Milan Pugelj: Iz noči.
423
potern Slovenci med seboj poklali in postrelili in bi jih bilo itak konec? Sicer pa hrani muzej Cartoriskih mnoge druge lepe stvari: stare ščite in grbe poljske gospode, dragocene tkanine in pahljače, za katerimi so se dražestne kneginje smehljale v pariških salonih. Vidi se razloženih mnogo prstanov, pokalov, medaljonov, lovskih rogov, konjske oprave in podobnih drobnjav, darov kraljev in drugih mogočnikov. Na steni visi nekaj portretov narodne in do kraja požrtvovalne rodbine Cartoriskih.
Še druge lepe reči se vidijo v Krakovu, ki jih zaradi nedostatka časa nisem mogel ogledati; tako nisem bil v muzeju grofov Huten-Capskih, ne v akademiji umetnosti in v staro jagelonsko univerzo z obširno biblioteko sem pogledal samo na dvorišče, kjer stoji Kopernikov spomenik. Starinar si bo z zanimanjem ogledal Rondel. To je okroglo poslopje v podobi pokrite arene, postavljeno v XV. veku za obrambo mesta. Notri kažejo predmete stare fortifikacijske umetnosti in različne kamenene okraske (lapidarium). Tik Rondela se nahajajo velika Florijanska vrata z lepimi stolpi, tudi ostanek utrdb iz starih časov. Ko bi ta vrata umela govoriti, pravila bi nam o nekdanji slavi, o mnogih kraljih in vojvodih, ki so v sijajnem spremstvu jezdili skozi nje v vavelsko katedralo.
(Konec prihodnjič.)
Iz noči.
@,
redo sence mirno,                       In vstane divji poziv,
kot strahovi plašno —                vre tisočerih izliv,
V pusto nočno tišino                  vabeč, koprneč v daljave,
strmi* nemirno oko.                     v bodočnosti plamen živ.
Glej! in zaiskre                           Vse je kratek hip,
bliski sred črne teme,                 nemirnega srca utrip,
žareči, krvavi plameni                 želj nedosegljivih
iz gor visokih vzplamte.              sramotni kip.
Vse je minuta kesna; vzbujena iz nočnega sna osamljena plaha duša nemirna vsa plaheta.
Milan Pugelj.