ti 10 (0©l^l) ŠT. 1 JANUAR 1978 LETO II. 8. februar slovenski kulturni praznik Spoštovati Prešerna-pesni-ka in Prešerna-človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Prav pojmiti Prešerna, se pravi pojmiti sebe in vzeti svoju usodo nase, pa naj bo še tako bridka, jo preizkusiti do zadnjega grenca in jo premagovati v pokorni službi vseobčega življenja. Umetnik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas. Zato še enkrat: Ljubite Prešerna! OTON ŽUPANČIČ > ^ 10. FEBRUARJA VSI NA REFERENDUM 10. FEBRUARJA na katerem bomo sprejemali: VSI NA VOLIŠČE — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA kjer bomo volili v SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V DO SAMOUPRAVNE IN — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA DO DRUGE ORGANE — SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTOV TOZD ^ . L Prvo srečanje organizatorjev obveščanja Na Bledu je od 22. do 24. 12. 1977 potekalo prvo srečanje organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v or-ganizacjah združenega dela. Srečanje sta pripravili komisiji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando ter sekcija novinarjev v združenem delu, Društva novinarjev Slovenije. Namen srečanja je bil, da se organizatorji obveščanja med seboj pobliže spoznajo, izmenjajo izkušnje in da širše obravnavajo nekatera vprašanja, ki zadevajo samo delo organizatorjev obveščanja ter vlogo in pomen izdajanja glasil, s katerimi skrbe za obveščenost delovnih ljudi o vseh vprašanjih življenjskega tk> mena za celovito odločanje. Prvega srečanja organizatorjev obveščanja sta se udeležila tudi sekretar v IK predsedstva CK ZKJ Todo Kurto-vič in namestnik sekretarja IK CK ZKS Vlado Janžič. Iz govora sekretarja v IK CK ZKJ Toda Kurtoviča Todo Kurtovič je v'svojem razmišljanju uvodoma poudaril, da je naš tisk nasploh v zadnjih letih vidno napredoval in da družbenopolitični pomen sredstev javnega obveščanja raste vzporedno z demokratizacijo naše družbe. Seveda pa skladno s tem tudi novinarski poklic postaja vse bolj zahteven in cenjen y naši družbi. Novinar mora biti soustvarjalec pri oblikovanju naše socialsitične demokracije, zato pa mora biti tudi ustrezno idejnopolitično in stro^ kovno usposobljen. Njegov pogled na razvoj naše socia-listinče družbe mora biti celovit in zato mu mora biti tuje neobjektivno navijaštvo in neangažirano pisanje. Praksa nam potrjuje, je nadaljeval, da se je vsako neobjektivno pisanje in navijaštvo klavar-no končalo. Ravno zaradi vsega tega, je menil, je potrebno vso skrb namenjati izobraževanju in izpopolnjevanju novinarjev in informatorjev. Ko je govoril o tisku in o sredstvih obveščanja nasploh, je poudaril, da je to politična sila, ki mora vplivati na družbeno zavest in izražati množico samoupravnih interesov. Bolj morajo biti sredstva javnega obveščanja odprta za družbeno kritiko in za boj mnenj. Zajemati morajo vse tisto, kar delavca zanima, to je, celoten proces svobodne menjave dela, celotno družbeno reprodukcijo. Sredstva informiranja morajo biti povezana z družbenopolitičnim sistemom in ne mu biti podrejena. Pri tem je še posebej menil avtonomnost tovarniškega tiska in odgovornost u-stanovitelja. Govornik je menil, da bodo le vsestransko samoupravno informiranje, razredni pristop do informiranja in Objektiv- nost informacij dvigali zanimanje za informiranost. V sredstvih javnega obveščanja se je treba boriti proti senzacionalizmu, liberalizmu, nehumanosti in drugim, socializmu tujim pojavom. Informacijski mediji morajo odločno 'reagrati na vse, kar poskuša rušiti tisto, kar je naše skupno, skupno vsem narodom in narodnostim Jugoslavije. Jnfarmacijiska sredstva pa morajo biti odprta tudi za še tako občutljiva vprašanja, odpirati morajo probleme in nerešena vprašanja. TOVARNIŠKI TISK NAJ BOLJ BRANO SREDSTVO JAVNEGA OBVEŠČANJA V svojem razmišljanju se je sekretar Kurtovič dotaknil tudi podružbljanja informacijskih sredstev. Menil je, da bi pri SZDL morali formirati ustrezna telesa, svete ali sekcije, v katerih bi demokratično razpravljali o sredstvih javnega obveščanja, kjer hi se spodbujala družbena kritika in kamor bi se lahko obračali prizadeti posamezniki, novinarji, uredništva, družbenopolitične organizacije in drugi. V teh institucijah naj bi se v bistvu reševale različne konfliktne situacije. Svoje bogate misli je sekretar Todo Kurtovič sklenil s poudarkom na nalogah sredstev javnega obveščanja pred volitvami in kongresi, pri čemer je menil da je glavna naloga teh medijev v tem, da čim bolj popolno in vsestram sko sporačajo resnico o naši socialistični stvarnosti ter o revolucionarnih spremembah v družbenoekonomskih in proizvodnih odnosih. Pri tem pa morajo biti marksistično kritični in dialektično ustvarjalni. V razpravi, ki je sledila, je sekretar Kurtovič odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so jih postavili udeleženci seminarja in ki so se nanašala na nekatera zunanjepolitična vprašanja in na status novinarja v organizacijah združenega dela, oziroma avtonomnost tovarniškega tiska. Iz govora namestnika sekretarja IK CK ZKS Vlada Jau-žiča V zaiklujčnem delu posveto-vanja je o vlogi in nalogah glasil v združenem delu v pripravah na VIII. kongres ZKS in IX. kongres ZKJ spregovoril Vlado Janžič, namestnik sekretarja predsedstva IK CKS. Na oba kongresa prihajamo pripravljeni, je dejal tovariš Janžič, kajti v času med VII. kongresom ZKS in X. kongresom ZKJ smo utrdili jasen koncept razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov ter jih okrepili tako, da nastajajo novi samoupravni odnosi, v katerih prevzema delevec dejansko oblast v svoje roke in stoji organiziran v družbenopolitičnih okoljih v središču dogajanj. V PRIPRAVE ZA KONGRE SE ZK S POGLOBLJENIMI ANALIZAMI DEJANSKEGA STANJA! V pripravah na kongresa moremo biti akcijski z jasno začrtanimi cilji za nadaljne poglabljanje in razvijanje samoupravljanja. V _tern akcijskem pristopu pa je bistveno to, da moramo s poglobljenimi analizami dognati, do kje smo prišli in kako naprej, da bomo tudi dejansko zagotovili vpliv in odločanje delavca v vseh sredinah, kjer živi in dela. Pri teh analizah, je opozoril tovariš Janžič, bo študija tovariša Kardelja, ki je pojasnila marsikakšno nejasnost, orožje v delavčevih rokah. Študija je resnično konkretno napotilo za neposredno akcijo v pripravah na kongresa ZK, ki morajo biti vsesplošna mobilizacija delovnih ljudi na vseh toriščih dela. V to mobilizacijo je potrebno zajeti predvsem tudi ves strokovni si»tencial v ZK, ki mora dajati več in boljših ter konkretnejših rešitev za nove družbene ekonomske odnose v naši družbi. Do zdaj je bilo namreč vse premalo opaziti v akcijah prav ta strokovni potencial, čeprav je 30—35 % članstva v ZK z visoko in višjo izobrazbo. V pripravah na kongrese je treba po mnenju tovariša Jan-žiča izhajati tudi iz pisma tovariša Tita in IK CK ZKJ in skozi pismo ocenjevati današnje razmere. Ob tem pa ne bi smeli mimo dejanskega položaja delavca, mimo vprašanj o reševanju njegovih socialnih, stanovanjskih in vseh o-stalih vprašanj njegovega življenjskega standarda. Če smo v preteklem štiriletnem obdobju mnogo svoje aktivnosti trošili v smeri zagotavljanja enotnosti ZK v Jugoslaviji, moramo zdaj to e-notnost še naprej razvijati in krepiti, predvsem pa utrjevati, je dejal tovariš Janžič. V tem času se je ZK močno tudi številčno okrepila, saj šteje danes 100.500 članov. Številčnost se potrjuje v akcijah in vsakdanjem življenju z bolj kvalitetnim in poglobljenim delom. Izredna pozitivnost te številčnosti pa se kaže tudi v dejstvu, da mladi vse bolj vidijo in spoznavajo v ZK svojo perspektivo1, pa tudi delav- ci v vedno večjem številu vsto. ipajo v vrste ZK zavedajoč se, da je to njihova partija, njihova organizacija. Tovariš Janžič je ob tem, ko je govoril o številčnosti ZK in sprejemanju novih članov, o-pozoril na dejstvo, da sprejemi nikakor ne morejo in ne smejo biti kampanjske in množične akcije. Pri sprejemanju v ZK je lahko edino merilo prispevek delavca k spreminjanju družbenih odnosov in njegovo aktivno delo v sredini, kjer živi. Ko ocenjujemo preteklo štiriletno obdobje med obema kongresoma, je potrebno z vso realnostjo in poštenostjo oceniti tudi delo poslovodnih struktur in ne v njih vedno in povsod gledati, kot nekje to delajo, samo tehnokrate. Zavedati se je namreč treba, da je poslovodna funkcija danes izredno pomembna in ji je treba dati vso težo. V tem štiriletnem obdobju so se utrudile in pridobile izredno vlogo osnovne organizacije ZK, je dejal tovariš Janžič, ko je govoril o tem, da se vse teme'i ne stvari danes rešujejo v TOZD in KS. Govoreč o samoupravnem odločanju na zborih delavcev ali občanov je zlasti naglasil potrebo in nujno, da morajo v bazi družbenopolitične organizacije odločilno vlogo, če želimo, da bodo zbori delavcev resnično postali mesto odločanja. V praksi moramo uveljaviti metodo, da o vsem, kar bodo odločali zbori delavcev, najprej spregovorijo v vseh družbenopolitičnih organizacijah in zavzamejo svoja stališča. Le tako namreč odločanje na zborih ne bo le formalizem, ampak dejansko odločanje, ker bo za njim stala poglobljena razprava. Do Skrajnosti je treba razviti borbo mnenj in mišljenj in končno izbrati tisto stališče, ki bo najboljše. Tak način dela mora v vsaki TOZD postati vsakdanja praksa, v katero pa moramo vtkati konkretnost in doseči tako delovanje, da bodo stališča komunistov postala stališča večine. O tem, kako v predkongresne priprave vključiti glasila združenega dela, je tovariš Janžič dejal: »O pripravah na oba kongresa je treba pisati predvsem v razumljivem jeziku. Glasila morajo spregovoriti o dosežkih v TOZD med obema kongresoma. Razviti morajo polemično in kritično pisanje o vseh napakah in slabostih in pri tem konkretno izpostavili tiste, ki so za napake in slabosti odgovorni. Pred bralce je treba razgrniti dejansko stanje brez ovinkarjenja in lakiranja. študijo tovariša Kardelja je treba prenesti v domače razmere in v glasilu pisati o njih, Glasilo mora postati zrcalo dejanskega sta- Pozdravno pismo tovarišu Titu S srečanja so udeleženci seminarja in organizatorji poslali pozdravno pismo tov. Titu. Dragi tovariš Tito! Zbrani na prvem srečanju organizatorjev obveščanja, u-rednikov, novinarjev in sode-iavcev glasil o organizacijah združenega dela iz SR Slovenije ti pošiljamo najprisrčnej-še pozdrave. Naše srečanje je povezano z republiško proslavo 30-letnice izhajanja glasil v orgnizacijah združenega dela, ki pa je toliko bolj slavnostna v letu, 'ko praznujemo tvoje in naše jubileje. Udeleženci srečanja — bilo nas je več kot sto — smo obravnavali probleme, s katerimi se srečujemo na področju obveščanja v združenem delu. Moramo reči, da teh problemov ni malo, vendar pa jih bomo — v to smo prepričani — s skupno aikcijo predvsem pa ob podpori zveze komunistov, uspešno rešili. Pri tem se ravnamo po tvojih besedah, da je objektivna in vsestranska obveščenost delavcev, zlasti o njihovih najbolj življenjskih vprašanjih v njihovem delovnem okolju, pogoj za uspešno in dobro samoupravljanje. Tega se mi, organizatorji obveščanja, u-redniki novinarji v organizacijah združenega dela dobro zavedamo, saj smo vedno v neposrednem stiku z delavci in se tudi neposredno soočamo s pritiški raznih protisa-moupravnih sil, ki si lastijo monopol nad informacijo in s tem žele čim več moči in odločanja obdržati v svojih rokah. Ko izpolnjujemo to svoje poslanstvo, se vedno zavedamo tvojih besed, da je treba iti po iniformacijoipredvsemi in zlasti k delavcu na njegovo delovno mesto ter prisluhniti njegovim željam in potrebam. V Sloveniji izhaja približno 500 glasil v organizacijah združenega dela v skupni nakladi 800 tisoč izvodov na eno številko. To so sicer zavidljivi rezultati, vendar pa nas zaskrbljuje dejstvo, v mnogih organizacijah združenega dela še ni zaživel pravi sistem obveščanja. Na srečanju smo se dogovorili za konkretno akcijo v prihodnje in dobili družbenopolitično podporo; pričakujemo in želimo pa to poporo tudi v praksi, saj pri uresničevanju zakona o združenem delu s področja obveščanja resnično potrebujemo. Zagotavljamo ti, da se bomo pri svojem delu vedno ravnali po tvojih načelih, jih vselej potrjevali in tako izpolnjevali naloge, ki jih pred nas postavlja celotna samoupravna socialistična skupnost. Dovoli nam, da ti ob izteku tega leta vsi zaželimo kot graditelju socialistične samoupravne Jugoslavije in uglednemu borcu za mir, neuvrščenost in pravične mednarodne odnose v novem letu čim-več zdravja, osebne sreče in zadovoljstva! Bled, 24. decembra 1977. Organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji in sodelav ci glasil v organizacijah združenega dela iz SR Slovenije. nja v sleherni TOZD in OZD ali SOZD in oblikovalec razpoloženja ter zavesti delavca. Skupno z družbenopolitičnimi Organizacijami mora biti glasilo iniciator in mobilizator vseh akcij v predkongresni dejavnosti. Le na ta način bo glasilo v polni meri zadovoljivo svojemu osnovnemu namenu in poslaništvu, to je skupno z vsemi pozitivnimi dejavniki v sredini, v kateri izhaja, biti mora mobilizator in usmerjevalec za preobrazbo samoupravne socialistične družbe v duhu ustave in zakona o združenem delu.’ PET JUBILANTOV Na srečanju so podelili tudi priznanja petim uredništvom OZD, ki že tri polna desetletja skrbe za pravočasno in popolno obveščanje svojih delavcev. PRIZNANJE SO PREJELI — »HMELJAR« Hmezad ža-Icc — »NOVA PROGA«, Železniško gospodarstvo Ljubljana — »OBZORNIK«, Zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana — PTT NOVICE«, Združene PTT Organizacije Slovenije — »ŽELEZAR«, Železarna Jesenice. POPRAVEK V zadnji številki našega glasila se nam je vrinila neljuba napaka v prispevku »Iz delovnih razmerij«. Zadnji; stavek bi moral pravilno glasiti: »Če je na primer rok začel teči 3. 3. in je v samoupravnem aktu določen štirimesečni odpovedni rok, se bo rok iztekel 3. 7. opolnoči in 4. 7. delavec ne bo več imel statusa delavca. Bralcem in avtorju prispevka se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo Protestno pismo avstrijskim oblastem Udeleženci prvega srečanja organizatorjev obveščanja, u-trednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v OZD odločno in najostreje obsojamo politiko avstrijskih oblasti do slovenske in hrvaške narodnostne iskupnosti v Avstriji, ki se kaže predvsem v neizpolnjevanju avstrijske državne pogodbe in poskusih nasilne asimilacije. Pri vsem tem smo ogorčeni še zlasti zato ,ker skuša avstrijska vlada svoje poteze in ravnanje mračnjaških sil — tako tudi skrajno nazadnjaškega in desničarskega Hei-matdiensta — pred svojo in svetovno napredno demokratično javnostjo prikriti ali prikazati v naj lepši luči: kot naj-večjo skrb za slovensko in hrvaško narodnostno skupnost. Odločno podpiramo prizadevanja oziroma boj obeh narodnostnih skupnosti, ki ni le boj za manjšinske pravice,, temveč boj za celovito1 osebno in socialno svobodo človeka in naroda. Ob tej priložnosti tudi pozivamo avstrijsko vlado, naj ne 'popušča nacionalšovinistič-nim silam — tistim mračnjaškim silam, ki so pred nekaj desetletji pahnile svet v krvavo vojno, silam, ki so počele grozljive zločine nad številnimi narodi 'ter demokratičnimi in naprednimi gibanji naše celine. To niso samo naša mnenja in zahteve, ampak tudi slovenske in jugoslovanske ter vse napredne svetovne demokratične dejavnosti. V imenu vseh teh in v našem imenu zahtevamo, da čimprej izpolnite dolžnosti, ki j h imate po Državni pogodbi do naših narodnostnih skupnosti in jima omogočite normalen vsestranski razioj! Organizatorji obveščanja, u-redniki, novinarji in sodelavci glasil v OZD iz SR Slovenije, zbrani na Bledu od 22. do 24. decembra 1977. V DO AGiS je najmlajša TOZD »VZDRŽEVANJE«, ki je bila ustanovljena 1. 7. 1977. Naloge, ki so bile postavljene z ustanovitvijo TOZD VZDRŽEVANJE, so bile precej velike. Potrebno se je bilo samoupravno organizirati in izvoliti vse samoupravne organe. Pomaga nam lahko samo korak naprej Pomen VZDRŽEVANJA v DO AGIS za potrebe ostailih TOZD je precejšni, čeprav občutimo vzdrževalci, da smo trenutno v podrejenem položaju. Obseg dela se je precej povečail, tako, da občutimo precejšnjo vrzel pri delovni sili. V letu 1978 je naloga TOZD, da pridobi potrebno delovno silo na kritičnih delovnih mestih in s tem poveča svojo akcijsko sposobnost. V glavnem so naloge, postavljene pred TOZD Vzdrževanje v letu 1977, vezane z investicijiskimi programi, ki so bili v celoti realizirani. Zelo smo se morali angažirati pri postavitvah in priklopih strojev za potrebe TOZD-ov. V letu 1978 pa smo usmerili akcijo na preventivo, ker le dobro preventivno vzdrževanje lahko rodi dobre rezultate in zmanjša naplanske zastoje strojev in naprav. (Nadaljevanje na 4. strani) V AGISU VRTALNI STROJ Z NUMERIČNIM KRMILJENJEM Leto 1978 bo za našo delovno organizacijo posebej pomembno leto; leto začetka obdelave ohišij zavornih agregatov GRAU na »NC-stroju«, velik korak na področju tehnologije, strojne obdelave, vstop v sorazmerno mlado in za nas novo smer tehnološke veje avtomatizacije. Za nas pa tudi v jugoslovanskem merilu novo, za zapadni svet — posebej ZDA, kjer je rojstni kraj NC-ja, pa že ustaljeno moderno avtomatizacijo individualne proizvodnje. V TOZD TAP se je pri obdelavi zavornih agregatov — licenčnega ga partnerja GRAU že pred leti pokazalo, da klasični stroji vedno bolj zahtevnim pozicijam ne bodo dolgo kos. Asortiman zavornih agregatov pa se -iz leta v leto veča. Z analizo obdelovancev se je pokazalo, da odpade cca 40 — 50 % obdelave na vrtalne stroje. Na teh se v glavnem vršijo operacije vrtanja, grezenj-a, rezanje navojev, povrtavanja in tudi rolira-nja. Da klasični vrtalni stroji vedno bolj zahtevnim pozicijam ne bodo -dolgo kos in da bo na tem področju potrebno nekaj napraviti je bilo jasno že leta 1976. V letu 1976/77 je VTŠ Maribor — TOZD Strojništvo organiziral seminarje za programerje in operaterje na NC strojih. Udeleženci teh so brli tudi Agisovii tehnologi in delavci iz neposredne proizvodnje. Na podlagi pridobljene- nega znanja, te nove tehnologije in mnenj, ki so jih dali predstavniki šole predvsem prof. dr. Šmarčan dipl. ing. im prof. dr. Šostar dipl. -ing., je v Agisu napočil ugoden trenutek, da pade končna odločitev za vrtalni stroj 'z NC kr-miljenjenjem. Pri izbiri stroja in pa proizvajalca, je imel zelo močan vpliv finančni kriterij. Denarna sredstva so bila omejena, kar je razumljivo saj NC krmiljeni stroj, prvič ni bil planiran, drugič pa so cene takšnih strojev danes zelo različne. Na podlagi zbranih ponudb im analiz teh, je tehnični- sektor s predstavniki TOZD-a zbral stroj firme »STA-MA« tipa RV 229 HV-NC 3. Marsikateri bralec se bo vprašal: — kaj je numerično krmiljenje? — za kakšno proizvodnjo so namenjeni NC stroji? — kakšne so prednosti teh? (Nadaljevanje s 3. str.) Problemi, ki nas mučijo so tudi v pomanjkanju prostora oziroma dislociran ju služb v TOZD. Zato je potrebno čim vztrajneje delati na odkupu garaž — CERTUS, ki so v celoti predvidene za TOZD VZDRŽEVANJE. Poseben problem nastopa z mizarsko delavnico, ki je locirana v centru mesta. Pogoji za delo v delavnici so slabi in nastopajo problemi glede transporta in komuniciranja z ljudmi. Potrebno je omeniti odnos delavcev v ostalih TOZD do osnovnih sredstev in delavcev VZDRŽEVANJA. Opaziti je, da prihaja do čestih tekočih okvar na strojih, zaradi nepravilnega ravnanja. Mislim, da je potrebno proizvodne delavce temeljito seznaniti z rokovanjem s stroji in strojnimi napravami. V končni fazi se moramo zavedati, da nam delovna sredstva omogočajo ustvarjanje dohodka. Vedeti moramo, da je stroj sposoben, da nam da pri pravilnih obremenitvah najboljše rezultate. Stroji, ki prihajajo sedaj so zelo komplicirani in elektro-hidravlično pnevmatsko krmiljeni, kar zahteva visoko-kvaliteto znanja in koncentracije pri iskanju napake. Zato moramo pri ugotavljanju okvar, delat timsko, to se pravi v tesni povezavi električar — ključavničar. Vzdrževanje je specifična TOZD, od katere se zahteva struktura raznih poklicev. Enak problem nastopa pri rezervnih delih, kjer so zaloge finančno minimalne .pomembno pa je, da so različni rezervni deli vedno na zalogi. Zato je povdarek na pravilnem planiranju rezervnih delov, izhodišče za pravilno postavljene plane pa so statistični podatki za nekaj let nazaj. V kratkih besedah je podano delo in problematika TOZD VZDRŽEVANJE. Upam, da bomo v sodelovanju z ostalimi TOZD sposobni razrešiti probleme, ki nas tarejo. Mirko Kovač Električni agregat In kakšni so odgovori: KAJ JE NUMERIČNO KRMILJENJE? Zaradi jasnejše razlage je potrebno razumeti princip in sisteme krmiljenja kot takega na konvencionalnih strojih. Na primer: kdo opravlja knmiiijenje — gibanje stružnega noža k obdelovan- merno visoka je pa dosti nižja od namenskih strojev. V Agisu se obdelovanci agregatov GRAU pojavljajo v serijah z 'majhnim številom kosov in nastopajo v dalših presledkih, oz. mesečno enkrat pa tudi dva do trikrat. Velikost teh serij je v poprečju cca 500 kosov. Za tako cu in spreminja obrate, pomike pri' univerzalni stružnici. Odgovor je preprost; delavec; z vrtenjem vijačnega vretena vzdolžnega ali prečnega suporta spreminja položaj noža, s premikanjem ročic nastavlja obrate in pomike. Enaka situacija je na rezkalnih, vrtalnih in drugih obdelovalnih strojih. Kaj pa krmiljenje na avtomatskih in polavtomatskih strojih. V naši organizaciji imamo največ takšnih, ki so krmiljeni preko krivulj, nastavkov, šablon pa tudi preko čepov, (plošč fr luknjami. Tem pa že pravimo programi, oz. nosilci spominov. Danes poznamo tudi boljše programe — nosilce spominov, ki se v svetu že na veliko uporabljajo. Ti so: luknjane kartice, luknjani trakovi, magnetofonski trakovi, magnetni diski in pa drugo. Za naše potrebe je najustreznejši luknjani trak in ga uporabljajo skoraj vsi proizvajalci obdelovalnih strojev. Skupna lastnost vseh spominov pa je, da so podatki zabeleženi številčno, ker so dolžine, premeri, pomiki, vrtljaji in slično že tako številke. Številčne informacije je možno najlažje prenesti na luknjani trak ■in tako napisani tekst najlažje odčita čitalna naprava na stroju. Ker številčno zapisani podatki v spominu krmilijo stroj, so ti stroji dobili naziv numerično krmiljeni stroji ali na kratko »NC« stroji, kar prihaja od angleškega izraza »NUMERICAL CONTROL«. ZA KAKŠNE PROIZVODE SO NAMENJENI NC STROJI? proizvodnjo, pa so, kot je že zgoraj navedeno, danes v svetu namenjeni numerično krmiljeni obdelovalni st' vii in so se pokazali kot najbolj ekonomični. GLAVNE PREDNOSTI NC STROJA NAPRAM KONVENCIONALNIM STROJEM: — povečajo produktivnost in kvaliteto, posebno se to odraža pri zelo kompliciranih obdelo-vancih, — število operacij se zmanjša na minimum, — ne zahtevajo posebnih vpe-njalnih priprav za vpelje obdelovancev, — omogočajo obdelavo s cenenimi standardnimi orodji, — nastavni časi so minimalni, — zagarantirana 100 % tehnološka disciplina v obratu itd. Še bi lahko naštevali prednosti, ki jih NC daje in vpliva na pocenitev proizvodnje, vendar naj bo dovolj. Garant tega so tudi ugotovitve predstavnikov organizacij, ki NC stroje že imajo in pravijo, da je največji prihranek ravno na pomožnih časih. Ta naj bi znašal cca 40%. Pri ročnem krmiljenju mora delavec večkrat menjati orodje ali pa pozicionirati preko vodilnih puš, kot je to primer pri vrtanju. Pri NC krmiljenju, ‘ki zelo hitro in 'natančno po-zioionira, se obdela z istim orodjem čim več izvrtin. Manjše število operacij oz. manjše število vpetij zagotovo prispeva tudi k večji natančnosti obdelave, poleg tega pa je delavec skoraj popol- Vemo, da za masovno — veliko serijsko pa tudi srednje serijsko so zelo ekonomični namenski stroji, ker so visoko produktivni. Pri malo serijski in predvsem pri individualni proizvodnji pa namenski stroji zaradi neizkorišče-nosti in visoke nabavne cene postanejo neekonomični. To vrzel pa danes uspešno pokrivajo NC stroji. Specifično za njih je, da so zelo produktivni, kljub malim serijam obdelovancev, cena teh sicer za naše razmere še soraz- noma razbremenjen napetega fizičnega dela. Vse zgoraj navedene ugotovitve bomo lahko potrdili z našimi praktičnimi izkušnjami, torej na našem NC stroju. Vemo, da tudi brez zagonskih težav ne bo šlo. Vsaka noviteta in avtomatizacija zahteva svoje težave, velikost teh pa zavisi od različnih faktorjev, tudi od subjektivnih: volje, požrtvovalnosti, strokovnosti, timskega dela, medsebojnih odnosov in drugo. Žunikovič Jože INOVACIJE-INVENCIJE Na delovnem mestu smo obiskali Žnidarič Dušana, člana našega kolektiva, ki se po službeni dolžnosti ukvarja s koristnimi predlogi in izboljšavami naših članov kolektiva. Ugotovili smo, da naši inovatorji veliko prispevajo k boljši proizvodnji. Njihove izboljšave zavzemajo zelo širok spekter raiznih področij, ki izboljšujejo pogoje dela in ustvarjajo velike prihranke v naši proizvodnji. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, da bi se tudi mi seznanili z osnovnimi elementi Dušan Žnidarič, referent za inventivno dejavnost racionalizacije. Kakšna je razlika med invenci-jo in inovacijo? Invencija je neko novo spoznanje, zamisel oz. ideja posameznika. invencija se porodi z opazovanjem okolice in z razmišljanjem, kako bi se dalo obstoječe stanje fzboljšati ali prilagoditi zahtevam. S stališča tehnike so in-vencije zamisli novih naprav, proizvodnih postopkov ali pa uporaba izdelkov v nove namene. Za invencijo velja značilnost, da invencija nima še nič skupnega z uporabo, to pomeni, da je nova za kreatorje ideje in za tisto neposredno okolje v katerem je nastala. Inovacija pa je prva uporaba znanosti in tehnologije v nove namene zaradi gospodarske koristi. Pri inovaciji je za razliko od invenoije značilna prav njena uporaba, torej realizacija za gospodarske namene. Kaj razumemo pod izrazom inovacijski proces? Na grobo lahko definiramo inovacijski proces kot nčartno in namensko porajanje invencij in njihovo sistematično pretvarjanje v inovacije zaradi gospodarskih koristi. Kakšen ima pomen množična inventivna dejavnost? Pod množično inventivno dejavnost razumemo vključevanje in sodelovanje najširšega kroga delavcev, zlasti neposrednih proizvajalcev v inovacijskem procesu. Za množično inventivno dejavnost je značilno, da to sodelovanje ni osnovno delo delavcev, temveč da delavci ob svojem rednem delu neprestano iščejo nove možnosti za dvig produktivnosti v neposredni okolici. Kakšna bi naj bila analiza vzrokov zaradi katerih zapostavljamo lastno tehnološko ustvarjanje v Jugoslaviji? Navedel bi samo nekaj bistvenih vzrokov, ki so v večini primerov prisotni tudi v naši delovni organizaciji: — ni povezave med proizvodnimi programi, plani razvoja in pregledom odprtih problemov; — ni sistema akcij za pritegovanje sodelavcev k reševanju odprtih problemov in organiziranemu inventivnemu delu; — ni oblikovana ali se ne oblikuje industrijska lastnina, niti se poslovno ne uporablja; — ni razmejeno področje delovnih dolžnosti in dodatnega ustvarjalnega dela, kar velja posebno za kadre, ki imajo največ znanja in največ sposobnosti za ustvarjanje inovacij; — pogosto se priznavajo le manjše inovacije iz kroga fizičnih delavcev, medtem ko se pri večjih vlaganjih ne pričakuje ali ne želi inovacijskih stvaritev, ker naj bi bilo vse delo samo delovna dolžnost: •— avtorji pomembnejših inovacij si dostikrat ne upajo postavljati odškodninskih zahtevkov, čeprav se njihove stvaritve že izkoriščajo in prinašajo velike koristi; —• tudi na visokih nivojih domače tehnološko znanje ne pomeni nič, medtem ko se tuje hitro priznava itd. Kako daleč nazaj segajo začetki iznajditeljske dejavnosti v naši delovni organizaciji? Praktično sežejo začetki inovacijske dejavnosti do same ustanovitve naše DO, ker so že takrat posamezni člani kolektiva z raznimi inovacijami izboljšali takratne delovne procese, za kar pa niso dobivali odškodnin, ker še inovacijska dejavnost ni bila osnovana. Kdaj smo začeli točneje voditi predloge gospodarskih koristi in nagrad? S sprejetjem novega pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v letu 1971. Koliko je bilo do sedaj prijavljenih predlogov in koliko odklonjenih? Od leta 1971 je bilo prijavljenih 117 koristnih predlogov, 105 tehničnih izboljšav in 3 izumi, medtem je bilo do sedaj zavrnjenih samo 14 inovacij. Poudariti moram, da je v reševanju ostalo še 80 inovacij, katerih v kratkem času, ko sem na delovnem mestu referenta za inovacije, ni bilo mogoče rešiti. Kaj ureja iznajditeljsko dejavnost? iznajditeljsko dejavnost ureja pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Kdo obravnava iznajditeljske predloge? Vse došle prijave sprejme referent za inovacije, jih zabeleži v delovodnik in izstavi potrdilo o sprejemu. Nato zahteva glede na vsebino inovacije strokovna mnenja posameznih služb in vodstva TOZD v katerem se bo inovacija uporabljala ter izdela izračun prihranka in odškodnine, ki pripada prijavitelju. Tako obdelana prijava se nato obravnava na seji komisije, ki sprejme potreben sklep. Sklep komisije se po pravnomočnosti, ko je bil razobešen 8 dni, posreduje delavskemu svetu TOZD v dokočno potrditev. Ali so vsi obstoječi akti v skladu z zaščito inovatorjev in kako predlagatelje nagrajujemo? Do novega zakona o inovacijski dejavnosti, ki bo v kratkem ilzšel v SR Sloveniji so akti v skladu z zaščito inovatorjev. Predlagatelje pa nagrajujemo po posebni tabeli, ki je sestavni del pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki je bil sprejet na delavskem svetu DO dne 8. 11. 1976. Ali predlagaš, da se izdela nov samoupravni sporazum, s katerim bi morda odpravili nekatere pomanjkljivosti? Vsekakor, saj bo že z novim zakonom o inventivni dejavnosti prišlo do pomembnih sprememb. Nadalje mislimo spremeniti način prijavljanja inovacij, kar bi se v bodoče vodilo pod šifro in ne več pod priimkom vsakega posameznika. Ali bi bilo potrebno izdelati predlog po katerem bi člani kolektiva AGIS množičneje sodelovali pri osvajanju oziroma uvajanju novih izdelkov in sicer tako, da bi vsako novo misel, idejo zapisali in sporočili tistim, ki bi jo uresničili? Takšen predlog bi bil vsekakor pozitiven, saj bi se vključevalo v inovacijsko dejavnost več članov kolektiva, ter tako prišlo do visoko donosnih inovacij. Razmišljamo še o tem, da bi nekatere probleme pričeli razpisovati z internimi natečaji za rešitev. In za konec, ali si morda tudi sam inovator? V delovni organizaciji AGiS sem zaposlen preko 22 let. Večino tega časa sem delal na delovnem mestu analitik študija časa in dela, katerega osnovna naloga je racionalizacija. Predlagal in izdelal sem vrsto inovacij, ki so prinesle večje gospodarske koristi, vendar odškodnin nisem dobival, ker je to moja službena dolžnost. VOLILNA KONFERENCA OOS AGIS BO DNE 3. II. 1978 OB 14. uri V OBRATU DRUŽB. PREHRANE. UDELEŽBA ZA DELEGATE OBVEZNA! GUMARNA BO INVESTIRALA V našem glasilu smo že večkrat zasledili prizore iz dela v vulka-nizacijskem oddelku TOZD Gumarne. Delo v tem, pa tudi v drugih oddelkih Gumarne je težko, posebej pa ga otežujejo slabi pogoji dela. Prostori v katerih se danes stiska TOZD Gumama so že nekaj let preozki za normalno rast produkcije. V iskanju notranjih rešitev je izkoriščen in racionaliziran že vsak kotiček, kjer je možno mešati zmesi, pripravljati material, vulkanizirati ali čistiti gumene izdelke. '♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ l Niso samo bili, | 1 še vedno so... i Nekdo bi dejal, da je naslov malo čuden, nekaj manjka. Morda tudi res. Ozreti se moramo v preteklost in v njej poiskati manjkajoči del, ki je mnogo prispeval za razvoj našega kolektiva in pripomogel k uspehom, ki jih moramo vedno dograjevati in krepiti. Vemo in zavedamo se, da ljudje, ki danes uživajo zaslužen pokoj še vedno živijo z nami, še vedno njihove misli budno spremljajo vsak naš uspeh in tudi oni se ga veselijo, kajti tudi njihov del je v vsem kar imamo danes. V treh in celo štirih desetletjih so s svojim delom v proizvodnji in na področju družbeno političnega življenja, dali osnove vsem odnosom, ki pogojujejo vzajemnost in družbeno korist. Vse to in še mnogo več, ki se ne da opisati nas vsako leto vspodbuja, da se jim na skromen, pa vendar prisrčen način oddolžimo za njihov prispevek k razvojni poti naših proizvodnih odnosov in same proizvodnje. To srečanje smo organizirali tudi ob izteku preteklega leta. Igrivost na njihovih obrazih je najbolj živa priča o njihovem zadovoljstvu. Izrazili so željo, da ta srečanja s sedanjim kolektivom, nekdanjih delavcev, še podkrepimo, kajti vsakega našega uspeha se veselijo, zato jim je vest o našem razvoju zelo dobrodošla. Podeljene so bile tudi skromne denarne nagrade, kot priznanje za njihovo začeto in dobro r4?vojno pot našega kolektiva, ki danes šteje že čez 1700 zaposlenih. O samem vtisu srečanja so spregovorili tudi sami. Skupne misli je zabeležil na papir tov. Bajgot, dolgoletni delavec prejšnje tovarne TAP, ki danes živi v Rušah. TOZD Gumama je razvila in osvojila veliko število izdelkov, ki imajo odvzem na domačem tržišču, kažejo pa se tudi možnosti za večji delež izvoza. Vsako povečanje strojnih kapacitet pa zahteva dograjevanje novih proizvodnih prostorov. Lokacijski pogoji takega širjenja ne dovoljujejo več. Nujno je vlaganje v nove proizvodne prostore in obnovo strojnega parka. TOZD Gumama ima izdelan program investiranja in danes sprejema odločitev o nje-govem načinu in obsegu. Po pripravljalnih delih za investicijsko vlaganje TOZD Gumarne se bo povečal obseg dela od 350 t predelane gume v letu 1978 do 1260 t v letu 1982. Pri tem bo bruto nro-coikt narastel od 61 milijonov din v letu 1978 do 152 milijonov din v letu 1982. Predvsem se bo povečala proizvodnja vzmetnih elementov z ali brez kovinskih vložkov, ostali proizvodi z vezavo gumaJkovina, upoštevan pa je tudi del proizvodnega programa stiskanih gumenih izdelkov, ki jih prenašamo s sporazumno delitvi-jjo programa iz SAVE Kranj v AGIS. To so predvsem tesnila, spojke, izdelki za farmacijo, široko potrošnjo ter gumena avtomobilska oprema. Z razgovori o delitvi programa med DO SAVA Kranj hi DO AGIS smo pričeli v letu 1976 in naslednjo leto sprejeli združevanju na področjih, ki samoupravni sporazum o so zanimiva za obe podjetji. Prenos programa stiskanih izdelkov bo specificiran v začetku letošnjega leta in posredovan samoupravnim organom v odločitev previdoma v II. kvartalu 1978. Trenutno računa TOZD Gumama le na lastna investicijska sredstva ter bančni kredit. Tako oblikovana sredstva dovoljujejo le stopenjsko in- Pri proizvodnji tahografov prihaja nenehno do različnih težav, ki ovirajo kontinuirano delo, taiko v pripravi polizdelkov, kot na montažnem traku in navijalnici registriranih trakov. Problemi ne nastajajo zaradi proizvodnih kapacitet, ki so dovolj velike za planirano mesečno proizvodnjo, temveč zaradi prevelike odvis-notsti proizvodnje TOZD-a od vestiranje. V letu 1978 predvideva TOZD adaptacijo prostorov v AGISU in nabavo opreme za zagotovitev kapacitet za planirano povečanje prihodka v letu 1978—79. Izgradnja I. dela proizvodnih prostorov v izmeri 2800 m2 tlorisne in etažne površine v industrijski coni AGIS-a v letu 1979 bo omogočila razširitev odd. priprave zmesi, kovinskih delov, vulkanizacije ter čiščenja izdelkov. V tem letu bo potrebno investirati tudi v ureditev energetskih virov, potrebnih za produkcijo. Obstoječi prostori bodo uporabni za skladiščenje surovin in me-šalnico zmesi. V II. fazi, predvidoma leta 1981 bi dogradili še dodatnih 1700 m2 proizvodnih in Skladiščnih prostorov, kjer bi u-redili priročno skladišče surovin ter novo mešalnico surovin. Po končani investiciji bo TOZD Gumama pridobila skupno približno 4500 m2 novih prostorov, novo opremo v vrednosti 28 milijonov din, za-kar bo morala zbrati skupno 76;7 mjilijonov din, največji del v letu 1979, 34,5 milijonov din. Investicija je delovno intenzivna, saj predvideva preko 200 novih delovnih mest in je tudi zanimiva za naše področje. Predvsem gre za pri. učene delavce, preostali potrebni kader pa si bo morala gumama pridobiti z dodatnim vlaganjem ter s pomočjo IC SAVE Kranj. Predvideni cilji — povečanje zmogljivosti, izboljšanje delovnih pogojev ter zaposlovanje novih delavcev, kar bo z investicijo pravgotovo uresničeno, zato bo TOZD Gumama vložila vse napore, da uresniči svoj program, ki ima razen teh še niz spremljajočih u-godnih učinkov. storitev kooperantov, ki zamujajo z dobavnimi roki, razen nekaterih izjem. Poseben problem je tudi kvaliteta izdelkov, saj imamo uvedeno statistično sprejemno kontrolo, ki ne kontrolira vsega materiala 100 % in prihaja večkrat do zastojev celo na montažni liniji. Odlitke za našo proizvodnjo izdeluje TOZD TAP, ki BILI SMO SREČNI IN ZADOVOLJNI Ponovno sem se znašel v sredini,. ki je ne morem pozabiti in je nikoli tudi ne bom, in to med svojimi bivšimi delovnimi tovariši v TAP sedaj AGIS na zboru upokojencev, ki je bil 23. 12. 1977. Prisrčen sprejem, s katerim smo bili sprejeti s strani predstavnikov DPO in DO mi bo ostal do konca mojih dni nepozaben. Doživeti trenutke ko občutiš, da se te nekdo razveseli, ko te ponovno zagleda, ko nisi več aktiven je nekaj zelo lepega, humanega in v srce segajočega. Po talko lepem sprejemu ste nam prikazali tovarno, ki se je med tem časom, ko sem jo kot upokojenec zapustil, lepo razvila kljub težavam in veliki konkurenci. Res lepo, ko vidiš, Ikaj vse lahko delovni človek doseže, če živi in dela z zavestjo, da dela zase in za nas vse, da dela za naš lepši jutri in to z veseljem in zavestjo, da vsi odločajo o vsem. V letu 1977 ste zgradili nov obrat družbene prehrane, s zaradi premajhnih livarskih kapacitet komaj zadovoljuje naše potrebe. Zato smo bili primorani prenesti nekaj odlitkov v izdelavo kooperantom. Tudi livarska orodja so že dotrajana in se morajo nenehno popravljati. Registrirni papir za trakove še vedno uvažamo, ker doma nobena OZD ni zainteresirana za izdelavo takšnega papirja. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz papirja, prihaja tudi v oddelku navijal-nice do zastojev in s tem zmanjšanega plasmana trakov na tržišče. Težave nastajajo tudi pri planiranju proizvodnje. Zaradi nepravočasnih dobav kooperantov in reklamacij ne mo- katerim je lahko sleherni član kolektiva več kot zadovoljen in to z izgledom obrata, kot uslugami, ki so res na višku. Tudi mi smo bili deležni teh dobrot, ki se ne dajo' pohvaliti samo z besedami. Pred slav nostnim, kosilom smo bili de ležni tudi humane geste tovarne, ko nam je vsem upo kojencem slavnostno podelil denarne nagrade predsednik OOS, kar sploh nismo priča kovali, ker smo smatrali za nagrado že samo povabilo na zbor. Posebno mi je bilo pri jetno pri duši, ko nam je predsednik DS podal finančni rezultat podjetja iz katerega smo razbrali veselo novico, da je letni plan dosežen in presežen. Skrb družbe do starejših, v tem primeru skrb tovarne do nas upokojencev, ni samo fraza, temveč resničnost. Taiko sem preživel lep dan, katerega se bom vedno spominjal. V imenu vseh upokojencev, ki smo bili navzoči na zboru se zahvaljujem vsem, ki ste nam omogočili srečanje za vse, kar smo ta dan lepega in nepozabnega doživeli. Ivan Bajgot remo razpisovat optimalnih serij in jih moramo razbijati na manjše serije, ki pa zahtevajo večje manipulativne stroške in zmanjšujejo kvaliteto proizvodnje. Pomembno je tudi vodenje kartoteke materiala, saj lahko ena sama napaka pri knjiženju povzroči nepravočasno dobavo dela. Da bi izboljšali takšno stanje bo potrebno doseči večjo zavzetost vsakega posameznika v TOZD-u in DO, predvsem pa izboljšati odnos kooperantov do našega skupnega izdelka, v bodočnosti pa razmišljati o večjih investicijah v osnovna sredstva in s tem doseči večjo tehnološko samostojnost naše proizvodnje. Luka Fras Majda Petrovič jiimiiMifiifliioDiimčE" Družbena samozaščita Čeprav smo v prejšnjih člankih že obravnavali vprašanje požarne varnosti čutimo za potrebno, da tudi v tem članku širše spregovorimo o tej, za nas zelo važni temi. Vsaki oddelek ali elovno mesto, kjer je nevarnost, da pride do požara, je opremljen z gasilnimi sredstvi ,za začetno gašenje požara (ročni gasilski aparati S ali GO2). V oddelkih, ki so posebaj izpostavljeni možnosti požara so hidranti — v oddelku ali v njegovi neposredni bližini. Vsak delavec je dolžan valovati svoje delovno mesto in delovno okolje pred požarom. To opravlja tako, da uredi svoje delovno mesto, delovne priprave in prilagodi svoje ponašanje in delo temu, da onemogoči pojavo požara ali vsaj omeji možnost pojave požara. Vsak delavec je tudi odgovoren za protipožarno preventivo na svojem delovnem mestu. Budno mora spremljati tudi dogajanja na drugih delovnih mestih in opozarjati sodelavce na nepravilnosti v požarni preventivi. Če delavec ne more sam odkloniti pojave, ki bi lahko pripeljali do požara, mora o tem nemudoma obvestiti svojega nadrejenega vodja, ki je dolžan te pojave odstraniti. Vsak delavec je dolžan takoj posredovati, če opazi požar ali neposredno nevarnost požara. Da bi to dosegel mora biti seznanjen z osnovnimi preventivnimi protipožarnimi ukrepi in v rokovanju z 'ročnimi gasilnimi a-parati (posebno aparat S in CCk) ter z delom z hidranti. Neposredno nadrejene vodje so dolžni podrejene seznaniti z požarnimi nevarnostmi na njihovem delovnem mestu in oddelku, z rokovanjem z ročnimi gasilnimi sredstvi (način delovanja, način in mesto uporabe). Skrbeti morajo za proste gasilske poti in zasilne izhode ter kontrolirati, če so sredstva za gašenje začetnega požara na svojih mestih. Vodje morajo ob zaključku dela pregledati oddelek in delovna mesta ter ugotoviti če so: — proste požarne poti, — dostopni hidranti in ročna gasilna sredstva, — pogašeni vsi ognji — izklopljene eJektroinšta-lacijske naprave in — če so podani vsi pogoji, da bi prišlo do požara med njihovo odsotnostjo. SDS je pismeno predlagala TOZD, ki imajo v svojem sestavu oddelke, kjer je povečana nevarnost požara, da oddelek ne pustijo brez nadzora tudi med malico. Tudi na ta način pomagamo k boljši protipožarni varnosti. Neposredno nadrejeni so dolžni, da vse svoje podrejene seznanijo z določili »Pravilnika o požarni vanosti«. Požarna varnost je med drugim tudi zelo važen element v izvajanju družbene sa- mozaščite. Saj že mali požar povzroča materialno škodo, prekinja delovni proces in vnaša negotovost med delavce. Veliki požari so lahko za delovno skupnost in socialno varnost delavcev prava katastrofa. Pri takšnih požarih prihaja do uničenja in poškodovanja objektov, strojev, naprav in orodij velike vrednosti. Celo človeške žrtve so zelo pogoste. Kot posledica tega je zastoj v proizvodnji, zastoj v razvoju delovne organizacije, izguba velikih materialnih in finančnih sredstev in s tem poslabšanje socialne varnosti delavcev. To smo našteli zato, da bi vam prikazali khko veliko vlogo ima zavestna družbena samozaščita tudi na tem področju. Z zavestnim ponašanjem, v smislu družbene samozaščite, onemogočimo pojave požarov ali vsaj omejimo pogostost le-teh. Do požara lahko pride v izjemnih primerih tudi takrat, ko smo podvzeli vse požarno varnostne ukrepe (višja sila). V takšnih slučajih moramo biti pripravljeni, da požar pogasimo ali lokaliziramo. Za to se moramo strokovno protipožarno usposabljati in pridobljeno znanje utrjevati. Delavci, še posebo člani gasilskega društva in nadrejeni morajo biti posebno pozorni tudi na zvočne ali kakšne druge znake, ki nam javljajo, da se je nekje pojavil požar. Dolžni so se preko vratarske službe pozanimati, kje se je požar pojavil — posebno, če je bil dan signal »požar« z našo sireno. Ne bi želeli, da se ponovi primer, ko je dal požarni inšpektor SO Ptuj v popoldanskem času, probni signal za vajo in na ta signal nihče od delavcev v Rajšpovi ulici 16 ni reagiral. Probni signal je bil dan z gasilsko sireno AGIS-a. Požar se lahko pojavi tudi na objektih, ki so v neposredni bližini našega podjetja. Takšni požari tudi nas neposredno ogrožajo, zato se moramo v teh primerih ponašati tako kot, da se je požar pojavil v našem podjetju. V teh primerih smo tudi dolžni pomagati pri gašenju ali lokaliziranju teh požarov po svojih močeh, ne, da bi pri tem zanemarili lastno varnost. SDS se nadaljuje Funkcionalno izobraževanje V okviru funkcionalnega izobraževanja, smo na ravni DO »AGIS« organizirali seminar za poslovodne, vodstvene in visokostrokovne delavce. Seminar so izvajali strokovni delavci Centra za funkcionalno izobraževanje pni VŠOD Kranj na podlagi sporazuma o sodelovanju pri izpopolnjevanju organizacije dela, ki sta ga sklenila »AGIS« Ptuj in Visoka šola za organizacijo dela Kranj. Zaradi velikega števila udeležencev smo slušatelje delili v dve skupini. Prva skupina je poslušala predavanje od 12. 1. do 14. 1. 1978, druga skupina pa bo na seminarju od 26. do 28. januarja tega leta. Predavanja na seminarju zajemajo naslednja področja: — poslovanje v OZD, — poslovni informacijski sistem (PIS), — metode in tehnike komuniciranja (delo z ljudmi), — vrednotenje dela in delitev OD, — kakovost in zanesljivost. Večina udeležencev se je o seminarju zelo pohvalno izrazila in želijo, da bi s podobnimi seminarji še nadaljevali. Omeniti moramo, da je bilo žal tudi nekaj posamezniikov, ki so bili mnenja, da za njih seminar ni bil dovolj dober in so se temu primemo tudi obnašali. Menim, da s takim vedenjem ne motijo samo predavatelja, ampak dajejo tudi slab vzgled ostalim udeležencem. F. S. Udeleženci seminarja funkcionalnega izobraževanja ALI SE DOVOLJ POGOVARJAMO Z DELEGATI? Ali se delegati dovolj dogovarjajo s svojimi delovnimi sredinami, ki odločajo o vprašanjih pomembnih za njeno delo in celotno poslovanje? Ali so mnenja delegatov, s katerimi prihajajo na seje organov v katerih so izvoljeni izkristalizirana v njihovih delovnih sredinah? Ali so to njihova osebna mnenja? To, ali bo delegat pravi, avtentični zastopnik interesov delovnih ljudi v svojih delovnih sredinah je odvisno od več faktorjev, največ pa od stopnje in načinn informiranosti delegata. Priče smo številnih sestankov samoupravnih organov, ko delegati dobijo gradivo neposredno pred sejo. Večkrat tudi delegati dobijo material na sami seji. Kako naj delegat takrat seznami delavce, ki so ga izvolili, z gradivom in o vprašanjih, ki so v gradivu obravnavana, če sam ni imel časa prebrati gradivo? Kako se naj takrat delavec vključi v razpravo, za katero se ni imel časa pripraviti? Čigava mnenja naj zastopa? Potem se ne smemo čuditi, če se v diskusijo vključujejo v glavnem vodje in drugi vabljeni delavci, delegati pa manj. Delegat ni in se ne sme obnašati, kot profesionalec ali odtujenec od svoje delovne sredine. Delegat in sredina, ki ga je izvolila, morata biti v stalni delovni povezavi, oziroma v stalnih medsebojnih stikih, da lahko spremlja življenje in dogajanje v delovni sredini, sodeluje pri oblikovanju njenih interesov in jih vsIMajuje z drugimi, širše skupnosti. Samoupravni organi morajo sprejeti svoje, še ne sprejete poslovnike dela, s katerimi morajo urediti in določiti pogoje dela delegatov. Dolžnost vseh delavcev, v vseh delovnih sredinah je, da svojim delegatom ustvarijo čimbolj-še pogoje za dosledno izvrševanje delegatske funkcije. Rado Veljovič Iz delovnih razmerij UMIK (PREKLIC IZJAVE) V našem pravu je v zvezi z začetkom učinkovanja izjave sprejeta tako imenovana teorija sprejema. To pomeni, da začne delavčeva izjava pravno učinkovati šale, ko je prispela v TOZD. Ko je pismena izjava prispela v TOZD, je delavec enostransko in brez so^~ glatsja pristojnega organa več ne more pravno veljavno preklicati. Ko je organizacija sprejela izjavo delavca, ni dolžna upoštevati umika izjave. Od tega načela so bile v praksi nekatere izjeme. Delavec sicer lahko prekliče ali umakne izjavo, vendar morajo za to' obstajati res utemeljeni razlogi. Razlogi za umik izjave so res izjemni, zato je treba okoliščine v zvezi z njimi v samoupravnem aktu natančno določiti. Niso v nasprotju z ustavo in zakonom določbe samoupravnih aktov, da lahko delavec pravno veljavno prekliče ali umakne svojo izjavo do takrat, ko Je o njej razpravljal pristojni organ TOZD, ker razširjajo krog pravic delavca, ki je sicer načeloma vezan na izjavo od takrat dalje, ko je prispela v TOZD. Povsem jasno je, da je umik izjave dopusten takrat, ko je prispel v TOZD hkrati z izjavo. Pri enostranski odpovedi delovnega razmerja se postavlja vprašanje, ali je potrebno, da pristojen organ TOZD obravnava izjavo in odloči o prenehanju dela. Pri tem vprašanju je treba upoštevati naslednje: — da lahko nastane spor o tem,, kdaj je začel teči odpo-vednji rok; — da je lahko bila izjava podana v zmoti, pod vplivom sile al zvijače oziroma v posebnem duševnem stanju; —■ da zaradi formalnih razlogov in pomanj kij ivosti sploh ni mogoče šteti, da je delavčeva izjava veljavna (napri-mer izjava ni podpisana). Našteti življenjski in pravni razlogi narekujejo, da mora pristojni organ TOZD izdati sklep o prenehanju dela tudi na podlagi izjave delavca. Sklep organa, ki odloča o pravicah in obveznostih v združenem delu, bo ugotovit- na- vesti, da je delavec podal izjavo, da ne želi delati v TOZD in da prekinja delovno razmerje, kdaj (datum!) je začel teči rok, v katerem, še mora ostati na delu, kdaj delavcu preneha status delavca ter kakšne in katere pravice in obveznosti ima delavec do prenehanja dela (napr. pravica do dopusta, pravica do o-sebnega dohodka po zaključnem računu, vrnitev štipendije, ipd.). venega značaja. V izreku sklepa je treba Delavcu je treba sklep vročiti. Delavec ima pravico izpodbijati sklep pri sodišču združenega dela. V takem sporu bo delavec z zahtevkom pravloma uspel le, če se ugotovi, da njegova izjava pravno ni veljavna, ne more pa uspeti, če je izjava veljavna, vendar je pristojni organ kršil postopek. Tako, stališče temelji na dejstvu, da ima sklep organa TOZD samo ugotovitveni značaj. SPORAZUMNO PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Delavec se lahko s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji oziroma delovni Skupnosti. Tudi v tem primeru mora delavec podati sam, torej enostransko ne da bi ga kdo h temu silil, pismeno vlogo, s katero prosi za prekinitev delovnega _ razmerja. To dejistvo pripelje največkrat do tega, da nepoučeni smatrajo tudi takšno vlogo kot odpoved po volji delavca. Pri tem jim je bistveno, da je delavec sam, na lastno pobudo podal izjavo, zanemarijo pa vse ostale bistvene elemente, ki kažejo na to, da želi delavec prekiniti delovno razmerje sporazumno, ne pa enostransko. Takšna izjava nima značaja enostranske izjave volje delavca in samo na njeni podlagi nobene pravne posledice. Vlogo delavca mora obravnavati pristojni organ (odbor za medsebojna razmerja, po novih aktih pa komisija za delovna razmerja) in sprejeti v zvezi z njo pozitiven ali negativen sklep. Organ _ torej ne ugotavlja nekega dejstva, ampak nastopi dejistvo (prenehanje delovnega razmerja) šele s pozitivnim sklepom organa. Pri sporazumnem prenehanju delovnega razmerja delavec tudi ni vezan na odpovedni rok. Delovno razmerje mu poteče z dnem, ki ga sam določi v vlogi, če pristojni organ v TOZD to sprejme, oziroma z dnem, 'M ga določi organ, če se delavec s tem strinja. Če je tarej delavec v svoji vlogi zaprosil pristojni organ, da mu dovoli sporazumno prenehanje delovnega razmerja in je v vlogi dotočil tudi datum, mu s tem datumom preneha status delavca, če je pristojni organ sprejel sklep, da se mu sporazumno prenehanje dela dovoli. Če pristojni organ sprejme sklep, da se delavcu sporazumno prenehanje delovnega razmerje ne dovoli ali če določi drugačen rok kot ga je določil delavec, delavec pa se s tem rokom ne strinja, potem delavcu ne preneha delovno razmerje, kjer se s pri- Samostojna kadrovska složba in njeno področje dela Od 1. 1. 1978 smo z reorganizacijo v DSSS razdelili sploš-nolkadrovski sektor v splošni sektor in v samostojno kadrovsko službo. Kadrovska služba je tudi pred tem opravljala svoja delovna področja kot jih bo vnaprej. Razlika je le v odgovornosti. Vodja kadrovske službe je bil posredno podrejen vodji DSSS sedaj pa neposredno, kar velja tudi v sodelovanju s samoupravni-nimi organi. Službo vodi CO-KLIN Oton. Samostojna 'kadrovska služba je razdeljena na oddelek za delovna razmerja, ki ga vodi Rozalija VUČAK. Začasno oz. do njene vrnitve iz porodniškega dopusta pa to delo o-pravlja Marija IVARTNIK. V tem oddelku opravljamo vsa opravila v zvezi s sprejemom, razporejanjem in razrešitvijo dela delavcev. Vodimo celotno osebno dokumentacijo, ki je predpisana z zakonom o e-videncah na področju dela. Neposredno sodelujemo z vse mi komisijami in ostalimi samoupravnimi organi, ki kakor kdli odločajo o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Poseben referat opravlja vsa opravila z zdravstvenim zavarovanjem kot je zdaja-njem, potrjevanjem zdravstva, nih izkaznic ter ostala obvezna poročanja po predpisani evidenci o zdravstvenem zavarovanju. Za to opravilo je zadolžena Betka KMETEC. V tem oddelku dobi delavec vsa potrdila, ki jih potrebuje in izhajajo iz statusa delavca. Na osnovi sklepov samoupravnih organov in njihovih izvršilnih organov izdajamo sklepe o sprejemu na delu, razporejanju delavcev, prenehanju dela in druge sklepe fodločbe, ki so v zvezi z delom v združenem delu). Dajemo tudi vsa pojasnila, ki jih delavec želi oz. zahteva. Poseben referat je izobraževanje To delo opravlja Franc SIMONIČ. Po planu in programu opravlja vsa opravila, ki so povezana z rednim, izrednim in funkcionalnim izobraževanjem. Referat za družbeni standard in rekreacijo1 opravlja Štefan MURKO. Or- ganizira in opravlja vse naloge ki so v povezavi s stano-vanjjslko problematiko, letnim oddihom, športnimi tekmovanji. Referat za socialno delo o-pravlja Jasna TOPLAK. Ta re-rerat se šele pričenja uveljavljati. Pri njej bi se morali stekati vsi problemi človekove stiske, ki ovirajo delaca in delovno organizacijo1 pri delu. Je vezni člen med 'delovno organizacijo in obratno ambulanto. Nadzoruje in odgovarja za opravila v zvezi z invalidnostjo in upokojitvijo delavcev ter kontrole bolniških izostankov. Tesno sodeluje s službo varstva pri delu. Služba bi morala opravljati še psihotehnična opravila, vendar so predstavniki TOZD za letos odklonili sredstva za kritje osebnih dohodkov za industrijskega psihologa. V planu števila izvajalcev nimamo odobrenega še enega referenta za evidenco in statistiko, katerega bi nujno potrebovali. Nenehna sprememba zakonskih predpisov, še več pa internih sprememb, nalaga mnogo opravil, ki jih naši delavci v rednem času ne bodo mogli zadovoljivo opraviti. U-pamo, da bodo delegati TOZD to upoštevali ob evantuelno nepravočasno opravljenih nalogah. Naša služba mora o-pravljati vsa dela v zvezi z sistemizacijo delovnih opravil, vrednotenjem delovnih nalog in nenehnim spremljanjem, dopolnej vanjem in predlaganjem ustreznih sprememb s tega področja. Zakon o združenem delu nam narekuje, da odpravimo doslej znan pojem >-delovno mesto« in preidemo na delovne naloge. Za to obsežno opravilo imamo pet člansko komisijo, ki je dolžna pripraviti teze za sestavo kataloga delovnih nalog in vrednotenje delovnih nalog. Komisija se je odločila, da za ta opravila sprejme oz. predlaga osvojitev enotne metodologije, ki jo je izdala gospodarska zbornica SR Sloienije. 0 tem bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila Oton Cokliir stojnim organe«! ni pismeno sporazumel. Če hoče delavec kljub temu prenehati z delom v TOZD, mora podati izjavo, da ne želi več delati v TOZD in mu bo na tej podlagi prenehalo delovno razmerje z iztekom časa, ko je še dolžan ostati na delu v TOZD (enostransko prenehanje delovnega razmerja). Sporazumnega prenehanja delovnega razmerja ni in ne more biti, če pristojni organ o vlogi delavca sploh ni razpravljal in torej ni sprejel nobenega sklepa. Sporazum je lahko le obojestranski, pri čemer morata pismeni sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja podpisati delavec in predsednik pristojnega organa, ki je sklep sprejel. Danica Vindiš SKLEPI DS DO V MESECU JANUARJU 1. DS DO je razpravljal o izvedbi zborov delovnih ljudi TOZD, DSSS in DSK. Na podlagi posameznih zapisnikov, oziroma pregleda le-teh, je DS DO ugotovil ter sklenil: DS DO verificira siklepe zbora delovnih ljudi TOZD DSSS, DSK, ki so bili pravno veljavno izvedeni 23. in 26. 12. 1977. 2. Po programu izvajanja zakona o združenem delu je bil v naši DO izveden referendum na katerem smo potrdili srimoupravne splošne akte izmed ostalih tudi SS o pogojih za pridobivanje dohodka in o skupnih osnovah in merilih, po katerih se razporeja •čisti dohodek ter delijo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD, DSSS in DSK. Iz rezultatov referenduma je bilo zaključiti, da je bila javna razprava temeljita, ter celovita. Po predhodni a-nalizi komisije za izvedbo referenduma je DS DO sprejel sledeči sklep: DS DO ugotavlja, da je bil referendum po posameznih TOZD, DSSS, DSK z dne 26. 12. 1977 pravilno izveden, sklepi pa pravno veljavno sprejeti, ter jih kot takšne verificira. 3. Zaradi nove organizacije v DO, je DS DO tudi imenoval po predhodnem zunanjem razpisu ter sklepu oziroma soglasju DS DSSS vodja DSSS. Sklep je bil: DS DO imenuje za vodjo DSSS tov. Borisa Horvata. Imenovanje je po predlogu razpisne komisije, ter po soglasju DS DSSS. 4. DS DO je imenoval vodjo DSK, kar je tudi po novi organizaciji. Sklep je bil: DS DO imenuje za vodjo DSK tov. Maurič Franca dipl. oec. Imenovanje je po predlogu razpisne komisije ter soglasju DS DSK. 5. DS DO je na svoji seji dne 20. 12. 1977 razpisal volitve za DS DO ter SDK. Zaradi še neznanih predlogov SO Ptuj glede zunanjih članov disciplinske komisije e-notne za DO AGIS je moral DS DO razširiti svoj prvotni sklep in sicer: DS DO razširi svoj sklep 23. izredne seje z dne 20. 12. 1977 s tem, da se za 26. 1. 1978 razpišejo volitve za DS DO, za SDK ter skupno disciplinsko komisijo. 6. Komisija za združitev naše DO v SOZD ZIV TAM je DS posredovala o sodelovanju pri razpravi s predstavniki možnih delovnih organizacij za ZIV TAM. Komisija je seznanila DS DO o upoštevanju naših pripomb na SS o združevanju v SOZD ZIV TAM. Na delegatsko vprašanje, glede načina ter velikosti združevanja v omenjeno SOZD ZIV TAM samo z enim TOZD in sicer z TOZD KO. Namreč jasno je, da omenjena TOZD dela izključno za TAM Maribor, ter da je njen proizvodni program del programa nove SOZD. Delegati so se s predlogom v celoti strinjali, kar je je bilo ugotoviti z enoglasnim sprejemanjem sledečega sklepa: DS DO Agis daje predlog SS o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela združene industrije vozil TAM v petnajstdnevno javno razpravo TOZD, DSSS, DSK z dnem 29. 12. 1977. DS DO razpisuje referendum za glasovanje (glasujejo delavci vseh TOZD) o sprejemu SS o združitvi v SOZD ZIV TAM za dne 26. 1. 1978. V kolikor v javni razpravi delavci zavzamejo negativno mnenje o predlogu SS o združitvi v SOZD ZIV TAM se referendum ne izvede s tem datumom. 7. Na DS DO je prispelo poročilo komisije za sanacijo TOZD Kovinska obdelava. Pri razpravi na to poročilo je bilo še enkrat temeljito predelano celotno poslovanje ter gospodarjenje v tej TOZD. Skupaj smo ugotovili, da je TOZD Kovinska obdelava sanirana, ter da že ustvarja svojo akumulacijo. Omenjeno ugotovitev so posredovali tudi vodilni delavci naše DO, potrdile pa so jo tudi delegacije iz TOZD KO na DS. Ugotovitve po tej razpravi je DS DO potrdil s sledečim sklepom: DS DO je vzel zaključno poročilo komisije za sanacijo TOZD KO na znanje, z ugoto^-vitvijo da je TOZD KO sanirana. DS DO je tudi ugotovil, da je bilo delo komisije uspešno izvršeno, zato je 'razrešil. 8. Na podlagi nove organizacije, ter razporeditve delavcev na nova delovna mesta, je DS DO razpravljal ter apr jel sledeči sklep: Na predlog komisije za spremljanje sistema del. dohodka in osebnih dohodkov je DS DO sprejel sklep, da se vsem delavcem, ki bodo po novi organizaciji razporejeni izdajo odločbe s staro ocenitvijo. Poračun med staro in novo ocenitvijo se opravi, po potrditvi predloga novih ocenitev. Delavci pri katerih bo nova ocenitev nižja od stare sedanje, ne bo potrebno vračati razlike, vendar to velja samo do dneva izdaje nove odločbe. Za realizacijo tega sklepa se zadolži direktorja DO. Rok 31. 1. 1978. 9. Na DS je bilo posredovano tudi obvestilo o dodelitvi srebrne plakete za dolgoletno sodelovanje naše DO z Auto Hrvatska. Omenjeno obvestilo je bilo z zadovoljstvom sprejeto istočasno pa sklenjeno, da se vodstvo DO v ime- nu DS DO ter DO kot celote zahvali Avto-Hrvatski za dodeljeno priznanje. 10. Na DS DO je bilo tudi posredovano od strani SKS da so SIS za izobraževanje, kulturo in zaposlovanje poslale naši DO v podpis aneksa k SS o temeljih plana 1976—1980 in postavile zahtevo da se SS sprejmejo do 31. 12. 1977. Po razpravi ter ugotovitvi, da je za pravo samoupravno pot po- trjevanja premalo časa, je DS DO sprejel sledeči sklep: Splošni kadrovski sektor se zadolži da prizadete SIS obvesti, da se sprejem aneksov vrši po enakem samoupravnem postopku, kot ori sprejemu SS. Obvesti se tudi naj, da bodo zbori delovnih ljudi TOZD, DSSS DSK razpravljali oziroma sklepali v januarju 1978. Franc Mertelj Opravljene nadure v DSSS v zadnjem tromesečju 1977 Splošni sektor: 1. 418 nadur od tega: — splošni sektor 554 — služba družbene samozaščite 441 — čistilna služba 212 — pravna služba 211 Kadrovska služba: 74 nadur Sektor za plan, analize in AOP: 849 nadur od tega: — plansko-anal. služba 639 — AOP 210 Knjigovodski sektor: 425 nadur od tega: — služba fin. knjig. 177 — inventurna komisija 170 —■ ostale službe 78 Finančna služba: 505 nadur Razvoj no-tehnični sektor: 5.518 nadur od tega: — konstrukcija 213 — TPP 569 — OTS 2.599 — transport 1.066 — tehnična kontrola 1.071 Skupaj : 8.789 SPLOŠNI SEKTOR L Služba družbene samozaščite 441 nadur Nadure so bile opravljene zaradi nadomeščanja vratarjev v času rednih letnih do^ pustov in bolniških izostankov. 2. Čistilna služba 212 nadur čiščenje poslovnih in proiz- \ odnih prostorov. Del nadur jc šlo v breme posameznih TOZD. 3. Pravna služba 211 nadur Nadure so bile opravljene zaradi sestavljanja samoupravnih splošnih aktov. 4. Splošni sektor 554 nadur Nadure so bile opravljene zaradi nadomeščanja, prepi-sovanja in kompletiranja samoupravnih splošnih aktov. V številu nadur splošnega sektorja so zajete tudi nadure šoferja osebnega avtomobila. SAMOSTOJNA KADROVSKA SLUŽBA Kadrovska služba je v zadnjih štirih mesecih opravila skupaj 74 nadur. Te ure so bile opravljene v mesecu decembru, ker je nastala potreba po izdaji odločb o razporeditvi z 1. 1. 1978. V tem času so bili pripravljeni podatki za izdajo odločb, ter preračunana delovna doba za seznam jubilantov, v kateri so prejeli nagrade za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe. Nadurno dek> je odobril Odbor za medsebojna 'razmerja delavcev Delovne skupnosti skupnih služb na 43 redni seji, dne 26. 12. 1977. SEKTOR ZA PLAN IN ANALIZE TER AOP V obdobju 1. 10. — 31. 12. 1977 je bilo' izplačano za Plansko analitsko službo skupaj 639 nadur za delo v podaljšanem delovnem času v oddelkih obračuna osebnih dohodkov in poenterk. Manjše število nadur pa za Plansko analitski oddelek, ki je moral zaradi omejenega časa sestaviti vrsto poročil po periodičnem obračunu v mesecu oktobru 83 nadur pa v mesecu decembru za dela na letnih planih poslovanja. Posebej moramo poudariti, da do nadurnega dela v Plansko analitskem oddelku prihaja zaradi neažurnega dela drugih služb v delovni organizaciji, katere morajo posredovati določene podatke. V službi AOP pa je bilo v času 1. 10. — 31. 12. 1977 izvršeno skupaj 210 nadur, kar pa je predvsem posledica prilagajanja del na tujih računalniških sistemih. Opravljene nadure v DSSS v zadnjem tromesečju leta 1977 Po izvršeni reorganizaciji v DSSS bo število nadur v Plansko analitski službi znatno padlo ker je oddelek obračuna OD s poentersko službo prešel v druge sektorje, medtem ko se bo število nadur v službi AOP zaradi povečanega obsega del povečalo. KNJIGOVODSKI SEKTOR Skupno je bilo opravljeno 425 nadur. Od tega v: — službi finančnega knjigovodstva 177 nadur •— inventurni komisiji 170 nadur — ostalih službah 78 nadur V službi finančnega knjigovodstva je bilo potrebno v času izdelave periodičnega obračuna za III. tromesečje 1977. Obseg dela se v tem času poveča zaradi obračunov v zvezi z ugotavljanjem dohodka, čistega dohodka in njegove delitve kar v vmesnih mesečnih obdobjih ni slučaj. Deloma je nastala potreba po nadurnem delu tudi zaradi nadomestovanja v času odsotnosti dveh knjigovodij, ki sta bili na porodniškem dopustu. Del vzrokov je tudi v nepravočasnem sprejetju poročil drugih služb in okvarah knjižnega stroja, vendar te ure niso registrirane. V delu inventurne komisije so bile nadure potrebne predvsem zaradi samega popisa v skladiščih. Da bi skladišča lahko normalno sprejemala in izdajala material, je inventurna komisija ali njeni elani opravljala popis ob prostih sobotah in v popoldanskem času. Ostale službe so opravile 78 nadur v času izdelave periodičnega obračuna, porabljene pa so bile za pisanje obrazcev in ostalih poročil v zvezi s periodičnim obračunom. FINANČNA SLUŽBA Razlogi za tolikšno število nadur so: 1. v msecu oktobru, novembru in decembru je bila v bolniškem staležu Silva Junger — referent za vrednostne papirje; 2. tov. Ivica Ličen je imela 10 dni letnega dopusta in ga je koristila v mesecu decembru. 3. Tudi drugi delavci finančne službe so v mesecu decembru še koristili ostanek letnega dopusta. Delo v finančni službi mora biti opravljeno dnevno, zato so priskočili na pomoč drugi delavci v finančni službi in oprvili delo v popoldanskem času. Prav talko pa smo bili dodatno obremenjeni še s pripravami na otvoritev žiro računov po TOZD in zato vsega dela ni bilo mogoče opraviti v dopoldanskem času. RAZVOJNO TEHNIČNI SEKTOR Konstrukcija Oktober: opravljenih 33 nadur. Prevajanje in priprava za izdelavo prospektov za zavorne agregate. November: opravljenih 55 nadur. Pregled postopkov za AOP. Priprava in prevodi za seminar zračnega vzmetenja. December: opravljenih 125 nadur. Risanje osnutkov za določene tipe vozil; Reklamacija vseh kljuk z zaklepom; Reklamacija zapirača 318, Reklamacija TAM-dvigala; Risanje za ogledalo ŠKODA-WARTBURG; Prevajanje kataloških listov iz slovenščine v srbohrvaščino; Prevajanje kataloških listov iz nemščine v slovenščino. ORGANIZACIJSKO TEH NIČNA SLUŽBA Oktober: Skladišče orodij, skladišče osnovnega materiala, skladišče normiranega materiala, skladišče polizdelkov. V mesecu oktobru je porabljenih 786 nadur za stroškovno mseto 1206 TOZD-a TAP. Nadure so bile porabljene zaradi inventur in zamenjave bolniškega staleža in dopustov. November: Skladišče orodij, skladišče osnovnega materiala, skladišče normiranega materiala, skladišče polizdelkov. V mesecu novembru je bilo porabljenih 800 nadur za stroškovno mesto 1206 TOZD-a TAP. December: Skladišče orodij, skladišče osnovnega materiala, skladišče normiranega materiala, skladišče polizdelkov. Porabljenih nadur v decembru je bilo 1013 za stroškovno mesto 1206 TOZD-a TAP. Nadure so bile v večini porabljene zaradi letne inventure v vseh skladiščih. TRANSPORT 0220 DSSS Oktober 380 nadur November 280 nadur December 406 nadur Nadure so bile porabljene večinoma zaradi dalj časa trajajočih prevozov blaga od kooperantov in nabave materialov prav tako pa v proizvodnji in pri inventuri. TEHNIČNA KONTROLA Oktober: — merlnica DSSS 28 nadur — TOZD TAP 323 nadur — TOZD KO 5 nadur — TOZD PM 5 nadur — TOZD Gumama 55 nadur Skupaj: 416 nadur November: — merilnica DSSS 31 nadur — TOZD TAP 124 nadur — TOZD KO 36 nadur -- TOZD Gumama 35 nadur Skupaj: 226 nadur December: — merilnica DSSS 53 nadur — TOZD TAP 260 nadur — TOZD KO 58 nadur — TOZD Gumama 58 nadur Skupaj: 429 nadur SKUPAJ: 1071 nadur Vse nadure so bile uporabljene na zahteve vodij obr. in dir. TOZD. Koristile so se predvsem zaradi nadurnega dela v prizvodnji in nujnosti prevzema gotovih izdelkov. ^ V odd. merilnice pa za _ osvajanje novih proizvodov in meritev vzorcev. Plan nadur smo redno dostavljali komisiji MRD DSSS v potrditev, katere pa niso bile prekoračene. TEHNIČNA PRIPRAVA PROIZVODNJE OKTOBER: Za TOZD TAP Ignac Habjanč — opravil 12 nadur. Izdelava tehn. postopkov, izpis original matric in materialnih listov za »P« serijo za: Spojna glava z autom, zapiranjem — zavora 334 038 101. Spojna glava z autom. zapiranjem — napajalna 334 039 101. Izdelava projektivnega načrta za razširitev montažnega o-brata zav. agregatv GRAD. Marjan OGRIZEK — opravil 30 nadur Priprava dokumentacije (plani kontrole, robni kartoni in statistični kontrolni listi) za uvajanje statistične kontrole kakovosi. Izdelava planov kontrole za poz. GRAU. Martin JAUŠOVEC — 12 nadur Sodelovanje pri preizkusni seriji struženja ohišij spooj-nih glav: 336, 337, 338, 339 340. Stružili smo 05 operacijo na BRT-36 in BRT-50 ohišja 11—0996—09, 11—0962, 11— __0995—09, 11—0997—09, 11— _0959—09. Andrej ŠTUMBERGER — opravil 20 nadur Izdelava planov kontrole in prevzemnih pogojev: 954, 314 018—01, 11—0968—09 (323) in tečaj statistične kontrole. TOZD KOVINSKA OBDELAVA Maks POTOČNIK — opravil 21 nadur Izdelava tehnol. dokument, za JUGOTURBINO Karlovac, za Glavni zav. valj in reševanje tekoče problematike. NOVEMBER: TOZD TAP Zvonko HAJDUK — opravil 20 nadur VSklajevanje kot na teh. dokumentaciji z konstr. načrtom in plani kontrole. 'Priprava dokumentacije z ustreznimi skicami za optično nastavljivi aparat. Poverjanje teh. do- kumentacije oz. orodij za zavorni agregat »323«. Sodelovanje pri »P« seriji v popoldanskem času. Simon MUADNA — opravil 10 nadur Prevajanje Francoske literature za ogoledalo IVM zunanje in notranje. Marjan OGRIZEK — opravil 100 nadur Izdelava planov za izdelke GRAU-strojne za uvajanje statistične kontrole kakovosti. Andrej ŠTUMBERGER — opravil 102 naduri Izedalava planov kontrole za izdelke GRAU-strojna za uvajanje statistične kontrole kakovosti. Majda IRGL — opravila 30' nadur Pisanje robnih kartonov za izdelke GRAU-strojna za uvajanje statistične kontrole kakovosti. Henrih ERLIH — opravil 15 nadur Sodelovanje pri »P« seriji,, priprava za postopke in izdelovanje operacijskih risb. TOZD KOVINSKA OBDELAVA Maks POTOČNIK — opravil 15 nadur Inventura (surovine TOZD-KO) in konstruiranje namenskih nožev. DECEMBER: TOZD TAP Zvonko HAJDUH — opravil 30 nadur Spremljanje »P« serije in »O« serije v proizvodnji za agregat 314 018 001. Sodelovanje pri popravilu priprav za ohišje 11—0931—19 zaradi spremembe kokile. Franc PERČIČ — opravil 7 nadur Izdelava oper. listov za novi format za ohišje 11—0931 —09, 11—0537—29, 11—0536— 19, 11—0700—09 in spremljanje »P« serije Konstrukcija priprava za žaganje odlitkov 11—0433—11 in LL—0932—09. Henrih ERLIH — opravil 24 nadur Sodelovanje pri preizkusu orodja in to za: ploščo sedala 943 310—01, ploščo naslona 943—410—01, letev 942—01. Sodelovanje pri »P« serijah in izdelava operacijskih risb. Majda VOGRINEC — opravila 20 nadur Prepisovanje robnih kartonov in teh. dokumentacije. Andrej ŠTUMBERGER — opravil 76 nadur Izdelava planov kontrole za izdelke GRAU-strojna za uvajanje statistične kontrole kakovosti. Marjan OGRIZEK Izdelava planov kontrole za izdelke GRAU-strojna za uvajanje statističe kontrole kakovosti. Majda IRGL — opravila 25 nadur. Prepisovanje robonih kartonov in pisanje teh. dokumentacij. '---------------------------------------------^ Jubilejne nagrade in naši jubilanti ______________________________________________- Ob izteku 1977. leta Ln tovarniškem prazniku smo na predlog OOS podelili jubilejne nagrade delavcem, ki imajo skupno 10, 20 in 30 let delovne dobe. Preobširno bi bilo pisati o vsakem posamezniku, o njegovi prehojeni poti ustvarjalnega dela, zato vam bomo predstavili le nekatere, ki so jim potekla tri polna desetletja ustvarjalnosti. S tem pa nimamo namena zmanjšati vrednosti vloženega dela in naporov tistih naših delavcev, ki že dve polni desetletji vlagajo svoje napore za naš skupni uspeh in tudi ne tistih, ki svojo pripadnost delu in družbenemu napredku dokazujejo že celo desetletje. Vsi, prav vsi zaslužijo ob teh jubilejih toplo besedo zahvale za njihov doprinos k skupnim uspehom. TOZD 10 let 20 let 30 let TAP 59 68 6 KO + A KG 17 + 4 8 _ Vzdrževanje 12 14 1 Servis 12 4 2 Orodjarna 16 12 2 Preč. meh. 15 4 12 Gumama 20 14 3 DSSS 81 82 12 VINKLER Jože Trideset let je dolgih, vendar ne tako dolgih, da ne bi vtisnjeni dogodki danes sveže in živo pogojevali trideset let naših skupnih prizadevanj pri izgradnji domovine in človeških pravic. Za čemer smo strmeli, smo dosegli. Socialistični odnosi so prinesli toplino in bogastvo našemu narodu, ki ima svoje lastne pravice. Že v rani mladosti sem prijel za delo, kajti doma smo imeli bore malo zemlje in kruha za vse. Skopa haloška zemlja je gnala ljudi po svetu za zaslužkom. Na srečo sem dobil zaposlitev v Strojami Majšperk in tako z zasluženim dinarjem razbremenil starše. Nato je sledila obveza vsakega državljana in po od-služenju vojaškega rdka sem dobil zopet zaposlitev v Tovarni Strojil, ki je v letu 1968 prenehala poslovati. Minilo je zopet nekaj mučnih mesecev brez zaposlitve in s pomočjo delavske univerze Ptuj sem dobil v prejšnjem TAP-u delovno mesto čistilca odlitkov. To delo opravljam tudi danes in moram dodati, da sem zadovoljen z osebnim dohod--kom. Važno je omeniti tudi to, da na zadovoljstvo vplivajo tudi naši odnosi, ki so vse prej kot slabi. Rudolf BER Obujanje spominov na mladost in zametke takratnih korakov v samostojen svet življenja, je mnogokrat poveza-Neurejeni odnosi v človeški no tudi s pridahom grenkobe, družbi in eksploatacija siromašnih je le^te potiskala še v večjo bedo. Prav to pa sem čutil na lastni koži, kajti kot pastir sem se zaposlil pri ptujskem privatniku Pečniku in si talko rezal tanek kos kruha za golo življenje. V času okupacije nemškega agresorja in njegovih hlapcev sem dopolnil šestnajst let in se ponovno zaposlil pri ptujskem pravat-niku kot transportni delavec. Sledilo je nemško ujetništvo in spoznanje trdega življenja pod okupatorjevim teptanjem našega naroda in zemlje. Po težko dočakani svobodi sem si delo poiskal pri privatniku Vindiš Janezu, kjer sem bil zaposlen dve leti. Kot sleherni državljan naše domovine sem tudi jaz častno odslužil obvezen vojaški rok, kamor so me poklicali v letu 1948. Po odslužen ju sem se zopet vrnil na staro delovno mesto k privatniku. Obrtniško dejavnost Vindiš Janeza so potem nacionalizirali in nastalo je podjetje LIP Maribor. Tu sem preživel polnih šest let. Moja na-daljna pot me je vodila v nek- danji IKLIP, ki se je pozneje združil z Avtokaroserijo in nastalo je podjetje Avtomobilske opreme. Skupne delovne dobe imam trideset let, od tega dvajset let v AGISU, na delovnem mestu, ki ga opravljam še danes. Jože GALUN Delovna doba treh desetletij je posebno doživetje, če človek ve in to občuti, da ga družba ceni in mu vrača. Vse tri desetletja sem prebil v eni delovni organizaciji, ki se je danes prebila s svojimi proiz-vodi na trgu v vrste uspešnih producentov avtomobilske industrije. Moje prvo delovno mesto je bilo v Tekstilni tovarni, iz katere so se pozneje razvile strojne delavnice. Opravljal sem delo snovalca in že čez nekaj časa mi je bilo zaupano odgovornejšo delo mojstra. Pred združitvijo Strojnih delavnic s Tekstilno tovarno sem opravljal delo nadmoj-stra. Po združitvi Strojnih delavnic s Tekstilno tovarno sem delal v sedanji Gumami kot vulkanizer. Z zalaganjem in potrebnim znanjem sem bil nameščen na delovno mesto vodje valjarne. To delo opravljam tudi danes in moram priznati, da sem z delom zadovoljen. V vsem tem času sern aktivno deloval tudi na družbenopolitičnem področju, kar mi je naloga in dolžnost tudi še danes. Z sodelavci se razumem in upam ter želim, da bi naši odnosi še naprej vzorno razvijali pot skupnih prizadevanj. Viktor HODNIK Ko se tako človek ozira v preteklost in zbira pota tridesetih let ustvarjalnosti in dela, ugotovi, da je navidezno dolga doba hitro minila. Prvi dnevi življenja so mi stekli 10. 9. 1927 v Ljubljani. Abecedo in poštevanko sem se začel učiti v Logatcu, gimnazijo pa sem obiskoval v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne smo se preselil v Ptuj in nato nas je pot vodila v Slavonsko Požego in od tam v Sanski most v Bosno. Naša odisejada se je nato nadaljevala v Varaždin, kjer sva se z bratom vključila v osvobodilno gibanje. Takoj po končani vojni sem odšel na odsluženje vojaškega roka in po končani vojaščini sem se vpisal na srednjo tehniško šolo, kovinski oddelek v Ljubljani. Po uspešno zaključenem šolanju sem se zaposlil v tovarni glinice in aluminija v Kidriče- vem. Nekje v sredini 1956. leta me je pot zopet vodila v Ptuj in na predlog nekaterih znancev sem se zaposlil v takratni tovarni IKLIP, kot ob-ratovodja galvanike. Lahko bi dejal, da smo zaradi neizkušenosti in pomanjkanja strokovno usposobljenega kadra orali ledino, ki pa ni bila vedno ledina prav zaradi velike mere medsebojnega spoštovanja in razumevanja. To pa nam je pomagalo tudi pri vzgoji in usposabljanj ju domačega kadra, kar je bilo za nemoten potek proizvodnje nujno potrebno. Vzporedno z gal-vaniko pa smo razvijali tudi brusilnico in svetlikamo, kajti neposredno v naši bližini se je razvijalo podjetje A v toka roserija, ki je osvajalo avtomobilsko opremo in v končnem produktu tega podjetja je bilo deležno tudi naše delo. Po tako uspešnem medsebojnem sodelovanju simo s tovarno Avtomobilske opreme združili delo in sredstva ter začeli skupno razvijati in osvajati proizvodnjo ter na sedanjem prostoru graditi nove obrate. Skupno podjetje je dobilo naziv Tovarna avtoo-preme. Te moje misli bi zaključil z željo, da razbremenimo delavce v galvaniki nekaterih težkih del, da jim izboljšamo pogoje dela in vsaj delno uredimo okolje. Naši jubilanti (Nadaljevanje s 11. str.) Boris GABRON Rojen sem bil v Trbovljah. Pozneje sem, živel v Celju, kjer sem končal osnovno, meš-čanisiko in obrtno šolo. Izučil sem se avtomehanskega poklica in bil leta 1942 prisilno' mobiliziran v nemško vojsko. Po vrnitvi iz ujetništva (Egipta) 1945. leta sem bil ipoklican na odsluženje vojaškega roka. Po vrnitvi sem se zaposlil kot garažni mehanik v Cinkarni Celje, kjer sem služboval 13 let. Med tem časom sem opravil vozniške izpite za vse kategorije in VK stroke prometa. Leta 1959 sem se preselil v Ptuj in se zaposlil kot voznik pri Reševalni postaji. V letu 1962 sem postal član izpitne -komisije za voznike motornih in priklopnih vozil pri SO Ptuj. Zaradi napornega dela pri takratnih pogojih kot voznik reševalec sem se leta 1965 zaposil v takratnih Strojnih delavnicah, obrat servisi kot prevzemalec vozil in opravljal tudi reklamacijske posle. Dve leti pozneje sem poleg ostalega dela začel sodelovati pri teh. pregledih. Po- preselitvi v nove prostore za opravljanje teh. pregledov opravljam službo vodje teh. pregledov. Zaradi povečanja obsega dela na delovnem mestu sem leta 1976 prenehal z delom v izpitni komisiji. Na delovnem mestu se počutim dobro, saj me delo veseli. Kljub težkim pogojem dela se (umazanijja, vlaga, ropot, strupeni plini CO) s sodelavci teh. pregledov pri delu razumemo. Odnosi so tovariški. Delo samo pa opravljamo vestno in dosledno' saj se zavedamo, da smo pomemben člen verige dejavnosti, ki skrbi za varnejši promet na naših cestah. Zavijanje sirene smo slišali tudi v Agisu Da so industrijska gasilska društva pomemben člen v tej humani organizaciji smo se lahko prepričali 13, januarja 1978, ko je zajel velik in nevaren požar TOZD za vzdrževanje železniških vozil v Ptuju. Prvi zvočni signali »požar« so opozorili tudi naše gasilce, da je potrebna hitra intervencija. Oblaki dima in visoki plameni so bili videti že od daleč iz česar je jasno izhajalo, da je ogenj zajel večji objekt. Prav to pa je spodbudilo člane našega gasilskega društva, da so se vključili v možnostih tehnične opremljenosti in znanja v lokalizacijo in gašejne požara. Za to hitro posredovanje moramo predvsem omeniti tov. KELENC Viktorja, ki je opozoril naše gasilce, kje je požar in obenem omogočil prevoz gasilskega orodja in ljudi. V dostavni avtomobil »Zastava« so naložili motorno brizgalno, cevi in orodje. Že ob drugem zvočnem znaku »požar« s katerim so klicali na pomoč, so se odpravili k objektu požara. Dobili so nalogo, da z eno napadalno skupino varujejo zid med lakirnico in skladiščem lakov. Nalogo so zelo uspešno opravili, saj se požar ni razširil na skladišče, kar bi imelo katastrofalne posledice. Ob 19,15 uri so dobili od operativnega poveljnika požarne obrambe dovoljenje, da zapustijo požarno mesto in da se lahko vrnejo v podjetje. V gašenju požara so sodelovali: 1. KELENC Viktor 2. ZUPANIČ Friderik 3. IVANUŠ Martin 4. MILOŠIČ Martin 5. FEGUŠ Janez 6. GOSAR Danilo Imenovanim tovarišem gre vsa pohvala za hitrost, požrtvovalnost in uspešnost pri gašenju. V dosedanjih številkah našega časopisa smo že predstavili nekatere naše sodelavce športnike in njihove uspehe. Tokrat bi radi predstavili še enkrat letalce — letalce, ki pa ne letijo po zraku. Po zraku letijo njihovi modeli. To so letalski modelarji, člani modelarske sekcije Aerokluba Ptuj in naši sodelavci. Ali jih poznate? V letalskem modelarstvu je več kategorij modelov in sicer od prostoletečih jadralnih, motornih do radijsko vodenih modelov. Ptujski modelarji dosegajo v zadnjih letih zelo dobre rezultate na raznih tekmovanjih doma in na tujem. K tem uspehom so precej pripomogli tudi člani naše DO, saj so tov. Hostnik Janko, Žuran Maks in Dajč-man Miro člani slovenske modelarske ekipe, ki šteje devet članov. Tov. Alič Peter pa je celo član državne reprezentance v kategoriji vezanih modelov. Med nami pa so še trije sodelavci, ki so se tudi navdušili za modelarstvo in sicer tov. Hostnik Slavko, Belca Edo in Matjašič Vlado. Posebej bi tukaj omenil tov. Belca, ki se bavi z radijsko vodenimi modeli in je v lanskem letu že bil na prvih tekmovanjih, kjer je pokazal že kar solidno »pilotiranje«, v letošnjem letu pa pričakujemo, da bo šel po poti ostalih in pripomogel k še boljši uvrstitvi ptujske ekipe. Tudi Hostnik Slavko in Matjašič sta v lanskem letu doživela modelarski krst z jadralnimi modeli. Zdaj bi pa še predstavili naše »reprezentante«: ŽURAN Maks: Kontrolor v TOZD Kovinska obdelava. Z modelarstvom se ukvarja že od leta 1968. Začel je s kategorijo jadralnih modelov, kasneje pa je prešel v kategorijo penjačev. Prav v tej kategoriji je dosegel največje uspehe in že resno trka na vrata državne reprezentance. Je tudi aktiven na športnem področju v Agisu. Uspehi v letu 1977: Republiško prvenstvo v Vipavi 1. mesto posamezno in 1. mesto ekipno. Dolenjski pokal v Novem mestu 3. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Kup Bratstva in enotnosti v Prištini 5. mesto posamezno, 2. mesto ekipno. Državno prvenstvo v Vipavi 6. mesto posamezno, 3. mesto ekipno. Pokal Hans Kratky v Avstriji! 4. mesto posamezno. Žuran Maks s svojim modelom HOSTNIK Janko: vodja pomož-ne proizvodnje v TOZD Precizna mehanika. Z modelarstvom se je začel ukvarjaiti šele pred dvema letoma. Tekmuje v kategoriji modelov gumenjakov. Čeprav ima kratki modelarski staž, pa je dosegel že nekaj lepih uspehov kot posameznik in kot član ekipe. Uspehi v letu 1977: Republiško prvenstvo v Vipavi 2. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Dolenjski pokal v novem mestu 3. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Državno prvenstvo v Vipavi 5. mesto posamezno, 2. mesto ekipno. Štajerski pokal v Celju 2. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Kup Bratstva enotnosti v Prištini 2. mesto ekipno. Kup Republike v Zagrebu 2. mesto ekipno. DAJČMAN Miro: prodajni referent v DSK. V modelarske vrste se je vključil že leta 1956. Začel je z zmaji, pionirskimi modeli in kasneje s tekmovalnimi jadralnimi modeli penjači, danes pa tekmuje v kategoriji gumenjakov. V tej dolgoletni modelarski karieri je bil na mnogih tekmovanjih. Če omenimo uspehe zadnjih let, ko tekmuje v ekipi skupaj s Hostnik Jankom je tudi dosegel nekaj dobrih posameznih in ekipnih uvrstitev, tako v republiškem, zveznem in mednarodnem merilu. Uspehi v letu 1977: Republiško prvenstvo v Vipavi 3. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Dolenjski pokal v Novem mestu 2. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Kup Bratstva in v v Hostnik Janko Dajčman Miro enotnosti v Prištini 3. mesto posamezno, 1. mesto ekipno. Državno prvenstvo v Vipavi 9. mesto posamezno, 2. mesto ekipno. Kup republike v Zagrebu 12. mesto posamezno, 2. mesto ekipno. ALIČ Peter: vodja razvojno tehničnega sektorja DSSS. Član modelarske sekcije AK Ptuj je postal 1955. leta. Izdeloval in tekmoval je z raznoraznimi modeli, danes pa je mehanik v kategoriji »ekipna dirka«, kjer mu je pilot znani modelar Oto Velunšek. Tekmuje tudi v kate- Alič Peter goriji hitrostnih modelov, kjer je dosegel že hitrosti do 230 km na uro. V letošnjem letu je kandidat za svetovno prvenstvo vezanih modelov v Angliji. Bavi se še z raznimi strokovnimi rešitvami pri izboljšavah modelarskih motorjev. Uspehi v letu 1977: Državno prvenstvo v Markovcih 1. mesto ekipna dirka. Državno prvenstvo v Markovcih 4. mesto hitrostni modeli. Balkaniada v Bolgariji 4. mesto ekipna dirka. uoeiezoa Eden izmed sklepov 12. konference sindikata občine Ptuj je, da se sindikati morajo zavzemati, da delavske športne igre ostanejo stalna oblika dela na področjju rekreacije delavcem in da je športna rekreacija pomemben faktor pri razvijanju psihofizičnih sposobnosti delavcev. Športno rekreacijo želimo omogočiti čim širšemu krogu zaposlenih. Delavsko športne igre ptujske občine so se pričele že v mesecu decembru lanskega leta in se bodo nadaljevale do konca mescea maja. Naši delavci bodo tekmovali v vseh disciplinah. Tekmovanja so bila že v odbojki, šahu in keglanju. Ekipa Agisa se je pomerila v odbojki z ekipami Ingeni-ringa, občine in PP. Tekmovanje je bilo v telovadnici osnovne šole Dornava v mesecu decembru. Januarja je še bilo tekmovanje v šahu in kegljanju ob koncu meseca pa še v košarki. Kegljanje Udeležba AGIS-a na DŠI v kegljanju je bila dokaj uspešna, saj je ekipa v hudi konkurenci dvaindvajsetih e-kip, osvojila odlično drugo mesto. Borbe so bile zanimive in sami nastopi kvalitetni. To pa lahko potrdmo z nastopom Majcen Silvota, ki je med posamezniki podrl 456 kegljev, kar je zadoštovalo za najboljši rezultat med posamezniki. Ekipa AGIS-a: Alojz ZAJŠEK 419 Alojz LIČEN 357 Martin GOLOB 363 Alojz ŠERUGA 399 Milan SEIDL 399 Silvo MAJCEN 456 Skupaj 2393 TABELA 1. Kmetijski kombinat 2476 2. AGIS 2393 3. JNA 2393 4. TGA 2372 Šah V mesecu novembru in decembru sta bila odigrana br-zopotezna turnirja. Udeležba je bila slaba, kar je tudi odraz neinteresa za to zvrst tekmovanja. Zmagovalec prvega turnirja je bil HABJANIČ Ignac; drugega pa REBERC Alojz. V začetku tega meseca je bilo odigrano tudi prvenstvo v okvirju delavskih športnih iger. Naša ekipa je osvojila osmo mesto od skupno nastopajočih 14 ekip. Uspehi naših tekmovalcev so bili na-slednj: Ignac HABJANIČ 8 zmag Jože GAŠPERIČ 8 zmag Gorazd LIČEN 5 zmag Roman FRIDAUER 5 zmag Ob koncu bi bilo mogoče potrebno poudariti, da bi morala biti udeležba šahovskih turnirejv množičnejša, kajti tudi ta zvrst športa krepi in povezuje prijateljstvo. DELAVCI, KI SO PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU DECEMBRU 1977 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — POTOČNIK BRANKO, pripravnik — KOZAR DARJA, finančni knjigovodja — BRATUŠEK ANTON, konstmkter — GREGOREC IDA, laborant — EMERŠIČ SREČKO, skladiščili delavec TOZD KOVINSKA OBDELAVA — ŠIROVNIK JAKOB, šabloner — BUTALA IGOR, šabloner — PLOŠINJAK MARJAN, šabloner TOZD SERVISI — PRAVDIČ SLAVKO, avtomehanik — KOVAČEC IVAN, vodja avtokl ličar. odd. — SUŠANJ ZDRAVKO, avtoelektričar TOZD VZDRŽEVANJE — JALIČ JOŽE, mizar DELAVCI, KI SO PRENEHALI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU V MESECU DECEMBRU 1977 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — EMERŠIČSREČKO, skladiščni delavec TOZD AVTOOPREMA — MARIJA KNEHTL, monter linijske montaže TOZD SERVISI — IVAN MOHORKO, avtoklepar — ALBIN PEHARDA, vodja avtokl. ličar. odd. TOZD GUMARNA — ERJAVEC BARIKA, obrezovalka TOZD PRECIZNA MEHANIBA — ŠIRC GERTRUDA, monter ♦♦♦♦♦♦ S T R A EM ZA RAZVEDRILO IN NASIVIEH ♦♦♦♦♦< fli MMlfC km SOI/oRMA MAPAKA ofoK v' 3L/Ž/Mf 2AJ)RA iARuiPAR ŽJEPIO MŠ/t ioi/. leskih IžrjTELKoV ■STAR. bEMjEC 0 a p $ < n ► s E H fr u3AR.ec ?R| 7eiJ/?(J te|B0R D b BlVf/ IMtOfJEŽ/. ?msE- BMIR C L r-MMTK-l ŽLEB 1 N V £ TRIL1U- JLJENl l n U b moto Pote?}. PUČ IVO U AMDRIC E" H MAŠE SAMČEVO T Tele c^KA C b fr SToTMJA Po X- TecATA CPoRMA 'žADei/A MSPMk) os VALO MUHE- £US MICI OKEL VEHA UO« sBbtfAiJJA iBL.ELEK. NAPRAV p P »j 0 fr fr mn R fr STksTJ JL V A: V fi R RAS/RS MU1AT-M' ihe fr ra 'lOOrvP fr fr tbROClLC R B B M A T LjoiSAA PRIHk&IL. 3 fr U£02 O$R/(0 (JEZM/J- MEC L N MERA IM Te^o KROSU v 'fcANCfJ/ E \J L ŽAlRiMO j gi-teii JR« AMto. pijača X' ) 'T E hj U E O JAP ISRA ner/o i/ Si ITALIJI fr ' O ih)A °1> PROJEKCIJ M t- 1 R k!oToR_ r 0 ACl0\lKJ\ T 0 £ Ji • sr s JOiE MEghAH 'IRSTA CKuoe^A T B R B 0 \/ 0 m J t HOlMcA Tuje ž. IME ! L 0 ViDOV 0 l/ rnE&ivAu OKIČA ŽORAMA icnijA 0 R ) c ft- (J NASA i.O. fr 1 kalij fr SV/NEJSR/ ?REK Toure JAVNA Rajši. Asi® PoRoKe HAR .M Q T? swv LIQA n I^EMJE r O R mjičo flofRo i Met C ?rk\)NiP( p Če bula A 0 AFriIki VeleToi^ R i L vrsta TbsTsgE; ILAilMjAfC t fr fr LOJiB GORJAMC Rima L G zm\ cU\ SESIRIL k:oi?A« i KISIK CTK^ c R0SW7xeiJ, KomMaŠiM 1 R [ L MARoD. OSiJo^ok & 5 R H ►R u H /v i C fr POSVET DELEGACIJE: ' — ^ — KDO JE DANES NA VRSTI, DA BO NA SEJI DS DVIGOVAL ROKO? KORISTEN PREDLOG KAKO OHRANITI CELO OGRAJO . . v AG1SU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan, Indič Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Slivo, Žlvkovlč Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1800 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podiagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.