pogodba sama, ki je dala novi vatikanski državi še letovišče Castel Gandolfo kot neke vrste “kolonijo”, da se tako izrazimo, in še nekatere cerkvene stavbe v Rimu, ki sedaj spadajo pod suverenost papeške države. Kar je pripadalo Vatikanu, to so papeži začeli počasi obiskavati, do ciljev svojih potov so morali iti skozi Italijo, da se tako izrazimo. Tako je prišlo kmalu v navado, da so papeži prebili del poletja in jesen v Castel Gandolfu, odkoder se vračajo v Vatikan navadno okoli 1. novembra. Papeška pota iz Vatikana so seveda odgovarjala značaju vsakega papeža. Kadar so bila omejena na Rim, so se nanašala na papeževe dolžnosti, ki jih ima kot rimski škof. Pokojni papež Pij XII. je na primer med zadnjo svetovno vojno rad obiskoval tiste rimske kraje, ki so bili hudo prizadeti po vojnih dogodkih, največ po bombardiranjih. Papež Janez XXIII. je rad obiskoval kraje, kjer tabori v Rimu revščina, pa rudi v kaznilnice in papeške zavode ga je peljala pot. Janez XXIII. je bil prvi papež po 1. 1809, ki je zapustil tudi Rim in se z lastnim vlakom peljal na božjo pot v Loreto. Romanje je trajalo le en dan, v Loretu se je mudil le nekaj ur. Njegov naslednik in sedanji papež Pavel VI. je napravi! ogromen skok naprej. Papež Pij XII. se je zunaj Vatikana vozil samo z avtom, papež Janez XXIII. je že rabil vlak, da potuje po Italiji. Papež Pavel VI. se je pa poslužil letala, da gre na pot zunaj Italije. Med prvo potjo papeža v Castel Gandolfo in sedanjo potjo v Sv. deželo leži doba komaj 35 let, kar je za papeško zgodovino sila kratek čas. Bolj nam pade v oči razlika časov, ako pomislimo, kako je moral sv. Peter potovati tedne in morda mesece, da je prišel iz Jeruzalema ali Antijohije v Rim, da pa je njegov 260. naslednik Pavel VI. rabil samo dva dni, da je obiskal svete kraje. Dosedanja papeška potovanja so imela vsaj po 1. 1929 čisto cerkveni značaj. V njih ni bilo nobene “politike”. Ni' pa rečeno, da bo pri tem tudi ostalo. Časi se hitro spreminjajo, papeški ugled raste neverjetno hitro, celo neverniki se trudijo, da bi bili v stikih v Vatikanom. Že papeške zasebne avdijence so postale “politika prvega razreda”, kar dobro ve rimska diplomacija pri Vatikanu in Kvirinalu. Papeže bodo verjetno dogodki prisilili, da bodo obiskovali svoje vernike po vsem svetu. Ako je Kristus hodil po vsej Judeji, zakaj ne bi njegovi nasledniki potovali po vsem svetu in opravljali dolžnosti poglavarja katoliške Cerkve? Ob takih prilikah bo seveda zmeraj težje potegniti jasno črto med cerkvenimi oravili in politiko, četudi se bodo nasledniki sv. Petra takim stikom s politiko po vsej verjetnosti in po možnosti izogibali. BESEDA IZ NARODA Zdravje je naše bogastvo Cleveland, O. —■ V temle času si voščimo vesele praznike in srečno novo leto. Pri prene-katerih naših družinah prazniki niso bili posebno veseli, pa tudi v novo leto niso stopili s pričakovanjem sreče, ker se je v njihove domove naselila bolezen. Lani ob tem času je bilo veliko zdravih in veselih, ki jih danes ni več med nami. Božja previdnost jih je odpoklicala s tega sveta v večnost. Lani je skrbna mati pripravila praznično kosilo, letos so opravili to delo drugi, lani je oče kadil na Sveti večer, na Silvestrovo in pred Tremi kralji, sedaj ga ni več. Odšla sta iz solzne doline po večno plačilo! Vsem, ki so izgubili svoje drage, iskreno sožalje! Med nami je tudi več živih, ki morajo prenašati težave bolezni. Spomnimo se jih, ko stopamo v novo leto in ne pozabimo, da je zdravje naše bogastvo! Lucinda Vatovec s 3745 E. 77 St. bi šla rada v cerkev ali vsaj malo na sprehod, pa ne more. Srčna bolezen jo muči tako, da še po hiši težko hodi. Joseph Kenik s 3531 E. 78 St. je že veliko let težko bolan, noge so mu odpovedale službo. Ohromele so mu nato še roke, da ne more sam niti iz postelje na voziček. Moža vse to ne ubija. Z Jobovo potrpežljivostjo prenaša vse vdano in z zadovoljstvom. Nekdaj je bil trden kot hrast, vneto je delal pri društvih in pri cerkvi, sedaj je samo doma. Elizabet Papež s 7816 Union Ave. je že več let brez leve noge, desna pa jo velikokrat boli. Mož Frank tudi hodi le s težavo, ker so mu noge postale trde. Mary Kenik je še mlado dekle, komaj 45 let ima, pa okuša breme bolezni. Noge so ji popolnoma ohromele. Korajžno in z mirom prenaša svoje težave in veselo sprejema in pozdravlja obiskovalce. Frank Kocjančič z 11201 Glenboro Drive tudi že več let leži v postelji. Rad bi šel v cerkev, pa mora biti doma, kamor ga je privezala bolezen. Peter Segolin s 10214 Reno Avenue se že dolgo let opira pri hoji na palico. Sedaj more hoditi le še po hiši. Upajmo, da mu bo spomlad vrnila moč, da bo mogel zopet malo ven. Frank Arnsek z 10201 Prince Avenue je bil nekdaj močan in postaven, pravi korenjak. Sedaj se drži doma in gleda skozi okno, kaj se godi okoli njegovega doma. Noge ga drže le toliko, da more za silo okoli po hiši. Ker je še mlad, se mu bo lahko zdravje še popravilo in bo lahko še zaplesal s svojo prijazno ženo Viki. Louis Simončič s 5590 Dunham Road na Maple Heights je bil dolgo let uradnik pri Društvu sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, zadnjih 35 let njegov predsednik. Lotila se ga je bolezen in v samoti živi sam zase, le redko pri polni zavesti, da bi mogel spoznati svojce in prijatelje. Anton Slama z 9414 Bessemer je že dolgo na bolniški postelji. Ker tudi žena težko hodi, je za oba še težje. Peter Hren z 9313 Prince Avenue ne more iz hiše, pa še tam hodi le z berglami. Jerry Papež s 4444 E. 154 St. je bil že velikokrat v bolnišnici in na operacijah. Nedavno je tako nesrečno padel, da si je polomil roko. Vsem bolnikom želim, da bi i mogli vdano in potrpežljivo no-I siti svojo bolezen, dokler jo ne bo božja modrost na kakršenkoli način odvzela. Trpljenje nas bogati, nas notranje čisti in nam nudi možnosti globljega gledanja in razumevanja življenja, to in onostranskega! Vsem rojakom in rojakinjam, čitateljem A.D. želim v novem letu posebno zdravja, ker brez njega ni pravega zadovoljstva! Jakob Resnik ------o------ Ogroženi predstavniki živalskega sveia Živalski svet Avstralije in Nove Zelandije, ki je tako nenavaden, da vedno iznova privablja naravoslovce, je v nevarnosti, da ga bo človek zbrisal s seznama živih bitij na našem planetu. Med te živali eodijo kenguruji, ki jih na splošno označujemo kot simbol najmlajše celine. Velikim klokanom, ki se odganjajo z močnimi zadnjimi nogami in ki nosijo mladiče v vrečah na trebuhu, grozi največja nevarnost, ugotavlja raziskovalec in zoolog Marschal, ki se z vsemi silami zavzema za to, da človek ne bi popolnoma iztrebil teh živali. Če že ni mogoče storiti ničesar drugega, bi vsaj prepovedali izvoz kengurujevega mesa. Druga žival na spisku ogroženih je koala, živi vzorec medvedkov, kakršni ise dobijo v prodajalnah kot otroška igrača in kot okrasek. Za razliko od svojih krvoločnih sorodnikov v gozdovih drugod po svetu je koala krotek. Posebnost: mladič, ki pride na svet, meri komaj nekaj centimetrov in ni sposoben za samostojno življenje, zato mora živeti kakih šest mesecev v materini vreči, kjer doseže višino dvajset centimetrov, hkrati pa dobi dlako. Potem ga mama prenaša še dva meseca; v tem obdobju isi mladič samo včasih upa zlesti na materin hrbet, končno pa se le osamosvoji. Koala živi približno dvajset let, vendar le redkoka-teri dočaka to starost, ker ga zalezujejo gozdne zveri. Razen tega postaja njegov “življenjski prostor” čedalje manjši, ker Avstralci razširajo gospodarsko dejavnost iz leta v leto na večja področja. Medvedka ima vsako drugo leto po enega mladiča. Naravoslovci sodijo, da bo kotila kmalu izumrl, če ne bodo uvedli zaščitnih ukrepov. Na Novi Zelandiji je med nenavadnimi živalmi tuatara, živi fosil, sorodnik dinozavrov in edini preostali predstavnik plazilcev, ki so živeli na našem planetu nekako pred sto milijoni let. Tuatara je podoben kuščarju, dorasla žival je dolga pol metra, nad zeleno kožo z rumenimi pegami ima na hrbtu koščenim p 1 a v u tim podoben greben. Zanimiv zastopnik živalskega sveta na tem območju je kivi, ptica brez repa in peruti, ki se pokaže iz skrivališča sa- mo ponoči. Podoben ji je “ka-kapo”, skoraj že povsem izumrla navečja novozelandska papiga, ki jo je civilizacija utesnila na majhno zemljepisno področje. IZ NAŠIH VRST Winnipeg, Man., Kanada. — Spoštovano uredništvo! Prilagam Vam znesek za nadaljnjo naročnino, katera mi bo potekla 5. januarja 1964. Vaš list mi zelo ugaja. V njem je mnogo zanimivega in lepega branja. Vam in vsem cenjenim bralcem A-meriške Domovine želim srečno in blagoslovljeno novo leto 1964. Prisrčne pozdrave iz daljnega Winnipega, Vaš Karel Časar * Sudbury, Ont., Kanada. —■ Spoštovano uredništvo! Želim Vam, ki tako lepo urejujete ta naš dragi slovenski list Ameriška Domovina, blagodejno, srečno in uspehov polno novo leto 1964. Enako tudi vsem naročnikom! Pozdravljeni! Štefan Germ * Euclid, O. — Uredništvu A-meriške Domovine! Pošiljam naročnino za leto 1964. Želim uredništvu in upravi srečno ter blagoslova polno novo leto. S spoštovanjem! Karol Bojc * Pittsburgh, Kansas. — Iskrena hvala za Vaše obvestilo o poteku naročnine. Nikoli ne zavlačujem plačila za tisto, kar je življenjskega pomena. Sem spada tudi Ameriška Domovina. Toda, če človek vse točno in pravočasno plačuje, je vedno “špaga” pri tej draginji, ko se cene življenjskim predmetom dvigajo hitro, kot gobe po dežju, dočim se plače dvigajo zelo, zelo po polževo. Kar ,se lista tiče, sem z njim zelo zadovoljen. Prva in druga stran (uvodniki) sta mi življenjsko potrebni. Vsem pri upravi želim obilo uspeha v letu 1964. Vam hvaležni Gaberšek ♦ Stuttgart, Zah. Nem. — Spoštovani g. urednik! Prav lepo se Vam zahvalim za poslano mi Božično izdajo Ameriške Domovine. V njej je napisano toliko lepega in zanimivega, da sem jo bil res nadvse vesel. Želim Vam srečno novo leto 1964 in Vas lepo pozdravljam! Štefan Marolt * Joliet, 111. — Cenjena Ameriška Domovina! Pošiljam naročnino za leto 1964. Uredništvu in upravi voščimo prav srečno in blagoslovljeno novo leto. Iskreno pozdravljamo! Michael Jeretina * Quincy, 111. — Cenjeno u- pravništvo! Priloženo pošiljam ček za enoletno naročnino za list Ameriška Domovina. Sprejmite iskrene pozdrave in vse dobre želje za novo leto 1964. Vam vdani Frank Bregar * Agincourt, Ont. — Spoštovani in dragi! Sprejmite najprej prav lepe praznične pozdrave. Krasen božič imamo! Snega kake pol metra, mraza od ničle do 25 stopinj, malo sonca in malo naletavanja snega. Če bi imeli še tako Ocvirkovo in orehovo potico, kot so jo naša mama spekli, bi bil res pravi božič. Krvavice sem pa naredil sam čisto take, kot včasih doma. Pa prav zares dobre. Če ne verjamete, jih pridite pokusit. Vsem pod tisto streho A.D. prav lep pozdrav ter srečno in zdravo novo leto. Posebej še gospej Micki, kateri se zahvaljujem za karto. Bog z Vami' Vdani Lojze Ambrožič VESTI Kranj je dobil zimski Težave pri organizaciji dela, plavalni bazen |— radi bi delali v treh izmenah V središču Gorenjske Kranju po 8 ur na dan, — jim povzroča so pretekli mesec odprli zimski dejstvo, da je v tekstil-plavalni bazen z velikim šport- ni industriji od celotnega števi- nim plavalnim tekmovanjem. Gradili so ga 5 let in izdali zanj namesto prvotno predvidenih 40 milijonov dinarjev kar 100 milijonov. Je prvi te vrste v Sloveniji. Kranj je postal po la zaposlenih žensk. 66 odstotkov I ! č Lovci se pritožujejo Slovenska lovska zveza se pritožuje, da nova ureditev kmetijstva z veleposestvi ško- drugi svetovni vojni važno sre- du;je mali divjačini in s tem 0_ dišče plavalnega športa v Sloveniji in bil nekaj časa celo vodilen. Sedaj bo svoj položaj v tem pogledu še lahko okrepil. Finžgarjeva rojstna hiša slovenski memorialni in etnografski spomenik Kakor beremo v celovškem Našem tedniku, sta Društvo književnikov in Zavod za varstvo spomenikov v Sloveniji sklenila, da bosta uredila rojstno hišo pisatelja F. S. Finžgarja kot slovenski memorialni in etnografski spomenik. Skrb, da se to zgodi, se prevzeli dr. France Koblar, France Bevk in Janez Menart. Po ogledu Finž-garjeve domačije so sklenili, da jo bodo preuredili, kakor je bila v času Finžgar j eve mladosti. Kot jim je povedala sedanja hišna gospodinja, obišče hišo že sedaj vsako leto do deset tisoč obiskovalcev. Naj večkrat obiskovalci združijo obisk Prešernovega doma na Vrbi z obiskom Finžgarjeve-ga doma. Ker je Finžgar jeva hiša še vedno dobro ohranjena v starem slogu, bo po obnovitvi tudi važen etnografski spomenik iz slovenskega kmečkega .življenja ob koncu 19. stoletja. Koper pred Dubrovnikom Tekom lanskega leta je pristanišče Koper v pogledu tovornega1 prometa prehitelo Dubrovnik. Koper se silno naglo razvija, v letu 1962 je promet v njegovem pristanišču porastel za 55 odstotkov v primeri z letom 1961 ter dosegel 269,000 ton. Lani je šlo že pred koncem avgusta skozi koprsko pristanišče 435,000 ton, s čimer je Koper prihitel promet v pristanišču Dubrovnika. Koper bi se seveda lahko razvijal veliko hitrejše, če bi imelo pristanišče železniško zvezo z zaledjem. Te žal ni kljub izdelanim načrtom in vedno novim obljubam ter napovedim. Koper prihaja poleg Reke v poštev za tranzitni promet, ki je v zadnjih dveh letih silno porastel. Leta 1962 je obsegal nekaj nad milijon in pol ton, od česar je odpadlo na Avstrijo 624,000 ton, na Češkoslovaško 498,000 ton in na Madžarsko 390,000 ton. Lani je ta obseg dosegel že v avgustu. Promet v glavnem jugoslovanskem pristanišču Reka je dosegel že pet milijonov ton in prehitel Trst. Uprava reškega pristanišča se je odločila izgra- vira lov. Lovci trdijo, da od leta 1959 število male divjadi o-čitno nazaduje. Spomladi 1959 so računali, da je bilo v loviščih lovskih družin Slovenije 40,000 poljskih jerebic, 75,000 zajcev, lani pa je bilo jerebic že kar 23,000 manj, zajcev pa 14,000. Izredno močno je padlo tudi število fazanov, ki je v prejšnjih letih povprečno poraslo za okoli 8,000 na leto. Lovska zveza poudarja pomen lovskega turizma, ki da je v letu 1962 prinesel v Sloveniji okoli 75 milijonov deviznih dinarjev neposredno, posredno pa okoli 225 milijonov. Nato zahteva, da naj se vprašanje kolektivizacije kmetijstva in arondacije zemljišč ureja sporazumno, da bodo zaščiteni tako interesi kmetijstva kot tudi lova, pa tudi splošnega izgleda dežele. Nova kmetijska ureditev naj bi bila namreč škodljiva tudi pticam pevkam, ki oživljajo slovenska polja in travnike. Slovenski rudarji pomagali urejati uranski rudnik v Kalni Rudnik Trbovlje-Hrastnik je sodeloval pri urejanju prvega rudnika urana v Jugoslaviji v Kalni pri Gabrovnici pod Staro planino v Srbiji. Slovenski rudarji so delali tam v letih 1960-1962 ter zgradili popoln 220 metrov globok jašek z glavo ter še vrsto drugih strokovnih del. Uranski rudnik je začel redno obratovati v preteklem oktobru. Kremenčev pesek prinaša zaslužek Pomurju Leta 1952 so' proučili strokovnjaki nahajališče kremenčevega peska pri Puconcih v soboški občini. Dognali so, da je odlične kakovosti ter da bo lahko služil kot livarski pesek v železarski industriji, za filtriranje vode, v gradbeništvu in tudi kot surovina za barvno steklo. Ustanovili so podjetje Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih in ga začeli izkoriščati. Sedaj obrat modernizirajo in pripravljajo gradnjo steklarne, ki bodo izdelovale steklenice. Te steklenice bodo rabili v vinarstvu in za mineralno vodo, ki jo v vedno večjih množinah natakajo v Radencih. Pralnik 'eksplodiral Da bi eksplodiral pralni stroj, je komaj verjetno, vendar se je nekaj takega zgodilo Janezu Svetlinu v Domžalah na Kidri- diti novo pristanišče v Bakar-!cevi cestl 1L Svetlin pravi, da skem zalivu, kjer bodo lahko'je 'Pral v str°ju SV0-i0 delovno pristajale ladje z nosilnostjo: obleko m Pri tem uporabljal 100,000 ton, torej največje, kar'Praše:k “Albus extra detergent”, jih svet sploh pozna. V Bakar Vrata v Prostor> kjer je pral, so bodo usmerjali vse ladje s tako-1 blla zaPrta- Iz v nepojasnjenih zvanim razsutim blagom. Skozi Dzrokov’ Por°ča ljubljansko njo bodo po dogovoru z Brazi-' 19- nov- Mni, so se pri lijo uvažali tudi vso rudo iz Planiu razvili eksplozivni pli- Brazilije v vzhodno in srednjo nP k^ 50 ubaiak na prosto. Na Evropo avtomatskem stikalu stroja je Večja uporaba sintetičnih :vlrieln° nastf kratek “ vlaken 1 lskra ^ vzSala Plm- Eksplozija Po napovedih direktorja'je cdtrgala prednji in zgornP Tekstilnega inštituta v Maribo-ldel PralneŠa stroja- poškodova-ru inž. Jožeta Kolariča bodo vjla. mocno kubini° in opremo v tekstilni industriji Slovenije v|n^e^ ter C€do z'd°ve same hiše. prihodnjih letih skoraj popeto-’Jan®z1u se pri vsem tem ni nič rili uporabo sintetičnih vlaken, med tem ko se uporaba bom- bažnih vlaken v prihodnjih sedmih letih ne bo niti podvojila. Po sedemletnem planu bodo vložili v tekstilno industrijo, v prihodnjih 7 letih 178 milijard dinarjev in še posebej 24 milijard v ureditev prodajnih prostorov. zgodilo. Nov most čez Dravo v Mariboru Koncem novembra so odprli čez Dravo v Mariboru nov most, ki je oba bregova reke tesneje povezal. S tem je prišel bolj do veljave in povečanega prometa tudi novi hotel Slavi-ja. AMERIŠKA' DDHDWA, Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. “Kaj je revi vse to pomagalo! Tone je bil medtem že Bog ve kje v Ameriki.” “Kaj pa bo zdaj z otrokom, ki je komaj šest let star?” Šmarjeta, ki leži pod Trato v ravnini, šteje kakih štirideset hiš ob cesti. Večinoma so s slamo krita pritličja z zakajenimi vhodi, za hišami nesnažna dvorišča, okrog gospodarska poslopja. Pri cerkvi je par lepših enonadstropnic, med njimi krčma in štacuna Kramarjeva. Nad cesto stoji sredi vrta koča, nekdaj last Vrtnarja Antona Hribarja, ki je bil pobegnil v Ameriko, nezaslišan dogodek pred tridesetimi leti v onem zakotju. Sama je ostala Hribarjeva Žena z otrokom poldrugo leto starim in godilo se jima je, kakor sirotam po navadi. Nista si mogla ohraniti koče, ampak kupil jo je nepredragb premožni sosed Boste. Reza pa je hodila delat, da je pre-živila sebe in sina, in ljubezen do otroka in upanje, da se Vrne mož, sta ji vzdržali nekaj let telesne moči. Ko pa je onemogla na dnini pri Bošte-tu, so jo spravili iz usmiljenja V posteljo pod streho, kjer jo je mučila po dnevi vročina in Po noči zavest onemoglosti in Zapuščenosti. Redko je prišla Z nevoljnim obrazom gospodinja ali kaka dekla pogledat jo; in iz veže gor je slišala trde besede, da jo je nesreča Zanesla baš v to hišo in naj bi I si vendar kje drugje poiskala bivališča. A to ni bila najhuj-Sa bol; hujše je 'bilo slišati, kako kriči nad njenim Tončkom gospodar, gospodinja, veliki hlapec, mali hlapec, dekla, kdor utegne; kajti je stara navada, da, kar ukaže gospodar velikemu hlapcu, naloži ta malemu in mali pastirju, nad katerim se znašajo vsi, nko dela v prenesenem področju ne zmore. In mati ni *hogla pomagati otroku; pritožiti se ni smela, prositi si ni ^pala; saj so trpeli pri hiši iz Milosrčnosti njo in sina. In '■Tonček ni tožil nikoli; postal Je pač plah in stiskal se zjutraj in zvečer k materi in zamuden jo ogledoval, kako tan-be roke da ima in kako špi-cast nos. Ona pa je vedela, kaj to pomeni, in polile so jo Mdze zaradi sina, kaj da ga ^0 čaka na svetu. “Bogatini Mislijo,” je govorila proti dek-k, “da store nam revežem kaj hudega, če nam zabranijo že-Mtev. Kaj je bilo treba meni težav, kaj mojemu sinu ^srečnega življenja!” — Bli-^!a se je zadnja ura. Tonček spal na trdi klopi poleg fyene postelje, skoz špranje in Toke se je zaznaval dan in Totelini so se budili po vasi, k° je začela klicati in dramiti ^ roko utrujenega otroka, ^dramil se je Tonček in si mel °oi in ona mu je pričela hitro s slabotnim glasom nekaj na-f°oati, česar ni razumel. “Skloni se k meni,” je šepe- .^a. “Lej, v tej usnjati vrečici ^ neko pisanje. Kadar boš “Mal brati, boš bral. In zraven ti M da denem poročni prstan, čist svetel kakor na poročni daj M In kadar se vrne tvoj oče, niu oboje — glej, da ne Subiš —< in reci mu, da sem £U vse odpustila, kakor naj meni odpusti moje gre-6- 'Stresla je prstan s suhe-“ Prsta in dala mu ž njim Vs° doto. T^a očeta sem jaz hud,” je Mral Tonček, “ker je priza-■ toliko hudega vam in me-^i se morate toliko truditi ^ M mene se norca delajo in Mr del mi pravijo Amerikanec.” Ona ga je opominjala, naj ne govori tako nespametno, naj ostane pošten in priden, naj zaupa v Boga in v stiski naj se zateče k Mamki božji. “Bom,” je dejal Tonček in zadremal. Ko se je zbudil črez par ur, se je čudil, da je mama tako tiha. Mislil je, da moli, ker so ji stale oči odprte. Ni je hotel motiti in oprezno je lezel po lestvi dol, da bi gnal krave na pašo.) Ko pa je pred poldnem prignal domov, mu je že od daleč klicala dekla, da je umrla mati. Tonček je tiho prikimal, pripel k jaslim živino in šel gledat mater, ki je ležala v kamri na odru med dvema svečama. Strme jo je pogledoval in umaknil roko, ko je bil potipal po trdem, mrzlem obrazu. Poslušal je, kar so govorile ženske po sobi kakšnega ničvrednega moža da je ipiela rajnica, koliko da je pretrpela in druga ž njo in kako more le Bog poplačati gospodinji, kar je storila v bo-1 lezni zapuščeni revi. “Tonček, poklekni in moli za mamo!” opomnila je soseda Zidariča, ki je popravljala zdaj to zdaj ono pri odru, utrinjala sveče in gladila ub-leko na mrliču. “Trd je ta otrok,” dejala je gospodinja; “nič ne joka. Le čakaj, Tonček, skusil boš, kaj je mama. Ker se zdaj ne jokaš, se boš pozneje.” Tonček pa ni mogel ne jokati ne moliti; splazil se je iz hiše in taval in potikal se okrog in premišljeval materine besede, da naj se zateče k Mamki božji. Ko pa je zapel drugega dne zvon in so mu odnesli mater, sta ga prijeli gospodinja in soseda in vlekli s seboj za pogrebom in ugibali, kaj da bo iz njega, ki nič ne joče. Tonček je strmel v pogrebce, kaj da počno, tih in zamišljen; le ko so spustili krsto v jamo in so zabobnele težke kepe po pokrovu, je zaječal: “Oh, oh, mama!” “Ni, ni, mame,” tolažila ga je Zidariča. Ko pa so odmolili pogrebci in zvrhali gomilo, je ostal otrok sam ob grobu. Trudil se je premisliti, kaj se je vse dogodilo, začel potem ogledovati nagrobne spomenike in postal je lačen. “V stiski se zateci k Mamki božji!” si je dejal polglasno in sklenil to takoj storiti. Potipal je, če ima vrečico pri sebi in napotil se za vasjo na cesto, ki pelje črez travnike proti potoku. Gredoč je vrgel par kamnov za vranami, po-brodil z bosimi nogami po potoku, lovil pisanega metulja in zavil polagoma navkreber ob robu hladnega gozda. “Kam pa ti?” vprašal ga je kosec s koso na rami. “K Mamki božji. Ali grem prav?” “O prav,” zasmejal se je fant. “Tamle pred hišo koso kleplje,” In Tonček je zavil na Vrbanovo dvorišče. “Oče, k vam sem prišel,” je dejal odločno in stopil pred gospodarja. Ta je prenehal s klepanjem in pogledal kvišku: “Kdo pa si ti?” “Tonček.” “Čigav?” Tonček je zardel v zadregi in polglasno, zaupno dodal: “Amerikanec mi pravijo. Mama mi je umrla in mi je na-rčila, naj grem v stiski k vam.” (Dalje prihodniidl Rusi bi radi gradili ludi v Latinski Anteriki milijonov mernikov pšenice, ki je na domačem trgu vredna okoli 90 milijonov dolarjev. Trgovinsko tajništvo je izdalo dovoljenje za izvoz, tako da de-V Braziliji na reki Parana jansko ni nobene zapreke za iz-predlagajo gradnjo jezu,!vedbo kupčije. Skupno je trgo-ob katerem zgrajene elek-; vinsko tajništvo izdalo doslej dve dovoljenji za izvoz pšenice v Sovjetsko zvezo. Prvo v obsegu okoli 40 milijonov vrednosti je bilo izdano pred Božičem. ---------------O-------- IH o* ar Lav S maKSIS trarne bi dajale do 10 milijonov kilovatov električne sile. mglm LONDON, Vel. Brit. RIO DE JANEIRO, Brazil. — Rusi so vzeli spred nosa zahodnjakom gradnjo velikega jezu in elektrarn na reki Nilu v Egiptu. Imeli so veliko težav, vendar sedaj delo načrtno napreduje in ■ v nekaj letih bo jez gotov in | angleški ustavi morajo biti nove elektrarne v obratu. Rusi so prek O'Mamentarne volitve vsaj vsa-vzeli tudi večji del financiranja!^1 Pe^ ^ Poslovna doba seda-gradnje. Inženirji, ki so delali! n^e^a Paiiamenta bi tako prav-načrte in nadzirali gradnjo jezu i110 P°^e^a v oktobiu, toda le v Egiptu, so proučili položaj za redko se je v moderni angleški ............ ' zgodovini zgodilo, da bi vlada gradnjo velikega jezu na reki Parana, ki naj bi dajal okoli 10 milijonov kiiowatov električne mbči, torej več kot petkrat toliko kot znani Grand Cuolees v Združenih državah. Rusi so predložili uspehe svojih raziskav ozemlja predsedniku Brazilije Goulartu in pri tem namignili, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena pomagati tudi financirati gradnjo. — Električna sila bi ne koristila čakala z volitvami prav do zadnjega. Ona ima pravico parlament razpustiti, kadar se ji zdi to potrebno ali pametno. Redno si izbere trenutek, ki ga smatra za njeno zmago najugodnejši. Sedanja konservativna vlada je izgubila dober del svoje nekdanje podpore v javnosti. De i Gaullova preprečitev sprejema Vel. Britanije v Evropski trg, nato pa Profumov škandal sta samo južni Braziliji, ampak ^d v javnosti do skraj-prav tako tudi sosednjim ozem-in°Stl 0maJala' Macmillan P°