Vedno aktualna vprašanja
Skakalci brez skakalnice
SEZONA SMUCAHSKIH SKOKOV NE POZNA VEC PREMOROV, ZATO JE POMANJKANJE »UMETNIH« SKAKALNIC TOLIKO BOLJ  PERECE
Resda nam že skoraj poletje trka na vrata in smo na zimo, sneg in smučarje že skoraj po-zabili, toda kljub temu bodo uspebi in proble-mi smučarskih skakalcev, članov smučarskega skakalnega centra Ljubljana tudi v teh toplej-ših dneh zanimivi. še posebej sedaj, ko smu-čarski skakalci praktično ne poznajo mrtve se-zone, kajti številne skakalnice, pokrite z umet-no snovjo, so podaljšale skakalno sezono skozi vse leto.
V prvi, drugi in tretji selekciji smučarskega skakalnega centra Ljubljana, v katerega so vključeni šolaiji iz osnovnih šol — iz Šiške so to osnovne šole Valentina Vodnika, Riharda Ja-kopiča, Franca Marna in Alojza Kebeta — je v letošnji sezoni tekmovalo okrog 45 pionirjev. Med poletjem se jih je redne kondicijske vad-be udeleževalo še precej več, toda število se je začelo naglo osipati, ko so začeli s skoki na skakalnicah. Pomanjkanje objektov je namreč najbolj pereč problem, saj imajo doslej plastič-ne skakalnice le v Mostecu, Guncljah in Stra-hovici.
Poleg tega najbolj perečega problema pa se smučarski delavci ukvarjajo še s številnimi dru-gimi problemi. V Jugoslaviji nikakor ni moč dobiti potrebnih čevljev, niti vezi, le smuči la-hko kupiš. Če k temu dodamo še to, da niti otroci niti starši niso preveč navdušeni, da bi se njjhovi otroci ukvarjali s tem atraktivnim športom, je slika problemov popolna. Tako ve-čina otrok pride v skakalni klub Ilirija, ki je nosilec razvoja smučarskih skokov v Ljubljani, po šoli v nanavi. Clani Ilirije zelo dobro sode-lujejo s šolo Valentina Vodnika in v zimskih počitnicah, ko so organizirane šole v naravi, pošiljajo tja svojega trenerja, ki cel teden de-la z mladimi skakalci. In precej tistih, ki so v šoli v naravi spoznali lepote smučarskih sko-kov, potem tudi zaide med »tazaresne« smučar-ske skakalce.
V četrti in peti selekciji je bilo letošnjo se-zono 16 mladincev in članov, ki so dosegli ne-kaj vidnih uspehov. Sest članov je bilo v držav-ni reprezentanci in štirje skakalci v mladinski
državni reprezentanci. Zdravko Bogataj je so-deloval na svetovnem prvenstvu, na mladin-skem svetovnem prvenstvu pa je Tepeš osvojil peto mesto. Komel je bil državni prvak med mlajšimi mladinci, Tepeš med starejšimi mla-dinci, med člani pa je bil Bogataj na državnem prvenstvu drugi na 90-metrski skakalnici, Te-peš pa tretji na 120-metrski skakalnici.
To so vsekakor zavidljivi uspehi, čeprav se tudi člani teh dveh selekcij srečujejo s števil-nimi problemi. Klubski dom SSK Ilirije v Mo-stecu še ni dograjen, ker pač ni potrebnih fi-nančnih sredstev, tako da skakalci še vedno trenirajo v takih pogojih tako kot pred leti. Se vedno nl nujno potrebnih garderob, v Jugosla-viji ni dovolj velike skakalnice pokrite z umet-no snovjo, tako da morajo že septembra ska-kalci odhajati na tuje. Ce seveda potem sešte-jemo še odsotnosti zaradi treningov in tekmo-vanj v sami zimi, so skakalci na leto odsotni zdoma kar 120 dnl.
Ob vsem tem pa člani SSK Ilirija poudariajo, da moramo skakalcem zagotoviti boljše razme-re za delo, kajti le tako bomo lahko od njih pričakovali in zahtevali tudi boljše rezultate. Obstajajo že načrti za izgradnjo 90-metrske ska-kalnice, pofcrite z umetao gmoto, ki naj bi bila v Mostecu ali pa na Galetovem. Toda vse se vedno ustavi pri načrtih, kajti denarja ni in ni...
"~&e bodo skakalci uspeli rešiti še nekatera druga vprašanja svojega dela in treniranja —¦ predvsem mislim tu na razčiščene odnose med klubi dn reprezentanco, o treniranju reprezen-lantov — lahko upamo, da bomo v prihodnjili sezonah večkrat slišali tudi za ugodne rezul-tate naših skakalcev. Skakalci Ilirije pa So v. samem vrhu jugoslovanskih smučarskih skokov,
F. Kmetič