PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 lir Leto XXVn. Št. 252 (8040) TRST, četrtek, 28. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «l>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «SloveraiJa» v gozdu pod Vojškem pri Idriji. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SENAT DOKONČNO ODOBRIL USTAVNI ZAKON 0 «PAKETU» Poslovna doba dežel s posebnim statutom podaljšana na pet let RIM, 27. — Senat je danes z javnim glasovanjem in dvetretjinsko »ono dokončno odobril ustavni zakon, ki se nanaša na spremembo Potsbnega statuta dežele Trentinsko - Zgornje Poadižje. Glasovalo je 4 senatorjev, proti 9 (MSI), vzdržalo pa se jih je 12 (PLI). “‘tavnimzak0nb'|, izv^an™ »ptketa« , diriira 1660 kandidatov za 338 mest, ?a ivžnotirolsko manjšino. Zakon' ostalih _22 pos|anrev jia _bo^dolo-I® Predložila Rumorjeva vlada v po-• anski Zbornici 19. januarja 1970 , 9a je zbornica prvič odobrila “•januarja 1971. Nato —............■...so zakon /edalj v razpravo senatu, ki ga Prvič odobril 17. junija, zbor-j P® 9a je drugič odobrila 22. 'la in sedaj dokončno senat j .re. za izvajanje »paketa*, ki rok6 -ittžnotirolski manjšini zelo ši-(.f® av’tonomijo glede vseh vprašanj „ 0 “Pravnega, kulturnega kot tudi s°spodarskega značaja i, redsednik Volkspartei dr. Silvius agnago je p0 glasovanju izjavil, a gre nedvomno za zgodovinski °godek. Spomniti se moramo, da lot ta^ra^na kraljevina Italija 1919. M zagotovila bocenski pokrajini irrS • avtonomijo. Obljuba ni bila Polnjena, ker je čez nekaj let 2 1Se* na oblast fašizem, ki je pričel . aznarodovalno politiko. Magnago d^^aljeval. da so izkušnje zadnjih 0 , Osetih let dokazale, da statut, j nierem s*-a se dogovorila Gruber j Gasperi, ni mogel v celoti za- čila vlada kot predstavnike področij okrog Sueškega kanala, ki so zasedena s strani Izraela. DUNAJ, 27. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi, ki je na uradnem obisku v Avstriji, se je danes uro in pol razgovarjala z avstrijskim konclerjem Kreiskyjem, JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK PRISPEL V ZDA Danes pogovori Tito-Nixon Na sporedu so tudi pogovori z zunanjim ministrom ZDA Rogersom in drugimi ameriškimi visokimi funkcionarji WASHINGTON, 27. - Predsednik republike maršal Tito je prispel nocoj s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije s posebnim letalom na letalsko oporišče Andrevvs blizu Washingtona. Predsednika Tita so na letališču pozdravili med drugim načelnik protokola Emil Masbacher, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve ZDA Richard Davies, veleposlanik ZDA v Jugoslaviji Mal-colm Toon, veleposlanik Jugoslavije v ZDA Toma Granfil s soprogo, ostali člani veleposlaništva in druge osebnosti. Neposredno po prihodu je predsednik Tito s soprogo s helikopterjem predsednika ZDA odpotoval v zasebno počitniško rezidenco ameriških predsednikov Čamp David, kjer bo ostal na počitku do jutri dopoldne, ko se bo pričel uradni obisk, ko bo nato jo je sprejel tudi predsednik i Tito s soprogo s helikopterjem ob republike Jonas. I 10-25 po krajevnem času pristal v parku Bele hiše. Tu bo predsednika Tita in soprogo pozdravil predsednik Richard Nixon s soprogo in drugi visoki funkcionarji ameriške vlade ter Jugoslovani, zaposleni v raznih jugoslovanskih in mednarodnih ustanovah v Washingto-nu. Po pozdravih in izkazanih časteh, bo predsednik Nixon spremil svoje goste v njuno rezidenco med bivanjem v Washingtonu, Blair House. Jutrišnji spored predvideva ob 11. uri po krajevnem času prve razgovore med predsednikoma, ob 13. uri bo državni tajnik za zunanje zadeve Ro-gers priredil kosilo v čast predsednika Tita. Po kosilu so na sporedu razgovori med predsednikom Titom in državnim tajnikom Rogersom. Po njunih razgovorih srečanje in razgovor predsednika Tita z drugimi ameriškimi visokimi funkcionarji. Zvečer ob 20. uri po krajevnem času prire- di predsednik Nixon slovesno večerjo v čast visokih gostov iz Jugoslavije. Kongres Zveze ekonomistov Jugoslavije BEOGRAD, 27. — Pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita se je pričel danes v Beogradu IV. kongres Zveze ekonomistov Jugoslavije. Na svečanem začetku kongresa so bili poleg 500 ekonomistov iz vseh krajev Jugoslavije navzoči predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bonič in druge osebnosti. Predsednik republike, ld je nedavno odlikoval Zvezo ekonomistov Jugoslavije z redom dela z rdečo zastavo, je kongresu brzojavna zaželel uspešno delo. ZAKLJUČEK BORŠTNIKOVIH SREČANJ 1971 V MARIBORU Štiri nagrade našemu gledališču ZA UPRIZORITEV «B0BN0V V NOČI* Mile Korun je dobil eno štirih glavnih nagrad za režijo Brechtovih «Bobnov» — Nagrajena je bila nadalje Lidija Kozlovičeva — Ves ansambel tržaškega SG je dobil priznanje za najboljšo kolektivno igro, Livio Bogateč pa je dobil nagrado revije «M» — Z »Borštnikovim prstanom« je bil nagrajen Vladimir Skrbinšek (Od našega dopisnika) MARIBOR, 27. — S sklepno prireditvijo, v kateri so nastopili nekateri izmed najpomembnejših slovenskih in jugoslovanskih gledaliških umetnikov, med njimi tudi članica našega SG Mira Sardočeva ter komorni zbor iz Celja, ter s podelitvijo Borštnikovega prstana, Borštnikovih in drugih nagradnih diplom, se je danes zvečer v nabito polni dvorani mariborskega gledališča In v slovesnem vzdušju zaključilo šesto Borštnikovo srečanje 1971. Borštnikov prstan za življenjsko gledališko ustvarjalnost sta glavni in izvršilni odbor srečanja podelila nestorju slovenskih dramskih umetnikov Vladimirju Skrbinšku. potreb prebivalstva dovol riti , C^širen govor je danes imel v zvezi tudi notranii minister Re- VQ U«6naf le na isti seji odobri) tudi a 1a.Vn' zakon, s katerim se po-štirih na pet let poslovno deželnih svetov s posebnim stali.. kar velja torej tudi za našo Ust ° .Furianijo - Julijsko kraiino brg Vn' zakon je bil dokončno odo-vzdrž3 • ^ glasovi in samo enim utiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiilliiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiianiaiiiiiiiiiiiiiBaiiiiliiiiiiililliiiiiiiiiiitiiiiiiliiiiiunuiiaiiiiiiiiiviiiitiigiiifiiiiiiiviiitiiiiiiitiiiiiiBPimnaiiiiiiiiiiaBtKtaiiiiiiiMiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiujiaiiiiiiiiBEaiiiiiiiiiiiiiiiiiiinaiB ODMEVI NA SPREJETJE KITAJSKE V ZDRUŽENE NARODE Zadovoljstvo v Pekingu in razočaranje v ZDA «Ljudski dnevnik»: «Zmaga narodov sveta, popoln poraz ameriškega imperializma» - ZDA so nezadovoljne z «obnašanjem» držav v razvoju v OZN Poslovilni obisk fric« pri Saragatu Sara^’ ~ Predsednik republike vjlte ^ danes sprejel na poslo-lenr™0 obisku jugoslovanskega ve-kiJ-ka v Italiji Srdjana Pričo, tika 'I6 yčeraj poslovil od predsed-ade Colomba in predsednika *nata Fanfanija. Volitvo v Egiptu 27. — Danes so se pri-ščjn VoJ'tve 360 članov ljudske skup-Za(irf"v!n 50 Go že tretje volitve v dveh mesecih. Nova skup-fibrni zamenjala ono, ki so jo u™li lanskega septembra. Kan- PEKING, 27. — V Ljudski republiki Kitajski so z zadovoljstvom sprejeli vključitev v združene narode in izključitev Formoze. To zadovoljstvo se ne izraža samo v izjavah, ki so jih včeraj dali kitajski vladni predstavniki, temveč tudi v kitajskih časnikih. «Ljudski dnevnik« je objavil danes na prvi strani obširen članek pod naslovom: •Zmaga narodov sveta, popoln poraz ameriškega imperializma«. navdušenjem Kitajski časniki z komentirajo izid glasovanja glavne skupščine OZN in objavljajo vse podrobnosti o glasovanju. Značilno je, da ne polemizirajo z državami, ki niso glasovale za LR Kitajsko, z izjemo ZDA in Japonske. «Ljudski dnevnik« objavlja samo imena držav, ki so »pozitivno glasovale«, se pravi držav ki so glasovale proti ameriški resoluciji in za albansko resolucijo. Pri tem pekinški dnevnik med drugim piše: »Večina držav, razen skupine ameriških in japonskih reakcionarjev, priznava, da je vlada Ljudske republike Kitajske edina zakonita vlada Kitajske in da je Taiwan (Formoza) neločljivi del kitajskega ozemlja.* Časnik ugotavlja, da večina držav ni sledila »ameriški zaroti, ki stremi po manipulaciji združenih narodov s politiko sile*. »Ljudski dnevnik* objavlja na vrhu prve strani citat predsednika Maocetunga: »V pra- vičnem boju, se narodi sveta vzajemno podpirajo.* Podobne članke objavljajo tudi drugi časniki in tiskovna agencija »Nova Kitajska*. Doslej pekinška vlada še ni sporočila glavnemu tajniku OZN U Taintu, kdaj bo prispela v New York delegacija Ljudske republike Kitajske. U Tant je danes povabil pekinško vlado naj čimprej imenuje svojega predstavnika v varnostnem svetu, da bo lahko to najvišje telo združenih narodov redno nadaljevalo z delom. Predstavnik OZN je danes naglasil, da če bo kitajska delegacija prispela v New Kork do nedelje, bo njen načelnik lahko prevzel občasno predsedstvo varnostnega sveta za november, katerega bi moral zasesti predstavnik izključene Formoze. V New Yorku prevladuje mnenje, da bo pekinška vlada skoraj gotovo imenovala za načelni "l"»Miiiiiil„,llllllllll|lllllllllllll,IIIIIIII,„„„l„,„tliiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiitimnniiitniimu»mi.nuni.mm.. TRETJI DAN OBISKA BREŽNJEVA V PARIZU ^odpisana pogodba o gospodarskem sodelovanju med Francijo in SZ Predsednik vlade Kosigin na uradnem obisku na Kubi gaPAjOZ, 27. — Tretji dan uradne- tralnega komiteja kubanske partije S* ^isjca generalnega tajnika K P Ramiro Valdes. T, ecuei auiega l klju^Jeva v Franciji se je za-Spod s Podpisom pomembnega go-?rs arskega dokumenta. V bistvu Ša a dve pogodbi. Prva se nana-lovaa- desetletno gospodarsko sode-*Vez0Je •Ped Francijo in Sovjetsko ?Parj ’..Cru2a pa na dogovor o iz-j»tja Ve,ikega industrijskega pod-Prci "a bregu reke Kama, ki do Dorice8'0 d° 250 tisoč težkih 'o avtomobilov na leto. Presodne sta se sestala francoski ob '^dnik Pompidou in Brežnjev ^aa)i!risr)tnosti drugih ministrov. ^reniav'jali so o pripravah za kon-Gijj. j®0 o evropski varnosti, o In-\ JJ. Pakistanu, o Bližnjem vzho-vti,aša^ govorili 0 kitajskem .iavii'Je iz‘iavil' da bodo v soboto h>či]0 1 ^adicionalno zakliučno po-bjav ’ Poleg tega pa tudi načelno 0 c'ljih francosko - sovjet- sodelovanja. dijo kdoffih francoske delegacije tr-sPHr,-a so bili razgovori zelo u-Ist' ega mnenja so tudi opazovalci. t * * * oči vsej verjetnosti pričeli že ^arip’ verKlar pa do sedaj niso tega hobene podrobnosti, razen da je včeraj Kosigin položil D« i« na spomenik Jose Martija ktlsot Kl' devolucije ter da je bil n član političnega urada cen Am«rike baje ni odkril Krištof Kolumb SANTIAUO DE CHILE, 27. -Neki poljsko-čilski znanstvenik je te dni objavil študijo v kateri utemeljuje svoje prepričanje, da Amerike ni odkril Krištof Kolumb, temveč neki Poljak, ki naj bi se imenoval Jean Skolpus ali Pod-hors. Profesor Tadevse Kovalecz-ko, ki poučuje na katoliški univerzi v Santiagu, je za izdelavo študije potreboval osem let. Po Kovaleczkovem mnenju je Skolpus j odpotoval proti Ameriki že leta 1371 z ladjami danskega kralja Kristjana I. in je o odkriti zemljini narisal prve zemljevide. Drugič se je odpravil proti Ameriki leta 1446, ko so mu sovražniki uničili ladjevje in ga je sam Krištof Kolumb našel ranjenega na nekih otokih ob ameriški obali. Po Skolpusovi smrti se je Krištof Kolumb polastil njegovih zemljevidov in vseh podatkov, ki jih je pred smrtjo zbral. svobodo Grčije, ki je ugotovil, da so polkovniki pričeli z novim valom preganjanj ter da so aretirali na desetine vidnih osebnosti in med njimi tudi vodilne predstavnike osvobodilnega gibanja med nacistično okupacijo. Odbor zahteva, da italijanska vlada naredi ustrezne korake ter da italijanske demokratične sile okrepijo svoje pobude proti ka svoje delegacije v OZN sedanjega veleposlanika v Kanadi Hu-ang Haua. V ZDA so uradni krogi zelo razočarani nad porazom v združenih narodih, čeprav trdijo, da ima Ljudska republika Kitajska pravico biti zastopana v svetovni organizaciji, vendar še naprej vztrajajo, da je bila Formozi »storjena krivica*. V Washingtonu še posebno »obsojajo* navdušenje, s katerim so številni delegati na skupščini OZN izrazili svoje zadovoljstvo za vključitev LR Kitajske in poraz ameriške resolucije. Glasnik Bele hiše Ziegler je izjavil, da je bil predsednik Nixon »zelo potrt*, ko je po televiziji videl izbruh veselja velike večine delegatov glavne skupščine v Neiv Yorku po vključitvi LR Kitajske in izključitvi Formoze. Ziegler je dejal, da ta »manifestacija nezadržnega veselja lahko ima škodljive posledice* in je dodal: »Vse to lahko resno otežkoča podporo države in kongresa združenim narodom*. Še posebno je Ziegier »opozoril* nekatere države v razvoju in dejal, da njihovo vedenje lahko škodi njim samim. Pri tem je pripomnil, da so bile ZDA »zelo radodarne* do teh držav in je menil, da lahko pride zaradi tega do spremembe ameriške politike o pomoči tujini. Zunanji minister Rogers pa je danes v senatu skušal pomiriti duhove m je izjavil, da to, kar se je pripetilo, se ne bo negativno odrazilo na kitajsko-ameriške odnose, ter izrazil prepričanje, da mora Washing-tou še naprej podpirati združene narode kot doslej. Moskovska »Pravda* pa je danes napisala, »da če je bilo treba čakati več kot dvajset let za rešitev vprašanja zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske v OZN, je treba to pripisati predvsem politiki ZDA*. »Pravda* ugotavlja, da so Josiej Američani vsakokrat sprožili svoj »peklenski glasovalni stroj*, ki pa se je začel v zadnjih letih kvariti in se je letos popolnoma pokvaril. Moskovski dnevnik meni, da je ves dosedanji potek o vprašanju vključitve LR Kitajske v OZN potrdil, kako daljno-gledna je politika Sovjetske zveze in tistih držav, ki so dosledno zagovar- Nixon pojde v Peking po prvem januarju 1972 Skupno uradno sporočilo o pogovorih Kissinger-Čuonlaj WASIHINGTON, 37. - Henry Kissinger se je po vrnitvi iz Pekinga danes sestal z Nbronom in mu podrobno poročal o pogovorih s Čuenlajem. Glasnik Bele hiše Ziegler je izjavil, da bodo »v najkrajšem času* sporočili podrobnosti o prihodnjem Nixonovem obisku v Ljudski republiki Kitajski. V vvashingtonskih verodostojnih krogih se je zvedelo, da bo Nixon obiskal LR Kitajsko po 1. januarju 1972. Uradno pa so pojasnili, da bo dan Nixonovega obiska v Pekingu sporočen pred prvim decembrom letos. Danes so v Washingtonu in Pekingu objavili skupno uradno poročilo o obisku Kissingerja v Pekingu. Poročilo pravi: »Svetnik predsednika Nixona za naroche varnostne zadeve Henry Kissinger in predsednik vlade Ljudske republike Kitajske Čuenlaj sta imela pogovore od 20. do govorila o konkretnih podrobnostih prihodnjega obiska predsednika Nixona v Pekingu. Te priprave se zadovoljno nadaljujejo in se pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti objavljena nova izjaua o potovanju predsednika Nixona v Ljudsko republiko Kitajsko*. Sporočilo ne omenja dneva potovanja predsednika Nixona v Peking. LISBONA, 27. — Ob treh ponoči je eksplodirala močna bomba na poveljstvu NATO, kakih 15 kilometrov od Lisbone. Poveljstvo bi moral v petek obiskati predsednik portugalske republike. Eksplozija je prekinila telefonske zveze s poveljstvom NATO. Po vesteh iz dobro obveščenih virov, gre za akcijo »revolucionarne armade*, ki je izvedla po doben napad junija na osrednjo po šio, ko se je na Portugalskem vključno 26. oktobra, da bi se do- vršilo zasedanje NATO. štiri glavne Borštnikove nagrade pa je strokovna žirija pod predsedstvom znanega slovenskega režiserja in rednega profesorja na akademiji za igralsko umetnost v Ljub ljani Slavka Jana podelila igralcem: Poldu Bibiču, članu Mestnega gledališča iz Ljubljane za vlogo v Erdmanovi komediji »Samomorilec* ; Sandiju Krošlju, članu Slovenskega ljudskega gledališča v Celju za vlogo v Eliotovi drami «Umor v katedrali*, Ivi Župančičevi, članici Drame SNG iz Ljubljane, za vlogo v Shavvjevi komediji »Pigmalion* ter režiserju Miletu Korunu za režijo Brechtove komedije »Bobni v noči* v prireditvi SG iz Trsta. Nadaljnje nagrade, ki jih je podelila strokovna žirija Borštnikovih srečanj, so prejeli: Miran Hercog za režijo Kohoutove dramatizacije romana Julesa Verna »V 80 dneh okrog sveta* v izvedbi mladinskega gledališča iz Ljubljane; Lidiji Kozlovičevi, članici SG iz Trsta, za vlogo v Brechtovi komediji »Bobni v noči*; Borisu Kralju, članu Drame SNG iz Ljubljane, za vlogo v Shavvjevi komediji »Pigmalion*: Arnoldu Tovorniku, članu SNG iz Maribora, za vlogo v Linhartovem »Matičku* ter Igorju Pretnarju za režijo Erdmanove komedije »Samomorilec* v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane. Posebno nagrado, umetniško sliko Jožeta Horvata - Jakija, je prejel režiser SNG v Mariboru Voja Soldatovič za režijo Linhartovega «Matička». Strokovna žirija je podelila tudi štiri Borštnikove plakete, namenjene mladim igralcem. Prejeli so jih študentje Akademije za igralsko u-metnost v Ljubljani Silvo Božič, Marjana Klanjškova, Albert Kos in Peter Tmovšek. Nagrada Združenja dramskih u-metnikov Slovenije za najboljšo kolektivno igro je prtjeio Slovensko gledališče iz Trsta za »Bobni v noči*. Nagradi revije »M* je posebna mladinska žirija prisodila članu SG iz Trsta Liviju Bogatcu za vlogo v »Bobni v noči* ter Silvu Božiču za vlogo v Partljičevi slovenski noviteti »Naj poje čuk* v izvedbi Primorskega gledališča iz Nove Gorice. Nagrado občinstva je posebna žirija podelila Poldu Bibiču za vlogo Podskalnikova v Erdmanovi komediji »Samomorilec*. Strokovna žirija je v uvodu k svojemu poročilu poudarila, da je bila umetniška raven letošnjega Borštnikovega srečanja v Mariboru tako visoka, da v praksi demantira mnenja o krizi slovenskega gledališča. Posebej je pohvalila orga- nizacijsko plat srečanja ter delež občinstva, kd je vseh 10 dni spremljalo vse predstave v izredno velikem številu in z veliko pozornostjo. Nam pa naj bo dovoljeno, da a posebnim zadovoljstvom zabeležimo izreden uspeh našega Slovenskega gledališča v Trstu, saj je na tem srečanju odneslo kar štiri nagrade, kar je največ med vsemi slovenskimi gledališči. S tem je pred vso slovensko javnostjo še enkrat izpričalo svojo visoko umetniško raven in potrdilo ugled, ki ga u-pravičeno uživa. JOŽE KOREN Avstrijski predsednik Jonas o tristranskem sodelovanju DUNAJ, 27. — Avstrijski predsednik republike Franz Jonas je v teh dneh na uradnem obisku na Koroški in je danes govoril v Beljaku, kjer je podčrtal pomembno vlogo tega področja kot stične točke nemške, slovanske in latinske kulture ter gospodarstva. Pozval je k sodelovanju prebivalstvo Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, da bodo «predstraža sodelovanja in razumevanja naših držav in naših narodov«. Podčrtal je tudi dejstvo, da taka vloga «ni koristna samo za svojo domovino, temveč tu« di za mir«. Odločen obisk zunanjega ministra ČSSR v Londonu PRAGA, 27. — Uradno so sporočili, da so za nedoločeni čas odložili obisk češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Marka, ki bi moral 15. in 16. novembra obiskali Veliko Britanijo. Ta sklep so utemeljili, češ da Velika Britanija neupravičeno obtožuje Češkoslovaško, da je poslala svoje orožje severnim Ircem in da so to orožje pred dnevi zaplenili na Holandskem. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je izrazil obžalovanje zaradi odložitve obiska, da London ne namerava obtoževati češkoslovaške vlade, temveč da hoče samo doseči, da orožje ne bo moglo priti v roke organizacije IRA. V Londonu so mnenja, da ne gre za tako resno stvar, da bi zaradi nje odložili obisk. iiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiinaniiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiM Tudi tokrat parlament ni izvolil Lelia Bassa za ustavnega sodnika •Ostre kritike na račun demokristjanskega ravnanja Vanni glavni tajnik UIL - Stavka pristaniških delavcev diktaturi, ki zatira grško ljudstvo, jale načela in smotre listine OZN. RIM, 27. — Na skupni seji parlamenta niso izvolili ustavnega sodnika, ker Lelio Basso ni prejel zadostnega števila glasov in bo sledilo novo glasovanje 9. novembra. Basso je prejel 373 glasov, belih glasovnic je bilo 323, neveljavni sta bili 2, razpršenih je bilo 30. To je že 2. glasovanje in bo tretje sledilo 9. novembra, ko je ponovno potrebna dvetretjinska večina in torej 634 glasov, pri četrtem glasovanju pa je potrebna večina treh petin članov parlamenta. Sistem volitev ustavnega sodnika je takšen, da nujno zahteva dogovor med parlamentarnimi skupinami, in tokrat so prišli na vrsto socialisti, ki so predlagali znanega pravnika in dolgoletnega parlamentarca Bassa, s katerega izvolitvijo so se strinjale vse laične skupine RIM, 27. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel ameriškega državnega tajnika za promet Johna Volpeja. ki mu je izročil osebno poslanico predsednika Nixo-na in obrazložil potek nadaljnjega potovanja Po Evropi, ko bo obiskal Romunijo in Poljsko, kjer bo podpisal pogodbo o zračnem prometu z ZDA. RIM, 27. — Pod predsedstvom Partija se je danes sestal odbor za niiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMsiiHiiiiuiiiuiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniHiiiiiiiiiiiniiiuiiiuinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiuiiiititiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii Zakaj so slovenske popisnice uradne COGNOMf f NOME f fin; . (»trtvotom motiti IšegibV«, , i rAmm- Ono vornams l #r f ‘H movhcli M n prve ■ “*■ ' 9 Tržaške občine so dobile od trgovinske zbornice dopis, ki pravi, da so v smislu obstoječe zakonodaje o popisih prebivalstva in v smislu navodil osrednjega statističnega zavoda uradne popisnice samo italijanske, medtem ko so slovenske, ki jih je dala tiskati v Trstu trgovinska zbornica. zgolj pripomoček za pravilno izpolnitev italijanskih. S strogo pravnega vidika so to čenče. Italijanska zakonodaja o popisih prebivalstva sploh ne govori o vsebini In jeziku popisnic in je zato vsako sklicevanje na to zakonodajo ničevo. V navodilih Osrednjega sta- tističnega zavoda res ni objavljen primerek slovenske popisnice, toda enako ni objavljen tam primerek dvojezične južnotirolske popisnice. Če bi bila objava primerka v navodilih merodajna, bi morali ugotoviti, da v bocenski pokrajini sploh niso delili uradnih popisnic in bi bilo treba krivce kaznovati. Tudi sklice' i- je na to, da so bile slovenske pop' r.ice tiskane v Trstu je ničevo, saj tudi italijanske niso bile tiskane v Rimu, kjer trna ISTAT sedež, temveč v Turinu in trgovinska zbornica je bila v našem primeru le posrednik pri naročilu tiskarni. Obratno pa je treba ugotoviti, da je v glavi popisnice grb Italijanske republike, kot ga nosijo samo uradne listine in publikacije. Kot izdajatelj je naveden Osrednji statistični urad. Nikjer ni izrecno navedeno, da gre za faksimile ali kaj podobnega, kot je v takih primerih navada. To so bistveni elementi, po katerih spoznamo uradno listino, ki jo razločimo od vzorca. če k temu dodamo še dejstvo, da je med predpisi, ki veljajo na onem delu Tržaškega ozemlja, ki je pod upravo italijanske vlade, posebni statut od 5.10.1954, je povsem jasno, da gre za uradno popisnico. V smis! člena 5 tega statuta je namreč dc ločeno, da imajo vsi tu živeči pripad niki jugoslovanske etnične skupine pravico, da oblastem odgovarjajo v svojem jeziku. In to nam omogoča v polni meri edino slovenska popis-nica. Državljan, ki izpolni slovensko po-pisnico v slovenščini, je ravno tako izpolnil iz zakona izvirajočo dolžnost, kot oni, ki v italijanščini (ali tudi v slovenščini) izpolni italijansko popisnico. (Na sliki dvojezična popisnica na Južnem Tirolskem). in vključno liberalci, proti so bili seveda misovci, demokristjani pa so izvolitev v resnici onemogočili, ker so se vzdržali, kar je v o-strem nasprotju z dogovori v okviru strank levega centra. Po glasovanju je predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi dejal, da je bilo že vnaprej znano, da tokrat Basso ne more biti izvoljen, da pa gre za zelo resno dejanje, ki ne koristi prestižu parlamenta in ustavnega sodišča. To je že drugič, ko KD preprečuje njegovo izvolitev. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o reformi univerz, med katero prihaja do izraza dokaj ostra opozicija vseh ; skupin z izjemo strank levega centra. Centralni komite UIL je danes soglasno izvolil za generalnega tajnika Raffaela Vanrvija, nato pa je imenoval člane tajništva. S tem se je končalo dolgotrajno razdobje, ko je to sindikalno organizacijo vodil triiumvirat. Danes se je pričela ob šesti uri zjutraj 24-uma stavka 30 tisoč pristaniških delavcev, ki so že predložili obsežen paket svojih zahtev. Jutri se bo sestal minister za trgovinsko mornarico s predstavniki pristaniških delavcev. Zaključen obisk predsednika vlade Singapura v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — V skupnem poro-1 Čilu o obisku predsednika vlade Sin- gapura Li Kuan Loua v Jugoslaviji se med drugim poudarja, da je bila v razgovorih s predsednikom Džema-lom Bijedičem ugotovljena visoka stopnja soglasja o potrebi nadaljnjega napredka sodelovanja obeh držav na dvostranskem in mednarodnem področju. Obe strani sta ugotovili, da je poleg pozitivnih znakov večjega priznanja politične realnosti in sprejema metod pogajanj v mednarodnih odnosih za rešitev vprašanj še vedno navzoč pojav uporabe sile, pritiska, hegemonije in vmešavanja v notranje zadeve drugih. Ugotovljeno je nadalje, da se je poslabšal gospodarski in socialni položaj držav v razvoju in da mora biti vprašanje hitrejšega razvoja držav v razvoju eno glavnih področij angažiranja neuvrščenih držav in ostale mednarodne skupnosti. Visoka zastopnika Jugoslavije in Singapura sta izrazila zaskrbljenost zaradi nadaljevanja vojne V Indokini, poslabšanja položaja med Indijo in Pakistanom in odlaganja rešitve krize na Bližnjem vzhodu ter ugotovila važnost OZN za zagotovitev miru, napredka in mednarodnega sodelovanja. Predsednika vlad Jugoslavije in Singapura sta pozdravila sklep glavne skupščine OZN, da se vrnejo zakonite pravice Ljudski republiki Kitajski kot zgodovinski korak, ki bo prispeval k splošnemu izboljšanju položaja, miru na svetu in krepitvi vloge svetovne organizacije. Predsednika sta z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi med obema državama u-godno razvijajo in se sporazumela, da bosta obe državi vložili vse napore za poglobitev sodelovanja na vseh področjih. Džemal Bijedič je i zadovoljstvom sprejel vabilo, da oM-šče Singapur. b. a OBLASTI SPET PRIVIJAJO VIJAK Ne glede na navodila popisovalcev bomo izpolnili in oddali slovenske pole Nočejo nam priznati osnovne jezikovne pravice - Nihče ni izpodbil dejstva, da so tudi slovenske popisnice uradne Začela se je druga faza ljudske ga štetja. Popisovalci morajo po domovih pobirati izpolnjene pole, ki jih bodo pristojni uradi obdelali in odposlali v Rim. Pričakovali smo, da se bo prav v tej fazi, ko morajo državljani izročati zahtevane informacije, zaostril načrtni in namerni diskriminacijski pritisk na slovenske ljudi. Zadnji poskus posrednega ustrahovanja je bil poseg prefekture pri županih. Včeraj pa se je oglasil osrednji statistični urad iz Rima, ki je preko tržaške trgovinske zbornice sporočil občinam (in dalje, preko občinskih uradov vsem popisovalcem), da smejo sprejemati «samo uradne italijanske obraz-ce», ne pa slovenskih. Kljub temu, da tega niso nikjer navedli so zanje slovenske popisnice le »pripomoček za ljudi, ki ne poznajo italijanščine.* Po dveumem čakanju v predsobi je popisovalcem v Trstu ta navodila sporočil dr. Mestroni, načelnik občinskega statističnega urada. Načelniki posameznih rajonskih u-radov za štetje pa so ta navodili izvajali po svoje, ali točneje, v skladu z dejanskim stanjem na terenu med ljudmi. Tako so na področju Proseka - Kontovela popisovalki skušali groziti. Ker so se ji prejeta navodila zdela krivična, je dekle odšla na občino in zaprosila za razgovor z odbornikom Mocchijein. Res jo je ta sprejel in pazljivo poslušal njeno pritožbo. Dekle je trdila, da ne namerava kršiti londonskega sporazuma, vendar ji odbornik ni na noben način odgovoril. Skušal jo je samo prepričati, da potrebuje »sodelovanje* in ji očital, da je to, kar zahteva (naše pravice, op. ur.) »vzbujanje sovraštva*. Spet drugje, na Opčinah, pa so popisovalcu naročili, da ne sme sprejemati »niti slovensko napisanih italijanskih formularjev*. Uradniku se je očitno prikazala pred oči stara tablica: «Qui si parla soltan-to i ta liano*. Slovenski popisovalki so naročili, naj za sedaj ne sprejme slovenskih popisnih pol in naj počaka. Spet drugi popisovalki v središču mesta pa so naročili, naj skuša ljudi prepričati, da lahko izpolnijo samo italijansko polo. Če bi ji prepričevalna akcija ne uspela, pa naj sicer sprejme slovensko po-pisnico, istočasno pa zahteva, naj se podpišejo pod prazno italijansko polo. Jasno je, da bi v takem primeru podpisano italijansko polo izpolnili v samem rajonskem uradu, kaj bi se zgodilo s slovensko po-pišnico pa si lahko predstavljamo. Kljub oklicani stavki je nekaj popisovalcev že začelo izpolnjevati svojo dolžnost. Izvedeli smo za dva primera v Skednju. Pri našem delovnem tovarišu je popisovalka mirno sprejela v slovenščini izpolnjeno polo in odšla. V sosednji ulici pa je popisovalec zavrnil slovensko polo, češ da je to samo »fac-simile*. Oblasti so torej še enkrat privile vijak. Bili so razkrinkani pred vso javnostjo, kljub temu pa vztrajajo pri svojem načrtu, ki je že vsem jasen. Slovencem nočejo priznati jezikovnih pravic, za katere se pač borimo. Množična ljudska reakcija jih je prvotno zbegala, zato pa skušajo pritisniti sedaj z vso silo, zakonitimi in nezakonitimi sredstvi. Res pa je le eno: izrecno si nihče ne upa reči, da nam ne priznava jezikovnih pravic, ki izhajajo OBČINSKI URAD ZA LJUDSKO ŠTETJE sporoča, da se občani lahko obrnejo za kakršno koli pojasnilo glede 11. splošnega ljudskega štetja ter 5. splošnega popisovanja industrije in trgovine na periferični sedež kraja, kateremu pripadajo. Sv. Vid, Ul. Colautti 6 (u-upravni center), Staro mesto in Novo mesto, Trg Granatie-ri 2 (županstvo). Nova mitnica, Ljudski vrt (paviljon), Staro mitnica, Ul. Settefon-tane 45 (rekreatorij), Sv. Jakob, Ul. del Vento 13 (obč. izpostava), Čarbola, Ul. Pola 24 (rekreatorij). Skedenj, Ške-denjska ul. 127 (rekreatorij). Gornja Magdalena, Ul. Ma-renzi 6 (zdravniški ambula-torij);. Spodnja Magdalena, Trg XXV. aprila 4 (upravni center), Rocol, Ul. Revoltella 37 (šola Stuparich), Kjadin, Ul. Mauroner 2 (upravni center), Vrdela - Lonjer, Rotonda del Boschetto 3 (upravni center), Kolonja - Škorklja, Ul. Cologna 30 (upravni center), Rojan - Greta, Ul. Giusti 2/A (zdrav, ambul.), Barkovlje -Grljan, Miramarski drevored 131 (rekreatorij), Prosek - Kon-tovel - Križ, Križ 274 (obč. izpostava), Opčine - Bani, Trebče - Padriče, Gropada - Bazovica, Proseška ulica 28 (obč. izpostava). Periferični uradi so odprta od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za nadaljnje informacije je treba telefonirati na osrednji sedež — Ul. Lazzaretto Vec-chio 24, telefon: 30-362 — 30-367 — 30-355. iz posebnega statuta londonskega memoranduma. Zatekajo se k pritiskom, ker drugih sredstev nimajo in jih je odločni odgovor vseh Slovencev pritisnil ob steno. Zato pa ponavljamo! Nihče ni nikjer javno izjavil, da niso slovenske popisnice uradne. Nihče ni preklical republiškega grba na njih. Nihče se ni upal javno povedati, da nam odreka naravne pravice rabe materinega jezika. Zato bomo izpolnili slovenske po pasnice, italijanske pa vrnili prazne in nepodpisane. To je naša pravica! Posebni statut londonskega sporazuma nam v čl. 5 jamči pravico uporabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Zato pa se bo-bo ravnali tako: 1. Izpolnili in oddali bomo slovenske popisne pole. 2. Italijanske obrazce bomo prazne in nepodpisane izročili popisnikom skupaj s slovensko polo. 3. V primerih, ko nam kljub vztrajnim zahtevam niso dali slovenskih o-brazcev v zadostnem številu, bomo — izjemoma — izpolnili italijanski obrazec v SLOVENŠČINI. S seje miJjskega občinskega sveta Na svoji sinočnji seji je milj-ski občinski svet soglasno odobril protestno resolucijo proti sklepu pokrajinskega nadzornega odbora, ki je zavrnil sklep miljskega občinskega sveta glede ustanovitve rajonskih konzult. Miljski občinski svet pripominja, da je omenjeni odbor z zelo ozkimi vidiki tolmačil zastareli zakon, in to v nasprotju z interesi prebivalstva ter s smernicami raznih strank. Rajonske konzulte so važen činitelj za soudeležbo pri javni upravi. Zaradi tega občinski svet pooblašča občinski odbor, da ponovno predloži zadevni sklep, ki ga bo sestavila svetovalska komisija, v upanju, da bo pokrajinski nadzorni odbor upošteval smernice, ki jih je omenil deželni odbornik za krajevne ustanove v pogovoru s člani delegacije zveze za krajevne avtonomije. Prav tako je občinski svet soglasno odobril resolucijo, ki izraža solidarnost in podporo upoko- jencem v njihovih prizadevanjih za izboljšanje pokojnin, načrt za kmečko pot v Riostorto (25 milijonov lir) ter nekatere druge u-pravne sklepe. Občinski svet je po dokaj živahni diskusiji in polemiki med nekatermi svetovalci KPI in KD odobril predlog, da se ustanovi posebna svetovalska komisija, ki jo bodo sestavljali vodje svetovalskih skupin in ki bo morala razčistiti zadevo glede uporabe občinske telovadnice. V začetku seje je vodja svetovalske skupine KPI Nicolinj med drugim izrazil zadovoljstvo, da je bila Kitajska sprejeta v OZN, izrazom zadovoljstva se je v imenu svetovalcev KD pridružil svetovalec Birsa. Na vljudnostnem obisku Generalni konzul SFRJ v okoliških občinah Danes bosta generalni konzul SFRJ Boris Trampuž in konzul Drago Žvab obiskala, kot sta pred nedavnim storila na Goriškem, okoliške občine. Ob 11. uri bosta obiskala miljskega župana, ob 13. uri bosta gosta zgoniške občine, ob 16. uri pa ju bodo sprejeli na sedežu devinsko - nabrežinske občine. Poldrugo uro kasneje bosta Boris Trampuž in Drago Žvab obiskala DRUGA POBUDA SINDIKATOV V ŠTIRIH DNEH Uspela 24-urna stavka pristaniških delavcev Stavka je bila na vsedržavni ravni — Delo se je ustavilo na 22 ladjah, ki so bile v tržaškem pristanišču — Pogovori med predstavniki sindikatov in Tržaškim Lloydom S prvo včerajšnjo delovno izmeno se je začela 24-uma vsedržavna stavka pristaniških delavcev. Kot smo že pisali so tri sindikalne organizacije soglasno razglasile stavko v odgovor na zadržanje ministra trgovinske mornarice Attaguileja, ki je po mnenju sindikatov povsem neobčutljiv do problemov pristaniških delavcev, kot dokazuje dejstvo, da je dovolil že dve vsedržavni 24-umi stavki, ki nikakor ne koristita državnemu gospodarstvu, še zlasti ne tržaškemu, sta pa z druge strani boleča nujnost, če se ho- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če tega še niso storili, tudi le tos svoj abonma. repentabrskega župana, ob 19. uri pa bosta obiske zaključila v Dolini. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Zaprta cementarna v Travesiu: nevarna za zdravje prebivalstva Seji je prisostvovala delegacija prebivalcev iz Usaga - Odv. Devetag o ukre-pih zoper Friulano cementi • Tovarno so zgradili z udeležbo deželnega kapitala Na seji deželnega sveta je bila i večkrat opomnili naj čimprej poskr-včeraj prisotna tudi delegacija pre-1 bi za to, da bi vgradili posebne filtre bivalcev kraja Usago v občini Tra-vesio, kjer so pred kratkim z večinsko udeležbo deželnega kapitala spravili v pogon veliko cementarno Friu-lana cementi. In prav cementarna je bila tista, ki je v zadnjem času sprožila val polemik, ter so o njenem delovanju vložili deželni svetovalci Bet-toli, Dal Mas, Coghetto, Bosari, Co-go ter Di Caporiacco pismene interpelacije odborniku za higieno in zdravje pri avtonomni deželi Furlanija-Julijska krajina Devetag. Odvetnik Devetag je odgovoril vsem svetovalcem v enem samem posegu. Dejal, da je njegovo odbomištvo, ko se je izkazalo, da je cementarna v Travesiu resna grožnja za zdravje prebivalcev, takoj poseglo pri pokrajinskem zdravniku v Pordenonu ter zahtevalo takojšen pregled na kraju samem. Po pregledu, ki so ga izvršili funkcionarji pokrajinskega zdravstvenega urada, se je izkazalo, da je pojav okuženja okolja v občinah Tra-vesio, Pinzano, ter Castelnuovo di Friuli res zelo nevaren, ker podjetje nima filtrov, ki bi ustavljali cementni prah, ki prekriva krmo za živali in so celo hlevi in stanovanja polna prahu, kar predstavlja resno grožnjo tako za zdravje prebivalstva, kot za živinorejo. Odvetnik Devetag je poudaril, da so Friulano cementi že in tako preprečili okuženje, kar pa do sedaj ni zaleglo. Zato je bila 25. oktobra na občini Travesio seja, katere so se udeležili župan Travesia, pokrajinski zdravnik ter drugi predstavniki oblasti. Z oblastjo, ki jo ima po čl. 217 enotnega teksta od 27. julija 194 št. 1265, je župan odredil takojšnjo zaporo tovarne, ki bo morala ostati zaprta, dokler ne bo vgradila posebnih filtrov, ki bodo onemogočili nadaljnje okuženje okolja. Ukaz so takoj dostavili ravnateljstvu tovarne. Za Devetagom je govoril svetovalec Bettoli (PSIUP), ki je izjavil, da ne more biti zadovoljen z odgovorom odbornika za higieno in zdravstvo, ker so pač oblasti sprejele vse ukrepe, ko je bilo že prepozno. Podčrtal je tudi odgovornost, ki jo nosi dežela Furlanija-JuHjska krajina pri tem, da je prišlo do današnjega položaja, saj je družba Friulia izdatno financirala tovarno Friulana cementi. Niti komunist Coghetto ni bil zadovoljen z odgovorom odv. Devetaga, posebno spričo dejstva, da je dežela prispevala več kot polovico vrednosti cementarne. Pri tem je obtožil KD ter celotni levi center, da sta neposredno odgovorna za današnje stanje v občini Travesio. Coghetto je zahteval, naj Friulana cementi izplača delav- Prejšnje dni smo zabeležili izjave pomembnih političnih predstavnikov Slovencev in županov, včeraj pa smo stopili do dveh predstavnikov slovenskega mladega rodu. Poiskali smo ju, ko sta se vračala iz šole. Alenka Rebula je dijakinja trgovskega zavoda »Žiga Zois*. ALENKA REBULA Popisovanje v razmerah, ko se še ne upa vsak Slovenec s ponosom povedati, kateri je njegov narod, je nepravilno in krivično. Vsa dijaška mladina se tega dobro zaveda. Vprašujemo se seveda kako to, da nam ni uspelo tega preprečiti. Zlasti slovenski predstavniki v velikih italijanskih, zlasti vladnih strankah, ki lahko bolj krepko dvignili svoj glas in zahtevali, kar bi bilo treba, kajti tako rešujemo samo to, kar se rešiti da. Do določenih plasti slovenskih ljudi pa vse naše spodbudne besede ne morejo prodreti. Kljub velikim besedam o naših pravicah so nas spet mimo in očitno preslišali. Še en dokaz, kako so se navadili nd-naša odprta in zaprta pisma, na posamezne in skupne proteste. To popisovanje, ki ga noben Slovenec noče, a je bilo vsem vsiljeno, je še en dokaz kako daleč je še do naše resnične enakopravnosti. MIRJAN KAPELJ Mirjana Kaplja smo pričakali pred šolo. Obiskuje peti razred trgovskega tehniškega zavoda »Žiga Zois* in je bil med lansko zasedbo šol podpredsednik dijaškega odbora. Vprašali smo ga, kaj meni o poteku sedanjega ljudskega štetja. »To, kar se dogaja, je nesmiselno. Nesmiselno je, da nam dajejo (po vztrajnih zahtevah) tudi slovenske pole, nato pa ti prepovejo, da jih izpolniš. To je, kot če bi nam jih sploh ne dali, če jih nočejo priznati za turadne». Vem, da so celo zavednim slovenskim popisovalcev zabičali, da ne smejo dopustiti izpolnjevanja slovenskih obrazcev. liceja »France Prešeren*, Mirjan Kapelj pa Očitno je torej, da bi rade oblasti naštele čim manj Slovencev. Dokaz je tudi dejstvo, da nas niso sploh predvideli na Goriškem in v Beneški Sloveniji». Kako ste dijaki v šoli sledili poteku popisa? »To, kar sem povedal prej, ni samo moje mnenje. V razredu se skoraj vsi strinjajo. Posebno gorki pa so fantje z vasi... Vsekakor pa mislim, da delajo oblasti z nami v rokavicah, da so pa cilji vedno isti.* Kaj misliš, da bi morali narediti naši ljudje? »V krajih, kjer živimo Slovenci, bi morali ta popis razveljaviti in ga ponoviti tako kot na Južnem Tirolskem. Pole bi morale biti v Trstu, Gorici in Benečiji dvojezične, uradno dvojezične. O tem smo dijaki prepričani.» Kako pa je bilo pri vas doma, ste prejeli slovensko popisno polo? *Popisnico v slovenščini nam je prinesel prijatelj, slovenski popisovalec. Izpolnil pa sem slovensko popisno polo, ker je to naša pravica.» Zatarna nas, če ste o teh vprašanjih razpravljali tudi s profesorji. »Pri uri statistike nam je profesor razložil potek in namen ljudskega štetja. Dijaki smo v razpravi ugotovili, da ni pravično, če smo prisiljeni izpolniti italijanske popisne pole...» Še zadnje vprašanje. Ste v šoli, med poukom, preučili posebni statut londonskega sporazuma? »Kar se spominjam, ne. Pač pa smo londonski sporazum obratmavali v srednješolskem krožku. Mislim pa, da bi londonski sporazum morali dodobra preučiti med urami pravnih ved, saj je za nas. Slovence, ta sporazum posebno važen, četudi ga 'italijanske oblasti ignorirajo* cem plače tudi za to dobo, ko tovarna ne obratuje. Svoje negodovanje sta izrazila še Di Caporiacco (MF) ter Boschi (MSI). Na koncu je posegel v razpravo še enkrat odv. Devetag in zagotovil, da bo tovarna o-stala zaprta, dokler ne bo vgradila filtrov, ki bodo preprečili vsako nadaljnje okuženje. Deželni svet je nato razpravljal o zakonu, ki predvideva posebne ukrepe, ki bi morali omogočiti obiskovanje šol za bolničarke, vrtnarice, babice itd. Zakon je predstavil demo-kristjanski svetovalec Ramani ter so o njem govorili Rizzi (PSIUP), Mo-relli (MSI). D'Antoni (PSDI), Cec-cotto (MF), Pittoni (PSI), Bergomas (KPI) in Trauner (PLI), ki so v glavnem poudarili važnost tega zakona, so pa ugotovili tudi, da je marsikaj narobe v pravilnikih bolničarskih in drugih šol. Posebno svetovalec Bergomas je navedel nekaj_.kričečih primerov iz pravilnika goriške bolnišnice. Razprava se bo končala danes zjutraj. čejo izboljšati življenjski pogoji delavcev na tem področju. Isto bi lahko rekli za probleme pomorščakov, ki imajo prav tako opravek z ministrom Attaguilejem in z njegovo brezbrižnostjo. Včerajšnja stavka pristaniščnikov je potekla vsekakor v popolnem redu, brez kakršnega koli incidenta, kar je še en dokaz visoke družbene zavesti tržaških delavcev. Delo v pristanišču se je popolnoma ustavilo, edina izjema je bila živina, ki so jo prevažale nekatere ladje in za katere so delavci poskrbeli, da ne bi povzročili nedolžnim živalim nepotrebnega trpljenja. V pristanišču se je življenje u-stavilo na 22 ladjah. Danes se bodo v Rimu sestala vsedržavna tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Na seji se bodo dogovorili o bodočih oblikah sindikalne borbe in ni izključeno, da ne bi proglasili v prihodnjih dneh še nekaj stavk. Vse je seveda odvisno od tega, ali se bo minister trgovinske mornarice Gioacchino Attaguile odločil in sprejel delegacijo sindikatov ter tako začel pogajanja in se končno rešil težkega pritiska, ki ga izvajajo nanj delodajalci, ki nočejo, da bi se pristaniški delavci pogovarjali o svoji vsedržavni pogodbi, ker bi to delodajalcem vsekakor škodilo. Včeraj so se sestali predstavniki sindikatov pomorščakov ter predstavniki Tržaškega Lloyda. Govor je bil o ladji Risano, ki jo bo Tržaški Lloyd v skladu z načrtom CIPE, potegnil iz prometa. Vlada in Tržaški Lloyd pa nista dala nobene resne zagotovitve, da bodo ladjo nadomestili s sodobnejšo enoto in zagotovili zaposlitveno raven v našem mestu. Pogovor med sindikalnimi predstavniki in ladjarji ni obrodil nobenih konkretnih sadov, tako da predvidevajo v prihodnjih dneh ostrejše sindikalne pobude, ki bi se lahko uresničile že danes s 24-umo stavko na ladjah Tržaškega Lloyda, ki bodo odpotovale iz našega mesta. Zopet surovi napadi fašističnih pobalinov Ugo Poli, sekretar Zveze komunistične mladine, je moral včeraj po zdravniško pomoč v bolnišnico, kjer so ga po razkužitvi odrgnin po desnem zapestju in gležnju desne noge odslovili s prognozo okrevanja v 3 dneh. Poli je dežurnemu policijskemu podčastniku pojasnil, da je zjutraj pred šolo «Da Vinci* v Ul. P. Veronese branil svojega tovariša Fulvia Pa-corja, ki je razdeljeval letake z naslovom »Zakaj ne fašistom*. Zaradi teh letakov so nekateri fašistični pobalini, ki jih je vodil Gianni Scarpa, zgubili živce in fizično napadli Pacorja. V zvezi s tem dogodkom je tajništvo Zveze italijanske komunistične mladine Italije izdalo komunike, v katerem graja primere nasilja in ustrahovanja, s strani skupine mladih pripadnikov organizacij skrajne desnice. S tem hočejo ti krogi preprečiti demokratično obravnavo problemov študentov, kar soupada s širjenjem fašistične propagande, polne oma-loževanja republike, ki je nastala iz odporništva in polne šču-vanja k sovraštvu. Tajništvo ZKMI vabi mladino in meščane k budnosti in k borbi proti tej novi ofenzivi desničarskih krogov. Pečastiter spomina padlih v Miljah Odbor odporništva (Consigiio del-la Resdstenza) organizira v ponedeljek, 1. novembra s sodelovanjem miljske občinske uprave svečano komemoracijo padlih v osvobodilnem boju. Delegacija bo okrog 10. ure položila vence ob spomenik Al mi Vivodi v Trstu. Ob 10,30 bo s Trga Marconi krenil na pokopališče sprevod, ki se bo ustavil pred spomenikom padlim, kjer bodo položili vence. Vence bdo položili tudi na pokopališče, kjer bo priložnostni govor in nastop pevskega zbora, ob 11.15 pa maša zadušnica. Obvestilo učiteljem Šolsko skrbništvo sporoča, da si učitelji, ki niso v staležu, lahko ogledajo na šolskih oglasnih deskah, na didaktičnih ravnateljstvih in šolskem nadzorni štvu besedilo zakona štev. 820 z dne 24.9.1971 ter zadevne okrožnice. Učitelji, ki so službovali tri leta, od katerih eno v zadnjih petih letih, lahko do 30. oktobra vložijo prošnjo za o-hranitev trajnega službenega mesta. Do 30. oktobra je treba tudi vložiti prošnjo za popravke stalne prednostne lestvice. V soboto polaganje vencev ANPI, ANED in ANPPIA Delegacija partizanskega združenja ANPI, združenja bivših političnih deportirancev ANED in združenja bivših političnih preganjancev bo v soboto dopoldne položila vence v Ul. Ghega, Ul. M. d’Azeglio, pri Sv. Justo, v Rižarni in na pokopališču pri Sv. Ani.' Obvestilo taboriščnikom iz Auschwitza Združenje bivših političnih deportirancev ANED vabi vse bivše taboriščnike iz Auschvvitza, naj se zglasijo na sedežu združenja (Ul. Crispi 3/n), da bodo izpolnili obrazce za dokumentacijo, ki jo zbira vodstvo muzeja omenjenega koncentracijskega taborišča. — Agenti finančne straže zaplenili 22 kg cigaret V torek zvečer se je motorizirani izvidnici agentov finančne straže zdelo sumljivo obnašanje šoferja giulie super, ki je z vso hitrostjo vozil proti predmestju. Po kratkem zasledovanju se je izvidnici posrečilo dohiteti in ustaviti sumljivo vozilo, v katerem so našli, skrbno skrite v prtljažniku, cigarete tihotapskega izvora. Agenti so zaplenili 22,400 kg cigaret in seveda tudi vozilo, šoferja pa so odpeljali v koronejske zapore, kjer je na razpolago sodnim organom. Zaradi preiskave, ki je še v teku, poveljstvo finančne straže ni javilo imena aretirane osebe. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V soboto, 30. t. m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri gostuje GLEDALIŠČE »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA z glasbeno komedijo Goslač na strehi Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Hamick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 "/• popusta. Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede, 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265. Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265. m Kako in kam s prostim časom? REKREACIJA, ŽIVLJENJSKA NUJA Predava prof. Bojan Pavletič V Kulturnem domu danes, 28. t. m. točno ob 20. url Rižarna odprta od nedelje do četrtka Tržaško županstvo sporoča, da bo Rižarna odprta za ogled občinstvu od nedelje, 31. oktobra, do 4. novembra, in sicer od 8. do 17. ure. Obiščite Rižarno, počastite spomin žrtev in okrasite s cvetjem celice. Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden iz Nabrežine bo tudi letos obnovilo star ljudski običaj V A H T I Č v ponedeljek, 1. novembra. Ob 17. uri se bomo zbrali pred spomenikom padlim na nabrezin-skem trgu, kjer bo doneči, pevski zbor pel žalostinke, nato pa gremo v društvene prostore, kjer bodo naši otroci prejeli vahtič. Ljudska prosveta PD »France Prešeren* vljudno vabi vaščane in prijatelje na 5. redni občni zbor, ki bo danes, 28. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši v Boljunou. • * m Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo danes, 28. t. m. ob 20.30 odborova seja. Priporoča točno in polnoštevilno udeležbo. SPDT priredi 3. in 4. novembra d vodne vm izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice. Metlike, Črnomlja, baze 20, itd. * # • PD »S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, črni vrh, Loga tec in Postojno. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 17.30 do 20. ure. V soboto, 30. oktobra ob 18. v Ul. Geppa 9/1 otvoritveni večer mladinskega krožka s predvajanjem filma «Anatomia di un rapimento* znanega japonskega režiserja Akire Kurosawa. Sledi ples. Vstop prost. Mladinski krožek EB3SMKUH0 GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni (tel. 239® sprejemajo prošnje za abonmaje * prihodnjo sezono, ki se bo začela J" novembra z Verdijevo opero Boccanegra*. Celotni repertoar W dališča predvideva 12 oper. Pogoji za abonmaje so isti koti* ni. To velja tudi za posebni abon®* za dijake višjih srednjih šol univerzitetne študente. POLITEAMA ROSSETTI Molierovo komedijo »Don Juan*. P1 vo abonmajsko predstavo letošnje zone, bo ansambel Teatra Stabile F navijal do 7. novembra. DanasM* predstava se bo začela ob 21. 811 Razstave V italijanskem umetnostnem trn lepih umetnosti v Ul. S. b'ic0* so odprte kolektivna razstava u®* niške skupine Erbese in °sev razstavi Ise Bighetti iz Benetk Mare Chmet Sorentino iz Trsta. stava bo odprta do 30. oktobra. V umetniški galeriji Barisi v ^ Rossetti 9 osebna razstava triajj slikarke Radenke. Razstavlja ^ pino slik s kraško motiviko. V nemškem kulturnem kluba v ronejski ulici bo do 31. oktobra stavljal svoja dela nemški uffle Martin Zuehlsdorff. V umetniški galeriji »La Lant#8^ Ul. S. Nicolo 6 a, je odprta 0°^ novembra, razstava del Oresta duela. V Tržaški knjigarni je slikaj razstava nagrajenih del na ex te®1* re KASTA pri Piščancih. Nazionale 16.00 »Love story»i MacGraw. Ryan 0'Neal. « Fenice 15.30 «Sole rosso*, CM* Bronson, Uršula Andress, To*8" Mifune in Alain Delon — weSriJj Eden 15.30 «11 Decamerone*. film. Strogo prepovedan ^ ni pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Homo er0^‘^ Producent in režiser Mario V® ^ Lando Buzzanca, S. Koščina. Podesta, L. Salce, I. Fursten. B. Blier. Barvni film. Prepov*0*^ mladini pod 14. letom. p Excelsior 16.00 «Qualcuno diet*®, Porta*. Charles Bronson, Ant®^ Perkins. Ritz 16.30 «Paradiso nero*. *T jj. Bahf film. Prepovedano mladini P0^ letom. jj Alabarda 16.00 «Un'anguiUa d® milioni*, colorscope, Ottavia - ^ lo, Senta Berger, Lino Toffolo. P povedano mladini pod 14. Filodrammatico 16.30 Revija (jj grozote. «Malinka, la ni pote . vampiro*. Anita Ekberg. film. Prepovedano mladini P0® letom. i Aurora 16.30. 19.00, 22.00 »Sa«*® Vanzetti*. Barvni film. Impcro 16.30 »Katmundu*. film. J Cristallo 16.30 »Grande caldo PeJ, racket della droga*. Barvni Prepovedano mladini pod 14- leu^ Capitol 16.00 «11 vichingo venuto sud*. Barvni film. Lando Buzz8lill iPP' fr*f !n>* Barvni film. Zadnji dan. . jj Vittorio Venelo 16.00 »La mogl®Lp prete*, Marcello Mastroianni, ” Loren. Barvni film. ,j)i Ideale 16.00 »Dogora. il mostro p grande palude*. Yoko Fuyij8I,,“ Dan Yuma. Barvni film. j Astra. Kinodvorana rezervirat18«^ tržaški Cineforum. Ob 20.30 tratto per uccidere*. af Abbazia 16.00 «Alla bella piaceva far 1'amore sera e na*. B. Lafont. Barvni filtrt- -povedano mladini pod 18. I®*® pice® Brf* fd® Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin za bližnje praznike. SOBOTA, 30. 10. 1971 Vse trgovine bodo odprte (tudi tiste, ki imajo v soboto popoldne zaprto) in bodo lahko podaljšale umik do 21. ure. NEDELJA, 31.10.1971 Normalni nedeljski umik. PONEDELJEK, 1.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, mlekarn od 7. do 9. ure z možnostjo podaljška do 12. ure, slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi, ki bodo odprte od 8. do 20.30. TOREK, 2.11.1971 Vse trgovine bodo odprte in bodo lahko podaljšale umik do 21. ure. SREDA, 3.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. -13., mlekarn 7. -12, slaščičarn In trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. ČETRTEK, 4.11.1971 Vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn 8. • 13., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi 8. - 21.30. • Na pobudo krožka »Che Guevara* bo v petek v dvorani v Ul. Madon-nina 19, komisar madridskega obrambnega sveta med špansko državljansko vojno Francisco Anton govoril o »Borbi španskega ljudstva za svobodo in demokracijo*. Sledila bo debata. OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI Včeraj-danes Danes, četrtek, 28. oktobra SIMEON Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59. — Dolžina dneva 10.21. — Luna vzide ob 14.10 in zatone ob 0.00. Jutri, petek, 29. oktobra NARCIZ VREME VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 16,4, najnižja 12,2, ob 19. uri 13 stopinj, zračni tlak 1029 rahlo narašča, veter 21 km na uro vzhodnik-severovzhod-nik, posamezni sunki do 58 km na uro, vlaga 23-odstotna, nebo 3/10 po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 64-letni Pietro Carrieri, 84-letna Janka Block vd. Gemeiner, 75-letna Antonia Sancin vd. Sancin, 75-letni Giovanni Coretti, 74-letni Gio-vanni Steffč, 71-letni Domenico Tomaž, 81-letni Ugo Tema, 81-letna Maria Rana vd. Valeriano, 76-letna Lui-gia Penzo vd. Duše, 68-Ietna Ferle-tich por. Sidarini, 72-letna Alma Fantom vd. Bomstein, 64-letna Anita Rimaboschi vd. Consoli in 80-letna Palma Baccl in Felluga. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). cercasi per ricca ereditiera*. co Franchi in Ciccio KINO «|R1S» PR0&! predvaja danes ob 19.30 bari11* avanturistični film: LA GUERRA DEL CITTAD^ JOE Igrata: Peter Boyne in DentjjJ Patrick. — Mladini pod 18. tom vstop prepovedan. , Razna obvestila Slavistično društvo v Trstu j svoje člane, profesorje slovcnšči*tj vso tiste, ki se zanimajo za sl® J ko, da bo predaval danes, u,: tobra 1971 ob 18. url v Greg o**1 dvorani — Trst, Ul. Geppa 9/** prof. Pavle Merku A O JEZIKU TERSKIH SLOVE^ Po predavanju bo razgovor 0 j/ ttialnih zadevah društva. *** vabljeni ! * « • | Združenje staršev otrok osnoV*^Jj le in otroškega vrtca pri Sv. ^ ter prijateljev mladine vabi vse $ še in prijatelje, da se polnošte udeležijo občnega zbora m združenja, ki bo jutri, 29. ^ bra 1971, ob 20. uri v prostori*'j venske osnovne šole, Ul. Car8V f št. 4, Trst. Dnevni red obseg8' jj ročilo, razrešnico, volitve noveg8 bora in razno. KASTA organizira tečaj ščine. Vpisovanje v UL G« nadstr. GRADIŠČANSKI HRVATI IN MATIČNA DEŽELA VEDNO BOGATEJŠI STIKI Med Hrvatskim kulturnim društvom v Zeljeznu in Čakavskim saborom je v načrtu vrsta srečanj in izdaja treh knjig . med Hrvati iz matične de-siauvf gradiščanskimi Hrvati poteki ^ Ve^no b°lj pogosti in boga- *at>ekfiHPfeC! neKaj leti smo mogU kan« i!e kaK sporadičen ooisk, reako srečanje, v zaoinjin zelo rvf8 so otK)josiranski otusiu tUQ1 »vsebinsko bo- ce se smemo tako izrazili no,60110 velja to po obisku urad-«staTfC‘Je tirvatske na urana ko so se med pnstojnd- JSkirai in hrvatskirm o-tkiovan' Qogovortlt za tesnejše so-umetSu na Votneja Kulturno njav 111 gospodarskih lzme- Sk u?f~ dvema pooročjema, med V , atsko in Gradiščansidm. Utatačm^j *JUlturnitl ^menjav med hrvati aezel° tn gradiščanskimi j^ba tudi oosežnejsi pro-lovanii, ga Popravljajo v soae-in jti ,n?ecl Čakavskim saborom ir 2eia,ats“m kulturnim društvom kor J™8 na Gradiščanskem. Ka-W J?03 re^ «Novi liste se na ženia ^ ,Pravlja ustanovitev zdru-vatov Poyateliev gradiščanskih Hr-saK..' . ■ tem v zvezi je Čakavski c & coli set-* tstanl?, s. hrvaškimi kulturnimi *** prog,.-, na Gradiščanskem. Ta gostova .°hs.eSa izmenjavo obiskov, 01 i javnost J3 *n tu: drugjm . 50 v programu. Med. raf i % EraHr-v načrtu obisk delega-tnit j novni -^^nsRih Hrvatov na usta tabor u tikvjj.j/0 se Pravi ustanova, ki se slovstvi Z • g°jenjem čakavskega lovanj ’ ?nPravil spored za soae- na Gradiščanskem organizirali literarne večere. Ta prireditev bo že tretja zaporedna prireditev te vrste. Na sporedu bodo tokrat čakavske pesmi in nastopili bodo Marin Franičevič. Šime Vučetič m Zvane Črnia. Črn.ia in Franičevič ter Gagliano Labinian in Ante Marin pa odpotujejo v prihodnjih dneh na Gradiščansko, da bi v Žel.jez nu s predstavniki tamkajšnjega Hrvatskega kulturnega društva ter drugih hrvatskih združenj na Gradiščanskem razpravljali o konkretnih primerih sodelovanja. Doslej smo navajali razna srečanja. do katerih ie že nrišlo. ali ki so šele v programu. Sedaj na še besedo o medsebojni založniški dejavnosti. Po načelnem sporazu mu med Hrvatskim kulturnim društvom iz Željezna in Čakavskim saborom bo izšla knjiga gradiščan- skega Hrvata Martina Meršiča z naslovom «Zaslužni in znameniti ljudje med gradiščanskimi Hrvatic. Knjiga bo še kar zajetna in in jo bodo tiskali v nakladi 3000 izvodov, od česar bo 2000 razpe-čenih med gradiščanskimi Hrvati, 1000 pa med Hrvati v matični domovini. V enaki kooperaciji in tudi v enaki nakladi bo izšla tudi antologija poezije gradiščanskih Hr-vato v,_ ki jo pripravlja dr. Nikola Benčič. Del te enciklopedije je seveda namenjen Hrvatom v matični deželi, pretežna večina pa gradiščanskim Hrvatom. Tretja knjiga, ki spada v to serijo izdaj kooperacije med Ča kavskim saborom in predstavniki gradiščanskih Hrvatov, pa bo an-tologična zbirka čakavskega pes ništva od najstareiše dobe do današnjih dni. Motiv iz Doline I nrs la delpa^naga zhor« se bo udeležili Hnf-aciJa Hrvatskega kultume-je bij d - 'z želiezna- Nadalje *radišpa0S?Ze'n sP°razum, da bodo valj n nsk’ Hrvati stalno sodelo-skega ^aznih zasedanjih čakav- tfona, abora. Predvsem na tradd-bi se S saboru čakavske pesna. v ^rraniu na pazinskem na,-,,0 ,zrQz kurtoazije in zato ?a Ptoa ^ .h* ta želja ameriške-^%srč^n‘^a h*La Povsem od-!rerina na-. ^ato je tembolj nepo-fred jj'” lskrena izjava, ki jo je dal nekemu jugoslo-dnevniku znani ameri-%Tkj}tcnst in založnik John ^hjatgjj a, ^ntzričan je znan kot ohLJugoslavi)e. k* jo pogo-J-U°^lai>iU3e' Iz te°a izhaia. da *hhje t2 3? dobro pozna. Na vpra-• i 'zn • ®a v Jugoslaviji naj-k JUnlniima’ oziroma zakaj mu J°bn o,s , *ja tako pri srcu. je JhpA, rned drugim rekel: ‘•ta ril,-sfn je Jugoslavija čudo-kine.., r,e.a- Morje, planine, rav-elifca raznolikost. Po mo- jem mnenju in po mojih izkušnjah so Jugoslovani iskreni, pošteni, odprti ljudje. Hkrati me zelo zanima vaša oblika oblasti. Jugoslovanom je uspelo povezati osnovna načela socialistične doktrine z individualno svobodo. To je pot, po kateri bi mogli prispeti do resnične demokracije. Vi ste vzeli, vse, kar je najboljšega na Vzhodu in na Zahodu in to združili in spojili s svojimi principi. Že deset let skušam priti do Titovih spominov. Poskušal sem to tudi preko Koče Popoviča, ko sva se srečala v združenih narodih, toda... ni mi uspelo. Kaj bi za vas pomenilo objavljanje Titovih spominov? — je sledilo drugo vprašanje. *Tito je velik človek. Je edini (Nadaljevanje na 6. strani) predpisujejo, so prav zaradi raznoterosti stališč da tega problema. tudi zelo različne. Medtem, ko so eni za strogo dieto, ki ne dopušča nobenih prekrškov, ki \e dovoljuje nobenih maščob, nič. ali malo beljakovin in čim znani testenin, so drugi zopet mnenja, da je treba najprej ozdraviti in uravnovesiti duševno počutje in šele potem misliti tudi na zmanjšanje hrane in obrokov. Vsi va so si edini v tem. da se v alav-nem hranimo vsi nepravilno, ker preobremenjujemo svoi želodec s težkimi kosili, medtem ko bi morali skrbeti za zadostno prehrano predvsem zjutraj in va zvečer. No. prav v teh dneh sta v Italiji dve zanimivi zasedanji, ki si druga drugi s svojo vsebino iz- podbijata argumente in ugotovitve. Prvo ie zasedanje dietologov, drugo pa zasedanje ekspertov iz gastronomije. Prvi nas opozarjajo da ne smemo veliko jesti, da ’sč morhmo paziti, da je ta. ali druga jed zelo škodljiva, da je «holesterol» vedno tna vreži» da je debelost zdravju škodljiva, da tudi ni estetska itd. Z druge strani pa nam eksperti dobre kuhinje ponujajo vse mogoče dobrote. predvsem pa nam svetujejo povratek k zdravi domači hrani, češ da so raznim novim boleznim in debelosti krive prav nepravilno pripravljene jedi ter opuščanje starih, preizkušenih iedi ki niso škodovale niti liniji, niti jetrom. niti želodcu Tako so začeli s pravo «križarsko vojno» proti tako imenovani modemi kuhinji (torej proti na hitro pripravljenim zrezkom solatam brez zabele, proti vsem nadomestkom. s katerimi hočemo mračiti naš želodec, če ie preveč zahteven). Vsem gostilničarjem in lastnikom restavracij svetujejo. naj se vrnejo k stari, že preizkušeni domači kuhinji ter so začeli v tem smislu tudi z reklamiranjem tistih aostiln in restavracij. ki postrežejo goste z na.)-bolj tipičnimi, domačimi jedmi. Ta kampanja je seveda naletela pri gostilničarjih, predvsem na podeželju, kamor se meščani ob nedeljah in praznikih vse bolj pogosto zatekajo, na dober odmev in tako ie že v teku pravo tekmovanje. kdo bo svojim gostom postregel z bolj izvirnimi domačimi jedmi, ki so okusnč in dobre, ki pa zdravju, tako zatrjujejo, kljub temu ne škodujejo. *Moje geslo je — jej malo m dobro», je izjavil eden izmed gostilničarjev. ki je vnet pristaš dobre domače kuhinje in ki postreže svojim gostom samo z domačimi specialitetami. «Po našem mnenju arešijo ženske, ki kuhalo svojim možem samo pusto hrano, s pretvezo, da se bojijo zo nh-hovo zdravje in linijo» Bolje bi storile, če bi Hm skuhale kaj dobrega. domačega, a bi boli pazile na kol:čino» so še vedno besede omenjeneaa aostilničarja. Podobnega mnenja, bi lahko rekli. je tudi eden izmed znanih italijanskih dietologov. ki je dejal, da je prav izbira jedil in njihova priprava kriva, če se tako malo ljudi odloči za dietetično hrano. «Če bi bila dietetična hra- Kroj iz zbirke «Scaraniouche», ki pa pristaja le mladim in vitkim na dobro in okusno pripravljena. potem bi ne bilo tako težko, pripraviti naše paciente, da se :e strogo držijo. Toda kdo bo. za božjo voljo, vzdržal tedne in tedne samo pri nemastnih zrezkih, pri nezabeljeni solati, pri pustih pr kuhah in pri popolni odpovedi vsakih slaščic in alkohobiih pijač? Na nas dieiologih je. da najdemo take diete, ki bodo sicer koristne. ki pa bodo vendarle tako okusne, da bodo prijale csakomur, ki se mora zaradi Vnije (in ne zaradi zdravja) marsičemu odreči», Zakaj se vedno več ljudi zateka ob nedeljah na kosila v razne podeželske gostilne, pa tudi v razne restavracije, znane po sron dobri kuhinji, se vprašujejo gastronomski eksperti. Zato — odgovarjajo — ker so žene doma povsem opustile dobro in zdravo domačo kuhinjo ter so. ali zarodi prezaposlenost}, ali pa zaradi strahu pred debelostjo, uvedle pusto in nezanimivo ingote tudi slabo hrano. Zato gastronomi svetujejo vsem gospodinjam, naj začno zopet s starim recepti, ker bodo tako bolj ustregle svojim možem. naj pazijo le na količino.-«Stari pregovor, da are tudi ljubezen skozi želodec namreč še vedno drži. Tako držite tudi ve svoje može. Vaša in moževa It-nija ne bosta v nevarnosti zaradi kvalitete použite hrane, temveč zaradi njene kvantitete. Nikar se zato ne odrekaite dobri domači hrani, starim že preizkušenim receptom, ki so se Hk že naše stare mame trdno držale, temveč pazite samo na to. da ne bo pri obrokih vsega preveč. Tako boste koristile zdravju in tudi vaši ter moževi liniji». Komu verjeti? N. L. Morda. Kdo ve. ali se ne bo nekoč pojavil sociolog, nekakšen don-juanolog. ki bo pričel temeljiteje raziskovati in poizvedovati za vzroke in nagibe, ki so že od najstarejših časov m vse do danes zamikali vrsto piscev in njih predelovalcev in uprizoriteljev. ki so se s tako neverjetno izpovedno ihto zagnali v prikriti a očitni svet legendarnega ljubimca Don Juana. Tako je bilo pri Špancu Tirsu de Molinu. ki je prvi obdelal ta motiv, takoj nato pa so mu sledili improvizirani komedianti delVarte, nadalje Goldoni, Dumas oče. pa dalje Rostand. Shaw, Američan Williams ter nazadnje sodobni švicarski dramatik Frisch (Don Juan ali ljubezen do geometrije). Pričujoči zapis mi ne dopušča, da bi se dlje ustavljal pri vrednotenju vseh teh bolj ali manj posrečenih prispevkov k obogatitvi svetovne dramske literature, pa tudi ne vri samem zgodovinskem o-beleiju, ki je spremljalo Moliera pn pisanju njegovega Don Juana. Če že hočemo, ie ta historični pb-datek tako malenkosten, pa čeprav izrazit, da verjetno ne utegne najti prave, izrazite podlage pri ocenitvi časa. prostora in družbenih nagibov, ki so spremljali pisateljski razvoj Molierovega ljubimca. Skratka, francoski komediograf je «Don Juana» napisal v času. ko mu je oblast prepovedala uprizarjati polemičnega «Tartuffa». Pomanjkanje repertoarja pa aa ie pognalo v to. da ie s tako jezo napisal «Don Juana*. Giulio Bosetti. prevajalec, režiser in glavni interpret tržaške u-prizoritve «D pa naj bo,» mu je odgovoril Don. Skupaj sta s Limi streli zadrževala naskakujoče Nemce, ki so se p t nevarno približali od vseh strani. je mitraJješkl rafal zadel kapetana Paulusa v prsi. I« žajjf6 je skotalil v jarek, obramba neuklonljivih pa se ala"' Gorski lovci so pridrl1 na doseg ročnih granat, so ovile zavese dima. T0 tJ°ml)ainl po njlh!» Je šlo povelje od borca do borca. 8, •I® pomagalo — Nemci so se umikali. Tudi Blisk in zmetala zadnje bombe. j® Ma^enola trava se Je vžgala. Jedek in smrdljiv dim '*Hci J*1 Po rovih, med stokanjem in vpitjem so odmevali rahjenih. Je spet oziral. Med zavesami dima Je videl mo-^ ^ čerl- Dvigale so se iz prepadov, kjer Je hru- ^oženo kamenje. 2 Stotnik Kniecke je napol sedel, napol slonel v ostankih artilerijske kaverne na Mrzlem vrhu in z daljnogledom opazoval spopad. Zraven njega je stala čutarica s črno kavo, da se je od časa do časa odžejal. Dolgo in utrudljivo nočno vzpenjanje ga je hudo zdelalo. Tik ob njem je sedel major gorskih lovcev, ki je vodil napad na tem odseku. «Tajfelnahamol! To bo največji uspeh vaše posadke, gospod major. Še sonce imamo na svoji strani.« Major se je zadovoljno zarežal. «Seveda. Uspelo nam je. Razbili smo jih in kdo ve kaj še bo. Kajpak, uspeh brez vaših plezalcev... Najbrž so se Izgubili v stenah, ko se ne javijo.« «Dvomim, gospod major. Javili se bodo. Sicer se nam bo kljub vsemu večina partizanov izmuznila. Saj vidite, da izginjajo kakor voda v razpoke,« je vpil, da bi preglasil pokanje. Ko je bila letna ofenziva minila, je Kniecke spremljal s četo poročnika Teichnerja štab polka, ki se je umaknil v Tolmin. Ondi naj bd bili počivali nekaj dni, preden bi se s posebno nalogo vrnili čez hribovje v svojo kotlino. Niso se utegnili spočiti: presenetilo jih Je poročilo Wolfovega agenta, da bo brigada ostala nekaj dni na sedlu. Stotnika so kot strokovnjaka za gorski boj dodelili k štabu napada. Poročnik Tedchner pa je dobil kočljivo nalogo, da se s sku pino plezalcev pritihotapi brigadi za hrbet, prepleza težko prehodno zahodno ostenje in se povzpne na vrh Rdečega roba, kjer naj počaka in pobije vse, kar bi se živega prebilo čez skalovje. Zato je stotnik večkrat dvignil daljnogled in ga usmerih tja, kjer se je sinjina neba stikala z vrhom gore, katere prepadni rob je pokrivalo nenavadno rdečkasto kamenje. Od-ondod naj bi se Tedchner javil z zeleno raketo, kar bi bil znak za pokol v skalah. Bal se je, da umikajoči se ne bi poročnika prehiteli in ga odkrili, preden bi prispel na vrh. Kot plezalca ga je mikalo, da bi sam vodil vzpon in napad, vendar se mu je zdela stvar preveč tvegana. Po ^em, kar je videl in doživel, je hotel še živeti. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi padel za domovino. Teichnerju pa je bilo menda več do tveganja kot do slave in manj do življenja ko do podviga. Zato se je izpostavljal povsod, tudi tam, kjer mu ni bilo treba. Tega človeka še zdaj ni razumel. Od roba gore je usmeril daljnogled na planino. Vojaki so vlačili iz sirarne velika kolesa sira, zaplenjenega brigadi. V mrtvem kotu so jih rezali kar z bajoneti in' delili napadajočim velike zagozde. «Seveda, hudiči... Medtem ko se zamujajo s plenjenjem, jim jo bodo pobrisali v skalovje še preostali.« V koritu tik za planino Je zagledal skupino gorskih lovcev, ki je vodila ujetnika, po videzu oficirja. Ujetnik ga je zanimal bolj ko spopad, ki je šel že h koncu, zato je s tolmačem, nekim korošcem, zapustil opazovalnico in se odpravil na sedlo. Tam bo — v mrtvem kotu — varen pred kroglami. Nemalo je bil presenečen, ko Je v ujetniku spoznal Wol-fovega agenta iz Hrastove skupine, ki jim je med boji okoli Idrije pošiljal nekaj časa uporabne podatke, potem pa je obmolknil. Kmalu po kapitulaciji Italije se je sestal z njim v spremstvu Wolfa, kasneje pa še enkrat sam. Bil je bivši jugoslovanski oficir, izšolan za delo v posebnih razmerah, prepričan sovražnik vsega, kar je dišalo po demokraciji in kolektivizmu. Bil je uporaben, drugače pa tudi njemu nesimpatičen tip stremuške narave. Kdo ve, zakaj je zapustil enoto prav zdaj, ko bi ga najbolj potrebovali, je pomislil Kniecke. Počakal je, da so ga pripeljali, potem je revsnil: ((Spustite tega človeka ta salutirajte mu. Naš človek je,-On nam je omogočil to nevsakdanjo zmago!« Vojaki so ga začudeno pogledali in mu sneli vezi. Ko Je ujetnik prepoznal stotnika, mu Je preletel obraz zadovoljen smehljal. Pretegnil si je proste roke, globoko zajel sapo in si obrisal znoj z očmelega obraza. «Hvala vam, gospod stotnik. Vaši vojaki so ostri. Toliko da me niso ubili. Nihče mi ni verjel, kar sem pravdi.« ((Oprostite jim. Saj sami veste, kako je dandanes težko verjeti samo na besedo, kaj šele zaupati.« «Tudi razorožili so me,» se je pritoževal agent. »Takoj mu vrnite orožje in vse, kar ste mu vzeli.« Ko je iz žepov priromalo predenj vse, kar so mu bili pobrali, se mu je obraz zadovoljno raztegnil .Stotnik mu je ponudil roko. ((čestitam vam, dragi Luks. Za to, kar ste napravili, vam bo major Wolf poklonil cigaro. Samo to mu ne bo všeč, da ste zapustili svoj položaj.« «Kaj hočete, gospod stotnik! Zdržal sem najdlje, kar se je dalo. Saj so padale glave druga za drugo. Izmaknil sem se jim pet minut pred dvanajsto —■ v brigado so prišli vosovd. Če bi bili prišli samo dve uri prej, se vam ta napad ne bi posrečil. Dva sta med mrtvimi ali obkoljenimi. Prosim vas, da storite vse, da ju dobimo. Zapomnil sem si njuna obraza, da ju ne bom pozabil do smrti.« »Prav. Pomagali nam ju boste iskati. Ni vrag, da vsaj enega ne bi staknili. Major Wolf bi ga bil vesel.« Napotila sta se med redko drevje in nato v štabno opazovalnico pod skalovjem, k poveljujočemu majorju. Med potjo Je Luks pravil stotniku, da je bil dežurni in da sta vosovca na srečo naletela nanj. Vsak njun ukrep pa bi bil prepozen, ker je mehanizem poraza deloval nezmotljivo. Dosegel je, da so potegnili v sklop brigade celo tisti bataljon, ki bi bil drugače ostal zunaj obkolitve in lahko udaril napadalcem v hrbet. Stotnik je poslušal, kimal z glavo, kadil in preudarjal. Boj pod skalovjem se je nadaljeval zdaj že z manjšo srditostjo. Brigadno jedro je še vedno branilo dostop k čerovju. Tudi posamezne skupine so še streljale. Gorski lovci so streljali nanje iz spoštljivih razdalj in jih zadrževali v skalah. Sonce je pripekalo in skalovje je bilo razbeljeno. Medtem ko je agent Luks razlagal poveljujočemu majorju namere brigadnega vodstva in kazal na zemljevidu verjetnostne poti umikanja razbitih skupin proti Krnskemu jezeru, se je stotnik spet spomnil na svojo skupino. Otožno se je zazrl proti vrhovom Rdečega roba. GORIŠKI DNEVNIK Kje je recipročnost? Obrazec PSS-S Modula PSS-S li sra”“ ''lL^/70)3'1'* Z*kon* 0 popi,u prebivmlitv* in jtznovznj v letu 1971 (»Urmdni Ai termini dell’trt. 8 delit Legge tul eensimento delit popolazione e delle abitazioni del-Pznno 1971 UBoll. uff. delit RSFJ“ No. 32/70) Nekateri ugledni in vplivni gospodje v Trstu in Rimu zelo radi vihtijo bridki meč recipročnosti, ko tržaški Slovenci zahtevamo, da se nam omogoči uživanje kake jezikovne ali narodnostne pravice. «V coni B tega ni» pravijo in zanje je vprašanje rešeno. Mi se z načelom recipročnosti ne strinjamo in se ne moremo strinjati. Prepričani smo, da so nam vse naše pravice, veliko več kot jih sedaj uživamo, zagotovljene, kot državljanom italijanske republike, z ustavo. Tudi jugoslovanske oblasti ne šarijo s IMENUJEM — SI AUTORIZZA Tor. il oomptgno (1* coznpagna) po poklica di profmione iz ftbitante a ulica via “ hilna itev. No di časa ~ za popisovalca v popisnem okolišu štev. ' di procedere nelle vesti di rilevatore per il settore di eensimento No. lili da opravi popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. aila registrazione della popolazione e delle abitazioni delTanno 1971. takimi dvomljivimi načeli, temveč na osnovi zvezne ustave, republiških ustav m občinskih statutov zagotavljajo pripadnikom manjšin uživanje njihovih neodtujljivih pravic. Ob priliki zadnjega popisa prebivalstva (31.3.1971) so zato natisnili vse po-pisnice v dveh jezikih (slovensko -italijanske v nakladi 72.000 izvodov) in poleg popisnic tudi ostale tiskovine. Dolžnost popisovalca je, da obide vse zgradbe in druge naseljene objekte v tem popisnem okolišu ter popiše vse prebivalce, gospodinjstva in stanovanja. Pri popisovanju se mora popisivalec ravnati po Navodilih za popisovalce ter ustmenih navodilih in pojasnilih občinske popisne komisije in inštruktorja. Po 7. členu Zakona o popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1971 je popisovalec pooblaščen, da zaradi popisovanja vstopi v vsako stanovanje na področju tega popisnega okoliša, ter zbere od oseb, ki jih popis zajame, pot rebne podatke. Popisovalec mora ohraniti kot uradno tajnost vse, kar bo izvedel pri popisovanju. Popisovalec mora po končanem popisovanju oddati popisno gradivo pristojnemu občinskemu inštruktorju. Kaj bi bilo, ko bi se tokrat v coni A resnično držali načela recipročnosti? Kaj bi bilo, ko bi vsi Slovenci že takoj na vratih odslovili vsakega popisovalca, ki se ne bi legitimiral z dvojezično izkaznico, kot so to delali popisovalci v coni B? Il rilevatore h in obbligo di rivedere tutti gli stabili e le altre opere abitate del suddetto settore di eensimento e di regi-strare tutti gli abitanti, tutte le convivenze dcmestiche e tutte le abitazioni. Nel suo lavoro il rilevatore si dovri attenere alle dispozizioni per il eensimento ed alle istru-zioni e chiarimenti avuti dalla Commis-sione per il eensimento e dai relativi istrut-tori. Ai sensi delTart. 7 della Legge stil censi-mento della popolazione e delle abitazioni delTanno 1971, il rilevatore č autorizzato ad avere libero accesso — allo scopo di esplicare la sua funzione — in ogni abita-zione del suo settore e di attingere dalle persone in eensimento, tutti i dati necessari da essere rilevati. Il rilevatore i tenuto a serbare come segreto d’uffido ogni particolare pervenutogli a conoscenza nelTattivitk di sua incom-benza. Ad ultimato rilevamento il rilevatore dovrk consegnare tutto il materiale rilevato alTistruttore del Comune di pertinenza. Predsednik občinske popisne komisiie H Presidente della Commissione comunaie di eensimento (ALP.) — (L.S.) [Omaka: slovena&o-halijanakil aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii V ZADNJIH PETIH LETIH NA TRŽAŠKEM Število delavcev v tekstilni industriji se je skrčilo približno za eno tretjino OB PROTESTU SLOVENSKE JAVNOSTI Z vzajemno pomočjo naši ljudje izpolnjujejo popisnice ljudskega štetja Pričakujejo veliko popisnic napisanimi v slovenščini - Stavke popisovalcev Z ljudskim štetjem očividno nekaj ni v redu. V nekaterih krajih goriške pokrajine in tudi drugod po Furlaniji popisovalci stavkajo. Sestanke so imeli že pred nekaj dnevi, v nekaterih krajih so že pričeli stavkovno akcijo, v drugih pa so z njo do sedaj samo zagrozili'. Stavkajo npr. v Gradežu, v Škocjanu ob Soči, vsaj po podatkih, ki smo jih imeli včeraj na razpolago, so samo zaigrozili s stavko. Uradi, ki pripravljajo ljudsko štetje so vsakemu popisovalcu namenili nagrado 95.000 lir. Ti pa zahtevajo najmanj 150.000 lir. Pred nekaj dnevi' so se za posebno nagrado zavzeli tudi popisovalci v raznih slovenskih vaseh, kjer so ljudje izpolnili popisnice v slovenskem jeziku. Popisovalci v teh vaseh so nagrado za htevali, ker bodo verjetno morali slovenske tekste prevajati v italijanščino. Vest, da so goriški Slovenci zahtevali popisnice v slovenskem jeziku se je razširila tudi med gori-škimi Italijani in stvar so ljudje komentirali seveda iz svojega zornega kota. Tistim, ki jim ni mar za nas so se ob taki zahtevi zgrozili, med preprostim ljudstvom in v demokratično mislečih ljudeh pa smo z našimi zahtevami našli popolno oporo. Italijanski someščani nam dajejo prav in ne morejo razumeti zakaj ravnajo razne politične in birokratske oblasti z nami na tak način. Leta 1966 je bilo v rednem delovnem odnosu 3.069, septembra letos pa le še 2.045 ljudi Na nedavni konferenci o tekstilni industriji v Furlaniji - Julijski krajini, so predstavniki sindikalnih organizacij opozorili pristojne oblasti na težaven položaj tržaških obratov, ki se udejstvujejo na področju tekstila, oblačil in obutev. V tej zvezi so navedli statistične podatke, iz katerih je razvidno, da se je skupen obseg zaposlenosti v teh industrijskih in obrtniških dejavnostih v zadnjih petih letih skrčil s 3.069 na 2.045 enot. Zanimivo je tudi pogledati, katere tovarne oziroma delavnice so v razdobju od leta 1966 do 1971 (podatki se nanašajo na stanje 1. septembra) zabeležile najhujše težave. Te so vsekakor Jutificio Triestino, Lucky Shoe, Trieste Textil in Genel. Po- datki o številu zaposlenih v posa- meznih obratih so namreč: Cotonifirio Leta 1966 Leta 1971 S. Giusto 329 239 Jutificio Triestino 500 — Snia—Viscosa 600 541 Beltrame 130 60 Lucky Shoe Pett. Export - 650 285 Marco Polo 100 — Colza Bloch — 710 Radiči 150 140 Genel 150 — Belfe Export Trieste Textil - 60 Mearo 300 20 Skupaj 3.069 2.045 Cotonifirio S. Giusto, ki ima svoj obrat v industrijski coni z Žavljah, je začel obratovati leta 1953 in proizvaja bombažno predivo. Novembra 1962 je obseg zaposlenosti dosegel višek s 433 delavci in delavkami. Od 1. septembra letos je vse zaposleno osebje (239 ljudi) v dopolnilni blagajni. Čeprav je tovarna večkrat prejela pomoč iz krožnega sklada, so njene sedanje perspektive vse prej kot rožnate. Obrat Jutificio Triestino v Ul. D’Alviano je stekel leta 1901, junija letos pa so se stroji dokončno ustavili. Do leta 1953 je bil to edini tekstilni obrat v tržaški pokrajini ter je v tistih letih zaposloval poprečno po 250-300 ljudi. Obseg zaposlenosti je v letu 1960 dosegel višek s 540 delavci. V začetku lanskega leta je tovarna zašla v težave ter je zaprosila za pomoč 1 milijarde lir iz krožnega sklada. Dotedanjo proizvodnjo prediva in vreč so namreč nameravali preusmeriti na druge proizvode. Prošnja je ostala brez odgovora, verjetno zaradi tega, ker ni tovarna povrnila' prejšnjega dolga 500 milijonov krožnemu skladu. Osebje so polagoma odpustili . Snia Viscosa ima svoj obrat v Ul. Follatoio v Trstu. Začela je proizvajati predivo iz sintetičnih vlaken in volne leta 1959. Konec septembra je bilo pri njej zaposlenih 541 ljudi, toda leta 1966 jih je tovarna štela okoli 600. V zadnjih tednih je vzela v službo še nekaj novih moči. Proizvodnja teče redno. Tvrdka Beltrame je začela z delom leta 1876 in se kakor znano ukvarja z izdelovanjem oblačil. Pred leti je tvrdka imela obrat v Ul. Be-senghi, kjer je delalo 250-300 delavk. Delavnica je danes na Korzu Italia, osebje pa se je skrčilo na polovico. Beltrame ima hude konkurente zlasti kar zadeva naročila krajevnih in poldržavnih ustanov ter vojaštva. Lucky Shoe posluje v skladišču štev. 26 v stari luki ter je začela s proizvodnjo leta 1950. V obratu izdelujejo obutev za izvoz. Leta 1952 je zašla v hudo zagato, iz katere jo je rešila bivša ZVU. Leta 1970 je ponovno zašla v težave, ker je INPS zahteval njen stečaj zaradi 300 milijonov lir neplačanih socialnih dajatev. Pred leti je Lucky Shoe zaposlovala do 600-650 ljudi, v sezonskem času celo 1.000-1.200, danes jih pa šteje le še 285. Delavnica je menda zopet v težavah, ki so jih GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA SEZONA 1971-72 KULTURNI DOM 6. novembra 1971 Slovenski oktet novembra 1971 Simfonični orkester RTV ljubljena Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj • klavir 19. decembra 1971 Orkester in zbor «Consortium musieum« iz Ljubljene Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 Tržaški baročni ansambel Februar 1972 Zagrebiki godalni kvartet In Eva Noviak-Houika — mezzosopran Marec 1972 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjudar Solistka: Pavla Uršič — harfa Marec 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pevski zbor «Branko Krsmanovlč* Iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 6.000 lir lir Invalidski: Mladinski: 2.000 2.000 lir lir Vpisovanje abonmajev pri Glasbeni matici (Ul. R. Manne tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 In od 15.30 do 18.30 29, še zaostrili Nixonovi velikošmaren-ski ukrepi. Delavnica Mareo Polo (Ul. Mala-spina, 32 — Trst) je nastala iz bivše Pettinatura Export. Stekla je jeseni leta 1968 s 40 delavkami ter kmalu nato povečala število osebja na 100 ljudi. Proizvajala je pletenine. Po nekajmesečnem kolebanju so se stroji končno ustavili konec av-’ gusta letos. Tovarna Calza Bloch v žaveljski industrijski coni je začela s proizvodnjo julija 1968. leta, pozneje pa se je občutno okrepila. Danes šteje 710 delavcev in delavk. Proizvodnja se v zadnjem času odvija redno. Tovarna oblačil Radiči, ki ima svoj sedež v Ul. Flavia, je stekla 1960. leta in šteje danes 140 delavcev in delavk. Proizvodnja teče redno, tudi s pomočjo delovne sile iz sosedne Jugoslavije. Obrat Genel (Trg Sansovino) je začel delati leta 1925 in prenehal leta 1964. V vmesnem času je zaposloval po 150-200 ljudi, ki so izdelovali razna oblačila. Kljub večjim posojilom ZVU in iz krožnega sklada, je leta 1964 zašla v stečaj. Belfe Export (Ul. Monte d’Oro) je stekla leta 1964 in prenehala poslovati leta 1969. Izdelovala je luksuzna oblačila ter je zaposlila do 90 ljudi. Trieste - Textil je delovala v skladišču štev. 60 v novi luki ter je izdelovala srajce. Proizvodnja se je začela leta 1964, novembra lani pa so obrat zaprli. Sprva je tu delalo 300 ljudi, pozneje pa se ie njiho vo število povečalo na 600. Zadnje čase je delalo v tovarni le 20 delavk, ki so novembra lani prešle pod tvrdko Mearo. Kakor že omenjeno, so navedene tovarne skupno zaposlovale v letu 1966 3.096 ljudi, konec septembra letos pa je bilo v službi le še 2.045 delavcev in delavk. V petih letih se je število zaposlenega o-sebja po vsem tem skrčilo za 1.024 enot, to je za okoli 30 odstotkov. Povpraševali smo naše ljudi'. Izvedeli smo, da so ljudje popisnice izpolnili v slovenskem jeziku, povsod kjer se je to dalo. Seveda se ni' vsakdo znašel v kopici vprašanj in se je zaradi tega obrnil za pomoč prijatelju ali sorodniku. V akcijo so se vključila vsa naša prosvetna društva. Besedo o ljudskem štetju smo zasledili tudi v »štandreškem zvonu*, listu ki ga SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če tega še niso storili, tudi le tos svoj abonma. izdaja slovensko prosvetno društvo j sednikom prof. Paguro o raznih «Štandrež». Med drugim je v tem | problemih, ki se tičejo delovanja listu zapisano tudi tole: «Ob vsem tem moramo ponovno z žalostjo u-gotoviti, da pristojne oblasti niso upoštevale upravičenih zahtev tistih, ki bi radi odgovarjali v slovenščini, kot jim to jamči ustavni zakon. Spričo številnih protestov, ki' so bili ob tej priliki izraženi, tipajmo, da se kaj takega ne bo zgodilo v bodoče, ampak da bomo ob prihodnjem ljudskem štetju odgovarjali na dvojezičnih polah * Ugledan pobornik miru na obisku v Gorici Te dni je bil gost ustanove ISIG v Gorici norveški profesor Johan Galtung, vodja «Peace research* (U-ustanove za mir), ki ima podobno delovanje kot Goriški zavod za mednarodno sociologijo. Ugledni gost je govoril ob tej priliki o sedanjih tendencah znanstvene analize in o drugih podobnih problemih. Sledila je debata s sodelavci goriške ustanove in pred- na mednarodnem socialnem področju v zvezi z utrditvijo miru in socialnih odnosov. Obenem se je gost pohvalno izrazil tudi o delu ISIG in njenih sodelavcev za njihovo koristno dosedanje delo in tisto, ki ga imajo v načrtu. Danes v Novi Gorici Srečanje predstavnikov denarnih zavodov Danes ob 10. uri se na občinski skupščini v Novi Gorici srečajo predstavniki Casse di risparmio (hranilnice) iz Gorice in Ljubljanske banke. Pogovarjali se bodo o možnostih sodelovanja med obema denarnima zavodoma in še posebej o finansiranju gradnje mejnega prehoda Vrtojba, za katerega je Cassa di Risparmio sklenila izplačati posojilo v višini 200 milijonov lir. Z BRECHTOVIMI «B0BNI V N0CI» Nocoj v gledališču Ved začetek gledališke sezoft Nastopilo bo Slovensko gledališče iz Trsta - Doslej razprodanih veliko abonmajev za vso sezono Nocoj se bomo goriški Slovenci spet zbrali v Verdijevem gledališču, kjer bomo prisostvovali otvoritveni predstavi letošnje slovenske gledališke sezone. Ko smo se ob lanski otvoritvi srečali v tej gledališki dvorani sredi Gorice smo se prepričali — in tako so se prepričali naši someščani Italijani — da imamo v mestu domovinsko pravico. Dolgo vrsto let so morale naše gledališke in druge umetniške skupine nastopati na raznih odrih, Ki so bili le naša domena ali pa stran od mestnega središča. Lani nam je uspelo, z združenimi močmi in ob podpori raznih javnih ustanov, od EMAC do občine, dobiti gledališko hišo v središču mesta, isto hišo, kjer z uspehom nastopajo razna italijanska gledališča. Goriški Slovenci iz mesta in s podeželja smo se lani polnoštevilno odzvali vabilu Slovenskega gledališča in obeh prosvetnih zvez ter EMAC ter ob vsaki predstavi polnili dvorane, kjer so naše kvalitetne gledališke skupine nastopale. Na teh predstavah je bilo nad 7.500 ljudi, število abonentov je bilo, za tukajšnje razmere, zelo veliko. niiiiiiiiiiiiiiiii>i»»iiii»iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED DNEVOM VARČEVANJA Hranilne knjižice za novorojenčke in novoporočence Kmečka banka je razdelila zvezke in učila za slovenske osnovne šole v Gorici V okviru tedna varčevanja od j že pretekla leta, poslala primer-25. do 31. oktobra, ki se bo torej ! no količino zvezkov in drugih učil zaključil v nedeljo, so denarni l na slovenske osnovne šole v Gori-zavodi, ki so vključeni v Zvezo italijanskih hranilnic, pripravili vrsto pobud za dostojno proslavo te- ga praznika, ki služi tudi za propagiranje štednje zlasti med mladino. Tako so se pojavli po go-riških oglasnih prostorih lepaki, ki prikazujejo korist varčevanja za gospodarstvo in za varčevalce na splošno. Kmečka banka v Gorici je, kot POLICIJSKA KRONIKA VLOMILCI SO VDRLI V TRGOVINO NA KORZU Iz izložbe odnesli za 230 tisoč lir blaga Na gradbišču so ukradli stroj in orodje Kronika nočnih vlomov, ki so zadnje tedne in mesece vedno bolj pogosti, še nikakor noče biti pri kraju. Včeraj so na goriški kvesturi zopet prijavili dva vloma, ki sta se primerila prejšnjo noč. Tako so neznanci ponoči razbili šipo izložbenega okna pri trgovini z gospodinjskimi stroji Giani Marino na Verdijevem korzu 47 v Gorici. Pri prvem pregledu so ugotovili, da je iz izložbe zmanjkalo 5 radijskih sprejemnikov in dva registratorja v skupni vrednosti 230.000 lir. Drugo tatvino pa so neznanci izvedli na gradbišču v Ul. Pellis, v bližini goriških gasilcev, kjer so iz še ne popolnoma dokončane ga raže odnesli električno žago in nekaj orodja v skupni vrednosti o-krog 100 tisoč lir. Policija skuša sedaj na osnovi precej skopih podatkov priti na sled nepovabljenim nočnim obiskovalcem. ne bodo zaprte razen cvetličarn: te bodo odprte od 8. do 13. ure. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Iz tržlške bolnišnice Trčenje dveh avtov. Včeraj je 42-letni Antonio Sussarelli iz Tržiča, Ul. Pacconitti 11 vozil avto fiat 1300 proti državni cesti štev. 14 ter prehiteval avto giulio v trenutku ,ko je hotel zaviti v Ulico 7 giugno. Oba avta sta trčila, fiat 1300 pa je treščil še v obcestno drevo. Ranjenega šoferja so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so mu ugotovili številne poškodbe, zaradi česar so ga sprejeli s prognozo 20 dni. Ponesrečenec je odklonil zdravljenje v bolnišnici, šofer giulie, 41-letni Carlo Laurenti iz Ronk, je ostal nepoškodovan. V Ronkah. Ko je stopala z vlaka se je ponesrečila 37-letna Rinalda Galiussi por. Boschi ter se pri padcu poškodovala v Križu. V tržiški bolnišnici so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. ci, da bi jih razdelili med najpotrebnejše učence. Mestna hranilnica, ki ima seveda več sredstev na razpolago, pa bo imela uradno proslavo na svojem sedežu v Gorici jutri, 29. oktobra. Ob tej priliki bodo podelili učitelju Danteju Paulinu denarno nagrado 150.000 za njegove zasluge pri propagiranju štednje med šolarji. Vsem tistim didaktičnim ravnateljstvom, ki so se udeležila letnega tekmovanja v varčevanju, bo hranilnica dodelila denarne nagrade za nakup učnega materiala za posamezne šole in učence. Poleg tega pa je ta denarni zavod pripravil tudi druge oblike nagrajevanja, ki se. tičejo širšega kroga varčevalcev. Tako bodo o-trokom, ki so se ali pa se bodo rodili v tednu varčevanja od 25. do 31. oktobra in katerih starši stalno živijo na Goriškem (z izključitvijo občin Tržič in Gradež) darovali hranilno knjižico z zneskom po 30 tisoč lir. Za Gradež in Tržič pa je upravni odbor hranilnice (joločil podelitev hranilnih knjižic z zneskom po 50 tisoč lir. za tiste pare, ki se bodo v tednu varčevanja poročili v Tržiču ali v Gradežu. Urnik trgovin ob praznikih Ob priliki prazničnih dtš, ki bodo v prihodnjem tednu, bodo imeli goriški trgovci tak delovni .irnik: Sobota, 30. oktobra: mesnic bodo odprte tudi popoldne od 1P do 20. ure, vse ostale trgovine pa bodo lahko zaprle zvečer pol ur? pozneje kot običajno. Ponedeljek, 1. novembra: zaprie vse trgovine razen pekarn, mlekarn, cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Torek, 2. novembra: običajni urnik veljaven ob delavnikih. Sreda, 3. novembra: mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure, vse ostale trgovine lahko podaljšajo odprtje za pol ure. Četrtek, 4. novembra: zaprte vse trgovine razen pekam, mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Tudi letošnja akcija tivno, dosegli smo lansko “ abonentov, letošnje predstav* v dveh večjih dvoranah, ' Verdijevem gledališču ter v škem domu. V letošnjo sezono so prireditelji vkljV^ sem del. S petimi bo tržaško Slovensko gledališče, J ma Primorsko dramsko 0^, iz Nove Gorice, z eno S dališče ljubljansko. .. g Nocoj bodo tržaški pili z delom nemškega »3Pr, pisatelja Bertolta Brechta 1 v noči». Dogajanje se vrši V. čiji v viharnih in revolvek časih takoj po prvi svetovja Tržaško Slovensko rijL stopa tokrat prvič z BrečaF je na dosedanjih nastopih ® ter v nekaterih slovenskih * kjer so bili tržaški aleaat-- so bili tržaški te dni na turneji, doseglo 11 lik uspeh. -,t& Prepričani smo, da se <#. uspeh ponovil tudi v Gom>' začetku letošnje slovenske r liske sezone pozdravljamo dališke igralke in igralce, bodo v prihodnjih mesecih ^ vali, zato da bi nam nudih ( sko besedo na gledališkem _____________ ^ SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA no že V2 go Po ne Lt ra Po go Pfl ko za lul ts zel go sle (f Pč (J ko ZVEZA SLOVENSKE KAT0L>sSI PROSVETE - GORICA v sodelovanju z EMAC i* ^ Bertolt Brecht Bobni v no« drama in komedij8 Prevod: BORUT TREKMAN Režija: MILE KORufl ob Verdi’ Danes, 28. t. m. v gledališču «G. GORICI (Abonma red A in red ® Pohitite z abonmaji ! P Opozarjamo cenjene aboneh18^ lahko dvignejo abonmajske ^ niče na sedežu Slovenske svetne zveze. Ul. Malta 2- IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIUllllllliniltllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIII IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Skuterist iz tržili se je ponesrečil v Gori*1 J Starček se je pobil na domačem vrtu - Trčenje avtov brez Službena mesta pri bolniški blagajni Osrednje državno vodstvo bolniške blagajne INAM je razpisalo natečaj za naslednja službena mesta: 150 mest za zdravnike: od tega 60 v Piemontu, 30 v deželi Furlanija - Julijska krajina in 60 v Lombardiji. 15 mest za lekarnarje: od tega 6 v naši deželi, 4 v Piemontu in 5 v Lombardiji. 600 službenih mest za bolničarje 3. stopnje: od tega 40 v naši deželi, ostala pa po drugih deželah Italije. Razpisi so objavljeni v uradnih listih št. 251, 252 in 253 od meseca oktobra. Podrobnejše podatke in pojasnila daje pokrajinsko vodstvo INAM v Gorici, Ul. Vittorio Veneto 24. Rok za vložitev prošenj zapade 5. novembra. O škofu msgr. Fogarju bo jutri ob 21. uri debatni večer v krožku tStella Matutina*. V debati bodo sodelovali nadškof mosgr. Pietro Cocaliin, msgr. Luigi Velci, msgr. Rudolf Klinec, zgodovinar duhovnik G. B. Falzari, dr. Luigi Poter-zio, odv. Luciane Persoglia in dr. Ženo Azzano iz Trsta. V krožku za svobodo kulture v Ulici Dante 12 bo v petek ob 18.15 prof. Elio Apih iz Trsta govoril o temi »Nekaj idej o deželni zgodovini*. Predavatelj bo govoril o nazivu Venezia Giulia ter o povezavi te dežele s Furlanijo. Goriške ACLI prirejajo v soboto in nedeljo v dvorani pokrajinskega sveta študijski seminar o socialnem skrbstvu in o zdravstveni reformi. VESTI Z ONSTRAN MEJE Včeraj nekaj po 14. uri se je v Drevoredu XX. septembra v Gorici, pri odcepu Ul. Pavia ponesrečil skuterist 32-letni Sergio Parpa-iola iz Tržiča, Ul. Carducci 7. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo ter številne poškodbe na čelu in po rokah: pridržali so si prognozo ter ga pozneje odpre-miii v bolnišnico v Tržiču. Ponesrečenec je izgubil nadzorstvo nad vozilom ter trčil v desni pločnik in padel. Z rešilcem Zelenega križa pa so ob 15.45 pripeljali v bolnišnico 82-letnega upokojenca Giuseppa Santa iz Romansa, ki se je ponesrečil na domačem "rtu ter si pri padcu zlomil desno stegnenico in se udaril v lobanjo. S pridržano prognozo so ga sprejeli na zdravljenje. Ob 13.15 pa je cestna policija u-Nedelja, 31. oktobra: vse trgov! ; gotovila v Ul. Crispi trčenje dveh a vi jv, pri katerem sta obe vozili utrpeli precejšnjo škodo, ni pa bil na srečo nihče ranjen. Z avtom fiat 124 se je peljal 64-letni Ro- Velika udeležba gostov na prazniku kostanja na Ligu Prireditev naj pomaga ponovno dvigniti pridelovanje in pro- dajo maronov - Dovoz vode v gorske vasi zaradi suše Preteklo nedeljo so imeli na Ligu nad Kanalom tradicionalni praznik kostanja. Letos se je odzvalo povabilu domačinov na ta domač praznik izredno veliko ljudi ne samo iz Soške doline ampak tudi iz Gorice in drugih zamejskih krajev. Računajo, da se je zbralo na tej lepi razgledni točki nad reko Idrijo okrog 3000 ali morda celo več ljudi. Lep in topel dan je pripomogel, da je prireditev, ki že zlepa ni imela toliko obiskovalcev, prav lepo uspela. Domačini so letos obnovili lanski spored, ko so ga prvič uvedli ter še razširili program. V dolgem sprevodu so prikazali obiranje, pečenje in prodajo maronov, debelega kostanja, ki v teh krajih kar dobro uspeva. Dekleta in fantje v narodnih nošah so prireditev še bolj poživili in popestrili. Na prireditvi je sodelovala tudi folklorna skupina s Krasa in pa pevski zbor iz Beneške Slovenije, ki je zapel vrsto pesmi ob splošnem odobravanju številnih poslušalcev. Vaščani z Liga so bili prejšnja desetletja življenjsko navezani pretežno na pridelovanje domačega kostanja in na živinorejo. Pred zadnjo vojno so kostanj prodajali v Vidmu, Krminu, Gorici in po drugih večjih krajih Furlanije. Takratni predelek je presegal 200 ton letno, kar se je domačinom pri izkupičku precej poznalo. Pozneje je kostanjev rak uničil večji del dreves in veliko so jih morali posekati. Samo v zadnjih nekaj letih so spravili v dolino in prodali za nad 35 tisoč kub. metrov kostanjevega in drugega lesa. Zato se je kostanjev pridelek močno skrčil in letošnji pridelek cenijo samo na okrog 15 ton. Le zelo malo kmetov je na Ligu, ki se preživljajo s pridelavo in prodajo domačega kostanja. Domačini pa si vedno bolj prizadevajo, da bi izboljšali in ohranili kostanjeve nasade tudi z nasaditvijo novih in izboljšanih vrst dreves. Prav z vsakoletnim kostanjevim praznikom, kakor so ga priredili preteklo nedeljo, skušajo povečati zanimanje za gojitev kostanjev pri domačinih in dvigniti potrošnjo in prodajo tega sadeža, da bi z Izboljšano ceno pri prodaji stimulativno omogočili ponovno poživlje-nje In zanimanje. Tudi v nekaterih drugih predelih Brd, zlasti okrog Hlevnika, je še vedno živa tradicija pridelovanja in prodaje kostanjev ma-roni in bi bilo treba s primernimi ukrepi znova poživiti njihovo gojitev in zapolniti vrzeli, ki jih je kostanjev rak povzročil tudi po teh krajih, kakor v Beneški Sloveniji na drugi strani meje. Na hribovskem območju nad Novo Gorico in Ajdovščino je v zadnjih dneh zopet začela močneje pritiskati suša, ki jo je nekaj dežja na začetku meseca nekoliko omililo. Komunalno podjetje v Novi Gorici in ajdovski gasilci prejemajo zopet številna naročila za dovoz vode v višje ležeča naselja, kjer so izvirki popolnoma usahnili. Vsak dan morajo prepeljati na banjško in trnovsko planoto ter v naselja nad Ajdovščino in na Kras po 8 do 10 cistern pitne vode za ljudi in živino, kar je seveda povezano tudi s precejšnjimi stroški. Tudi na Soči se pozna suša in je njen tok zelo upadel; pri Do-blarju, kjer znaša normalni pretok vode po 96 kub metrov, se je ta v zadnjih dneh znižal na 20 kul) metrov ali za skoro 80 odstotkov. mano Caprara iz Gorice, Ul. A-quileia 65, s Trga Cavour v Gorici proti Ul. Crispi. V nasprotni smeri pa je prihajala s fiatom 1300 24-letna Rosella Ceiul iz Tržiča. Vozni red avtobusov v gledališče v Gorici Do- Feč, Avtobus št. 1: Vrh • Poljane berdob, Jamlje - Dol - Rupa, Gabrje - Gorica Avtobus št. 2: Sovodnje, Podgora, števerjan, Oslavje, Pevma - Gorica Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni - Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.40 pred občino Jamlje ob 19.50 gostilna Pahor Dol ob 20. Bone ti, Palkisče, gostilna Peric Rupa - Peč Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri občini, pri gostilni Tomšič Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno Števerjan ob 19.50 Bukovje Števerjan ob 19.55 Dvor Oslavje ob 20.05 pri kostnici Pevma - St. Maver 20.10 pri spomeniku Abonenti naj dvignejo abonmajske izkaznice z naročilnico pri SPZ v Gorici, Ulica Malta 2. Sindikalne iz Tržiča V Marina Julia je bil včeraj sestanek predstavnikov treh kovinarskih sindikatov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki notranjih komisij vseh kovinarskih podjetij na Goriškem. Ob- ravnavali so probleme te kategorije. JA V tovarni Asgen pa so PreK, t gajanja in sedaj nadaljujei0 kovnim gibanjem. ZA martinovanje A SOČI hn lf ■' MOSTU NA SOČI bo ,, vpisovanje na sedežu SP".,( Malta 2/1 v Gorici, “''•Ut še do vključno 5. nove*” ^ in sicer vsak delavnik <"lf< do 12. in od 16.30 do v soboto samo od 10. 80 jr ure. Vpisovanje velja *8 z a i,jf ležence z avtobusom in * _<#l nim avtom zaradi skupne večerje, pojasnila pri vpisu. .. 'M Podrob^ V1TTORIA per Rety Bov». > aS*8' Tržič AZZURRO ob 17.30: «La r tana», P. Wimark in L. i' ENCELSIOR 17.30: «ll dittaWre ^ stato libero di Pananas*. ** talbano, v barvah. J : PRINCIPE 17.30: «Sappacua»’ ; Barrault, v barvah. 'oru Gurlcu f DEŽURNI LEKARNI V GORICI ( Danes ves dan in ponoči Je rici odprta lekarna MARZlN^ Italija 89. tel. 2443. V TRŽIČU M jt Danes ves dan Tržiču dežurna lekarna Ulica Toti 5/2 tel. 72701. CORSO 17.00-22.00: «11 pic^} de uomo», D. Hoffman *n y 1> naway; kinemaskopski fik*1 vah. MODERN1SSIMO 16.30—22.00: lica», M. Mercier in R- y > francoski kinemaskopski f"111 I vah- VERDI 17.00 -22.00: «Due ra«8 , marciapiede*. J. Sorel in stenberg; film je v barvat1' , otciiucift, L um je v -j ni pod 14. letom prepove® IKNTRAM? 17 1C______71 m- «J|.| CENTRALE 17.15—21.30: colpo». J. Marais in M. L . , nemaskopski film v barva®'j. 17.00—Zl.30: * "J ne; film je v Darvah, m18'* 14. letom prepovedan. Gorica): »Deklica ^ SOČA (N. bavo», španski barvni filna in 20. * * SVOBODA: »Postelja*, mehi5'' vni film — ob 18. in 20. j PRVAČINA: Prosto. RENČE: »Jaz sem Sartah8' / smrt*, italijanski barvni f1'1'9 J 20. uri. f* DESKLE: »Medved in deklic8^ coski barvni film — ob 1®' i ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. ZICU tn pongj/ rna dr. i ŠPORT ŠPORT ŠPORT JUGOSLAVIJA ZA EVROPSKI POKAL NARODOV Proti Luksemburgu le 0:0 NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED BEOGRAD, 27. — Jugoslovanska gometna reprezentanca, ki si je v, * neodločeno tekmo (0:0) z Modno Nemčijo v Beogradu zagotovila 1. mesto v VII. skupini Pokala evropskih narodov, je dali tV svoi‘ zadnji izločilni tekmi z r^jnhurgom v Titogradu razoča-a M.000 gledalcev. Tekma se je M neučinkoviti in mlačni igri jugoslovanskega moštva, ki je nasto-?0 'z izjemo Džajiča) popolno, Ovala brez gola. Največ zaslug l,i 13 veliki uspeh simpatičnega Ksemburškega moštva ima, poleg taliti igralcev, ki so se branili .JI Požrtvovalno, vratar Moes. Ju-oJ>vansko moštvo je igralo v na-Likovič, Rajkovič p wf1,c), Stepanovič, Pavlovič, Holcer, Petkovič, Oblak k0,c^č) Bukal, Ačimovič in Bje- >tvica: Jugoslavija 9, V. Nem-y < Nizozemska 5, Luksemburg 1. tej skupini morajo odigrati še tekmo Luksemburg — Nizozemska (17. novembra). * # * 1. skupina: ČSSR — Wales 1:0 Čehoslovaki so si z današnjo zmago zelo okrepili možnost napredovanja v višje kolo. Teoretično jih lahko dohite še Romuni, a je to le malo verjetno. Lestvica: ČSSR 9, Romunija in Wales 5, Finska 1. Preostali tekmi: Romunija — ČSSR (14. novembra) in Romunija — Wales (24. novembra). 2. skupina: Madžarska — Norveška 4:0 V tej skupini bi en sam neodločen izid v preostalih tekmah omogočil Madžarski napredovanje, Lestvica: Madžarska 9, Bolgarija in Francija 5, Norveška L Preostali tekmi: Francija — Bolgarija (10. novembra) in Bolgarija — Francija (11. decembra). S. Marco BM in Sokol na vrhu B liga ] Nabrežini. Udeleženci tečaja bodo razdelje-V nedeljo je bilo na sporedu pr- v (jVe starostni kategoriji. Mlaj-vo kolo moške B lige. Nabrežinski še tečajnike bo vodil trener 2. ka-Sokol si je zagotovil prvo zmago tegorije Edi Bole, starejše pa tre- s precejšnjo lahkoto in skupno z ner 3 kategorije in bivši državni ekipama S. Mairco BM iz Verone prva^ prof. Boris Košuta. Ob za- ter ARS iz Vicenze zaseda prvo ključku tečaja bo društvo priredilo 5:2 7:2 5:4 mesto lestvice. Izidi: Sokol - Duomofolgore S. Maroo BM - TT Bolzano ARS - Monteddsom Lestvica: -S. Marco BM, Sokol in ARS 2. Montedison, Duomofolgore in TT Bolzano 0. Drugo kolo (30. oktobra) ARS - S. Marco BM Duomofolgore - Montedison TT Bolzano - Sokol Tržaški pokal Včeraj se je začel ženski turnir za tržaški pokal. Dosežena sta bila naslednja rezultata: Kras - FARI TS Julia - ARAC LESTVICA Kras in Julia 2 točki, ARAC in FARI 0 točk. Drugo kolo (10. novembra) FARI - ARC Julia - Kras Turnir v Veroni V nedeljo in ponedeljek bo državni turnir v Veroni, katerega se bo udeležilo šest članov Sokola (Bole, Košuta, Ukmar, Fabjan, Pertot in Radovič) ter članici Krasa Miličeva in Kobalova. S. J. notranji turnir, na katerem se bodo tečajniki lahko pomerili med seboj. Ker je tečaj namenjen izključno začetnikom, bosta trenerja posvetila pozornost predvsem osnovnim e-lementom namiznega tenisa, kot n. pr. drži loparja. Dogaja se namreč, da se otroci, ki začnejo z igranjem namiznega tenisa brez strokovnega vodstva, naučijo napačne drže loparja, ki jo je potem zelo težko popraviti. Tečaj bo trajal 10 tednov (po eno uro tedensko). Vodstvo tečaja namerava začeti z vadbo okoli 10. novembra. Rok za vpisovanje zapade danes in zato svetujemo staršem, da takoj vpišejo svoje otroke, saj tako strokovno popolnega in tehnično kakovostnega tečaja pri nas še ni bilo. Vpisovanje za tečaj bo še danes, od 20. do 21. ure na sedežu ŠD Sokol, Nabrežina št. 89, 2. nadstr. S. J. TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Londonu je v 1. kolu Anglež Cox premagal Jugoslovana Franuloviča s 6:3, 6:4. NOGOMET Včeraj sta se v Donecu pomerili v mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju mladi reprezentanci Sovjetske zveze in Španije. NOGOMET V Turinu je sinoči Juventus v tekmovanju za pokal UEFA premagal Aberdeen z 2:0. ZADNJA VEST: tudi Sovjetska zveza se je uvrstila v četrtfinale tekmovanja za evropski pokal narodov. V Sevilli je igrala proti Španiji neodločeno 0:0. Lestvica: SZ 10, Španija in S. Irska 5, Ciper 0. Španija mora odigrati še dve tekmi, S. Irska in Ciper po eno. HOKEJ NA L EOO Ekipa Diavoli Standa se bo v Milanu danes pomerila v mednarodnem prijateljskem srečanju z ljubljansko Olimpijo. BOKS : ■■ - ■ : 21-letni filipinski boksar mušje teže, Oliver Espinosa, je v bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je prejel med nekim srečanjem. Espinosa je bil premagan s k.o. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Za borovce težje kot so pričakovali Prvo kolo italijanske moške B ] lige (razen srečanja Cuneo - Aleš- J sandria, ko je slednja kot novinec in poleg tega še v gosteh, premagala Cuneo), ni prineslo nobenih presenečenj. Favoriti so prve nasprotnike odpravili s čistim 3:0. Nekoliko težjo nalogo je imel Bor doma proti Intrepidii. Fantje so dolgo časa iskali trenutno najboljšo postavo (in tudi igro preteklih prvenstev). Končno so v zadnjih dveh nizih le uspeli ti nalogi rešiti. V prvem kolu je ostala praznih rok tudi Čelana iz Bergama in to v Vercelliju proti tamkajšnji Olimpii. Čelana bo v soboto gostila Bor. IZIDI 1. KOLA Bor - Intrepida 3:2 7:2 5:4 Rezultat: 1:1. ....................................................................................—.......— ■hb TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV Četrto koto 2. AL brez večjih presenečenj V 3. AL odlično razpoložene napadalne vrste Za NT tečaj v Nabrežini Danes zadnji dan vpisovanja Staranzano: «plavi» so v nedeljo tudi na domačem igrišču pokazali koliko veljajo '^"“"■“"•nuiHHHiiHunHnnmni...............iiiiiiiiniiiiiiiiimnmiiiiiiiimiiimiiiiiiinHiimiimiiiiiiiimiiiiuiiiminuiHiiii... ŠD Sokol iz Nabrežine prireja letos prvič namiznoteniški tečaj za začetnike, katerega se lahko udeležijo otroci od sedmega do dvanajstega leta starosti. Tečaj bo potekal v dvorani Igo Gruden v KOŠARKA TEDENSKI PREGLED 0 d V nedeljo bo začel s tekmovanjem Polet Jutri nastop Bora v prijateljski tekmi proti ekipi Lloyd Adriatica a. sarkarska sezona se je prakse začela za naše peterke. «čoo Ote ^ dogodka prejšnjega tedna BormHk ®voiRev prvega, mesta ta t , .naraščajnikov na turnirju Pfnti £eio Bora in zmaga članov tretjeligašu Italsidru. Tiv« TR0feJA BORA ia Sr letošnja izdaja tega tumir-jk Uspela. Predvsem pa je bila k r?53 moštva koristna, kajti igral-braj; ? 'n Poleta so si tako na- dragocene izkušnje pred za-V r prvenstva, ki bo 7. novem-sto' “krovci so osvojili prvo me-Poletovci, ki so nastopili z TTAbO pa s0 bili zad- četrti. tkhf3 Mislita trenerja italijanskih F o naših dveh moštvih? Sorai7ati trener SABA): «Ekipo Sft,Q aeM praktično že poznal, ker ptv *e dvakrat igrali skupaj v nstyy dečkov. To je dobra eki-Vsem ltna svojo glavno moč pred-viširb VT dlesni pripravljenosti in rnia.t;' Ugodno me je presenetil let j ^nžeM, ki dobro obeta. Popa i Pokazal dobro tehniko, žal tiafJf njegova postava (kot tudi i?' nizka.* BorartUc* (Servolana): «V vrstah katen,106 Je predvsem presenetil go p •. ki zelo preudarno igra vlo-Ostaiintra- Klobasa sem že poznal, Up So dobri; ekipa lahko raču-V Vra, dobro uvrstitev v prvenstvu, netil pk Poleta me je zlasti prese-niito^di Sosič, ki ima dobro teh- tug5u?° (Servolana): »Organiza- Jani-o ^‘rja je bila dobra. Ni bilo h„ . lajev in tudi tekme so bile čno zadovoljivi višini. Sim-turnir v simpatičnem naših moštvih. Kaj pa o kolju.* Frizzati: »Vse je potekalo v redu. nagradami so bili fantje zadovoljni. Nekaj igralcev je pokazalo, da bodo lahko postali dobri košarkarji. Vsi so torej zadovoljni in obetam si še več takih turnirjev.* PROTI ITALSIDRU LE SLUČAJNA ZMAGA? Borovi člani so prejšnji teden odigrali vrsto trening tekem in tudi v tem tednu se bodo spoprijeli kar s tremi ekipami. Seveda, najbolj presenetljiva je bila zmaga, ki so jo »plavi* dosegli proti tretjeligašu Italsidru. Trenerja Maria smo vprašali, koliko velja ta zmaga? Mari: «Bila je to le trening tekma. Naša ekipa pa je igrala tako, kot še ne pomnim. Praktično nam je šlo vse od rok, tudi najtežji sistemi, ki smo jih pravkar vključili v svojo igro. Čeprav i-gralci Italsidra niso dali vsega od sebe, pa so le skušali braniti v napadu doseči kak koš. To se pravi, da smo nekaj le napravili. Zame je ta zmaga dokaj važna. Pokazala je, da moštvo lahko na preduje in zaigra tudi v zadovoljivem slogu.* Novosti o prvenstvu D lige. Trenutno je še le malo znanega. Ve se, da je predsednik tržaške cone, vodja ekipe Ricreatori Alfonsi. Število ekip bo verjetno od 10 do 12. Zveza je poslala vsem ekipam naše pokrajine, Id so se udeležile lanskega promocijskega prvenstva, vabilo za vpis v D ligo. V Trstu ni kandidatov, v Tržiču pa bo skoraj gotovo Hannibal. Jutri bodo v telovadnici Monte Cengio igrali borovci proti ekipi Lloyd Adriatico, in sicer ob 21. uri. Igrali bodo torej proti peterki, kateri je prav v nedeljo zmanjkal 2. AMATERSKA LIGA V četrtem kolu tega prvenstva m prišlo do večjih presenečenj. Na vrhu sta O.S. Michele in Zarja, ki sta v štirih nastopih osvojila vseh 8 točk. Omeniti pa moramo, da je v nedeljo padlo le 9 golov. Kljub temu pa lahko rečemo, da je bilo to šolo za naše ekipe dokaj uspeš->. ZARJA Bazovci so gostili Flaminio, ki ni okusil grenkobe poraza že leto dni. Tudi tokrat so se Tržačani izkazali kot trdna in uigrana ekipa, vendar so morali kljub temu položiti orožje pred slovenskim moštvom. Deset minut pred koncem tekme je vratar Flaminie prekratko odbil žogo, katere se je polastil Žagar in že je prišlo do zadetka. Čeprav je zmaga Zarje nizka, pa je popolnoma zaslužena. Sploh moramo priznati, da so Bazovci letos zelo živahna ekipa, z igralci, ki se med seboj dobro razumejo in so v tem začetnem delu prvenstva s svojimi: dosežki nad vse prijetno presenetili. BREG Staranzano je v Dolini le poredkoma pokazal nevarnejšo igro in a _i_1« Diw\rr Honmamm!) IsdkD Sergio Bicci, ki je sodil med najboljše člane tega moštva. Bicci je bil skromnega značaja, zaprt vase. Večkrat je tudi zaigral tekmo z _________________ Openci v Prosvetnem domu. Naše I Breg razmeroma lahko košarkarske kroge je Biccijeva smrt ^^,^1 prvo letošnjo zmago na do-globoko pretresla. mačih tleh. V prvem polčasu sicer PRVENSTVO »POMLAD* nj preveč kazalo na uspeh damači-V nedeljo se bo začelo prvenstvo nov, čeprav so bili skoraj ves čas «Pomlad». Tega prvenstva se bo v premoči. Strelcem žoga ni in ni udeležila le ekipa Poleta, ki bo na- hotela v vrata. Toda že v 12. min. stopila z dobro peterko. Gantar, drugega dela igre je Zonta pove-Guštin in Kraus so se že dobro del, kar je dalo ekipi novih moči izkazali tudi v naraščajniškem pr- ter’ je nato pritisnila še močneje, venstvu, tako da ima moštvo že ga<; tega pritiska je bil drugi gol, dokaj izkušenosti. Trener Tavčar do katerega je prišlo osem minut lahko torej z zaupanjem gleda na to prvenstvo. V soboto bo Poletova ekipa igrala prijateljsko trening tekmo proti Borovim naraščajnikom. Za po-letovce bo srečanje dober trening, pred koncem. Strelec je bil Gr a-honja. VESNA Vesna je bila v nedeljo formalno na »tujem* igrišču, dejansko pa je igrala doma. Miljčani igrajo nam- protinapade. Vsekakor lahko rečemo, da je bala igra Juventine u-spešnejša, čeprav v tej tekmi ni bilo zmagovalca. IZIDI Zarja - Flaminio 1:0 Breg - Staranzano 2:0 Aurisina - O.S. Michele 0:1 Libertas - S. Anna 0:0 Muggesana - Vesna 1:1 CMM - CRDA 1:0 Inter SS - Juventina 1:1 LESTVICA O.S. Michele in Zarja 8 Breg, Flaminio in Vesna 6 CMM in Aurisina 4 Inter SS, Muggesana in Juventina 3 Staranzano 2 Libertas, CRDA in S. Anna 1 PRIHODNJE KOLO S. Anna - Aurisina Flaminio - CMM Juventina - Libertas Vesna - Breg CRDA - Zarja Staranzano - Muggesana O.S. Michele - Inter SS 3. AMATERSKA LIGA Tudi v 2. kolu tega prvenstva je prišla do izraza prodornost napadalnih vrst. V vseh treh skupinah je namreč padlo kar 42 golov (prejšnjo nedeljo 42): 13 v skupini N, 14 v skupini O in 15 v skupini P. SKUPINA N V drugem kolu so bile v premoči enajsterice, ki merijo na končno zmago. Zato vidnejših sprememb na lestvici ni bilo. Vodeče ekipe so še bolj utrdile svoj položaj, na dnu pa so kar štiri moštva še vedno brez točk. PRIMOREC Trebenci so si na domačem igrišču že v prvem polčasu zagotovili obe točki z goloma Maura Kra- vilno taktiko, ko je sklenil opraviti glavni pritisk v prvem polčasu. V drugem deiu igre se je namreč izkazalo, da moštvo še nima prave kondicije in je bilo nekoliko utrujeno. Zato se je v drugem polčasu predajalo vsekakor lažjemu varovanju rezultata in je v tem tudi uspelo. IZIDI ACEGAT — Devin 1:2 Primorec — Viani 2:1 Bar Venete — Giarizzole 0:2 Cartimavo — Lib. S. Marco 1:1 CMM B — Portuale 1:2 Počitek: Roianese LESTVICA Giarizzole, Portuale in Devin 4 Cartimavo 3 Primorec in Bar Veneto 2 Libertas S. Marco 1 ACEGAT, Roianese, Viani in CMM B 0 PRIHODNJE KOLO Giarizzole — ACEGAT Devin — Roianese Cartimavo — CMM B Portuale — Bar Veneto Viani — Libertas S. Marco Počitek: Primorec SKUPINA O Nedeljsko kolo je bilo precej zanimivo in napeto, saj se je večina tekem odločila šele v zadnji minuti. Presenečenj vsekakor tudi tukaj ni bilo. Na vrhu lestvice pa imata celotni izkupiček le Primorje in barkovljanski Libertas. UNION Union je igral z novincem Indio. Podlonjerci so prvi prišli v vodstvo, toda India je izenačila in celo povedla. Šele v zadnji minuti je uspelo Poropatu doseči gol in tako ohraniti dragoceno točko. OLIMPIJA Ekipa iz Gabrovca si je prav v Olimpia - Čelana 3:0 Gritti - CUS Turin 0:3 Cuneo - Alessandria 1:3 La Torre - Ferroni 3:0 Unipol - SPEM 0:3 lia Trener Primorca je ubral pra- 1 zadnjih minutah zapravila zasluže-............................ 1 no točko. Za Kraševce se je začela tekma z barkovljanskim Liber-tasooi še dokaj ugodno, saj so že v 15. minuti povedli. Dokaj nezanesljiv sodnik je nato dosodil kar tri enajstmetrovke, od teh dve proti Olimpiji. Pri neodločenem stanju je zagrešila Olimpija taktično napako. Namesto da bi se zadovoljila z remijem, je šla v napad, odprla svojo igro in je tako prejela še tretji gol. PRIMORJE Prosečani so se morali v nedeljo temeljito potruditi, da so uklonili trdoživo ekipo Virtusa. Tržačani so namreč trdno računali na remi in so se zato temeljito zaprli v obrambo. Res je že vse kazalo na delitev točk, ko je Prašelj 13 minut pred koncem tekme le zagotovil zmago Primorju. IZIDI India - Union 2:2 Esperia - COOP 2:0 Lib. Prosek - De Macori 1:1 Lib. Barkovlje - Olimpija 3:2 Virtus - Primorje 0:1 Počitek: Libertas Rocol LESTVICA Primorje in Libertas Barkovlje 4 De Macori 3 Esperia, Virtus in Lib. Prosek 2 Olimpija, Union in India 1 Libertas Rocol in COOP 0 PRIHODNJE KOLO COOP - India Union - Libertas Prosek (11.00 -«1. maj*) Olimpija - Virtus (ob 10.30 na Proseku) Primorje - Esperia (ob 14.30 na Proseku) De Macori - Libertas Rocol Počitek: Libertas Barkovlje B. R. kajti Tavčar bo lahko poskusil raz-tdomače» tekme v Križu, ker sisteme igre m seprepnčal o | ^ novo igrišče v Miljah še v grad- j formi svojih igralcev. Tekma bo v openski telovadnici, ob 16. uri. ŠE ENKRAT DEČKI ____ Včeraj sta se v povratni tekmi I ^£ bilvoj^dbračun* pomenil Borovi ekipi dečkov m | m«™ a^ln v nedelio druge naraščajniške ekipe. Kot v I nji. Muggesana je to prvenstvo začela s slabšimi rezultati, kot je pričakovala. Zato je tudi v nedeljo na- 'izboljšala. Njeno geslo v nedeljo je bilo: «Zmaga za vsako ceno!*. prvem srečanju so tudi tokrat zmagali dečki, ki so po tehnično slabi, _ a borbeni igri premagali naraščaj-1 ^7‘konc^sr^anjaTz^ačil, po- mira R I 1 vi v _ _ J V tem bi skoraj uspela, saj je mladi Caharija šele petnajst minut nike B. DEČKI - NARAŠČAJNIKI B 13:10 DEČKI: Sandi Volk 6, Rado Race, Aleksander Koren, Mirko Bu-fon, Aleksander Mazzucca (k), A-leksander Čok, Sergij Parovel 1, Bruno Furlan, Ivo Starc, Renato Furlan 2, Klavdij Lorenzetto. NARAŠČAJNIKI B: Aleksander Ota 2, Boris Siega, Igor Kuret, Pavel Trampuž, Franko Perko, Savino Vatovec (k), Davor Pečenko, Willy Mikac. b. L tem, ko je Muggesana vodila že od 27. min. p.p. dalje. JUVENTINA Štandrežci imajo v Trstu srečo: tudi to nedeljo se niso vrnili domov praznih rok. Izkušenemu In-terju so iztrgali dragoceno točko. Obe moštvi sta se predstavili na igrišču s povsem različnima sistemoma igre, ki pa je bila kljub temu živahna in zanimiva. Domačini so prehajali v napad s celotno ekipo, gostje pa so se spuščali le v '-#1 i M !# m m ft f. t,- LESTVICA SPEM, CUS Turin, La Torre, O-limpia, Alessandnia in Bor 2 Intrepida, Čelana, Gritti, Cuneo, Ferroni in Unipol 0. PRIHODNJE KOLO Čelana - Bor Intrepida - Unipol CUS Turin - Cuneo Alessandria - La Torre Ferroni - Gritti SPEM - Olimpia * * * V A ligi sta Panini in CUS Parma zmagala kot gosta v Milanu, oz. v Anconi. Novinec te lige, Gar-gano, je državnemu prvaku Ruini-ju odvzel prvi set, v preostalih pa so prvaki zaigrali precej bolje in so tako preprečili najhujše. Spopad med novincema CUS Catania in dobro znano Petrarco se je konča! z zmaigo Sicilijancev. Prvi set te tekme je bil prava maratonska bitka, saj se je končal pri izidu 25:23. Tržaški prvoligaš ARC-Linea je odpotoval v Modeno prepričan, da se bo vrnil z obema točkama, ker je menil, da mu Minelli ne bo dorasel nasprotnik. Kljub temu, da so Tržačani klonili šele po dveh urah in pol trajajočem srečanju s 3:2 je bil optimizem le nekoliko pretiran. REZULTATI CUS Milan - Panini 0:3, Baby Brummel - CUS Parma 0:3, Minelli - ARC-Linea 3:2, Ruini - Garga-no 3:1, CUS Catania - Petrarca 3:0, Virtus Lubiam - Casadio 3:2, V prihodnjem kolu se bo ARC-Linea v Trstu srečala z Virtus Lubiam iz Bologne. * * * V ženski odbojkarski B ligi' bodo letos nastopale v skupini B sledeče ekipe: Bor, Breg, OMA, Sokol, CUS Padova, Lido Spina Ferrara, Primavera Marzotto (Noven-ta Vicentina) in Marzotto Valda-gno. G. F. 10. memorial M. Fileja Razpis in pravilnik tekmovanja v odbojki 1. Odbojkarski turnir bo organiziralo ŠZ 01ympia; predvidoma bo na igrišču Katoliškega doma v Gorici. 2. Turnirja se lahko udeležijo moške in ženske ekipe. Moške ekipe bodo lahko nastopile v dveh kategorijah: člani in dečki (1955 in mlajši). 3. Sistem tekmovanja bo določen na podlagi števila prijavljenih moštev; če bo moštev pet ali več, bo potekal turnir v več kolih. 4. Vsaka tekma bo trajala dva dobljena seta (od treh možnih). 5. Za tekmovanje velja pravilnik odbojkarske zveze (FIPAV) in pa sološni pravilnik 10. memoriala M. Fileja. 6. Moštvo, ki se bo predstavilo na igrišču z več kot petnajstminutno zamudo po najavljenem začetku tekme, bo zgubilo tekmo b.b. 7. Organizator si pridržuje pravico, da določi nosilce skupin in spremeni zgornji pravilnik. 8. Organizator odklanja vsako odgovornost za škodo in poškodbe, ki bi jih kdorkoli utrpel med tekmovanjem. 9. Vpis je treba poslati najkasneje do 2. novembra zvečer na sedež 01ympie (Drevored 20. septembra 85, tel. 81-120) skupaj z vpisnino, ki znaša 1000 lir. 10. Začetek tekmovanja bo v petek, 5. novembra ob osmih zvečer. .s S i i Zarja - Flaminio: bazovski nogometaši z zaporednimi zmagami svoje navijače že kar razvajajo... OBVESTILA Tajništvo ZSŠD v Trsta sporoča, da bo prijateljsko odbojkarsko srečanje med prvima dvema šesterka-ma 12. Sšl s Tržaškega (Škamperle in Cankar) ter prvima šester-kama z Goriškega (Dom in Mladost) v petek ob 20.30 na stadionu <1. majat v Trstu. jp»' hto ^olGeči, vase zamaknjeni Tirolec poročnik Tedchner je Svoiirni možmi že nekaj ur v skalovju. S petami nave-Cr. P° tri može so skušali premagata zadnji, skoraj navpični Pqo n Pod vrhom. Plasti kamenja so postajale rdeče, globina 2 nJimi se je večala, kupola sinjega neba se je razširila, tu ? ie rastlo upanje, da bodo brez nezgode stopili na trdna 1 ®Prav so bile v skalah težave z vsakim metrom večje, v. Zgodaj zjutraj so bili prispeli pod severozahodno ostenje, ko? 50 se razdelili v dve koloni. Z najboljšimi — s svojimi asi, tiru ™ je imenoval — se je odpravil Tedchner v steno, z bii» 0 kolono pa je odšel feldvebel Werther po stezi, ki je d J a' li m V A,Ui°no pa je oasei ieiaveu«! ^ (■C Vrisana tudi na zemljevidu, proti prelazu v smeri Boga-Nameravali so zasesti prehode po škarjastem grebenu ICrn°m in Rdečim robom. Oboroženi so bili s kratkimi, Puškami visokogorskih lovcerv, poročnik in vodnik C,8®1 Pft sta nosila ostrostrelki. Wertherjeva skupina je imela SUrt Strojnice MG 42. le*chner, ki je imel v vojni športne, pravzaprav viteške njfc. ki je unei v vojni spuiuic, — gg i*®' Je čutil v tveganem podvigu dvojen užitek: mamila slast boja s krušljivim, za plezanje ne pretežkim, toda ostenjem, združenim s pričakovanjem uspeha v vQ(^ visokogorskem spopadu, o kakršnem Je sanjal že vso O; V mladih letih ga je navdušil Trenckerjev film «Do-kjo, v Plamenih«. Zato si Je močno želel vojne v gorah, m ; se je boril tudi njegov oče, gorski vodnik. Vsa vojna leta btHh Priložnosti, da bi se boril v golih skalah, kjer je bil >»W kJer mu Je pela duša ob dotiku z mrzlo gmoto ka-Oz- Navpičnost — to je bil svet njegovih sanj. Plezal je o^ealu. Vzpenjal se Je lahkotno, elegantno in varno. Z Čampom gorske živali Je odkrival smer med kamini in poli-se izogibal previsov. tojLf^eha mu je pomenila več kot ženska. In vendar ga je glarii£ Prevarala. Po dolgi, koritasti grapi so jim zaprli pot ' trebušasti previsi. 2e nekaj ur so bili v hladu senčnih ^ov, vtem ko se je gorovje kopalo v soncu. Odmev boja Je prihajal do njih kot grozeča nevihta. Vtem ko so pridobivali pri višini, so izgubljali pri času. Pod steno je bil dejal vojakom: «Kjer je volja, tam je pot. Koder bom šel jaz, boste šli tudi vi.» Verjeli so mu, saj so preživeli z njim dosti tveganih ur. Toda pod vrhom se jih je polaščal nemir in začeli so dvomiti. Proti koncu se je kamin previsno stegnil nad prepad, pod njimi so se razpi-njale rjuhe smrti. Poročnik Tedchner ga Je naježil s klini. Udarci kladiva po železu so razglasili po ostenju, da se tu pod vrhom dogaja nekaj usodnega. Poročnik je z izpostavljenega mesta pogledal navzdol in revsnll z glasom roparske ptice: «Kdor ne bo preplezal, naj pogine!« Potem Je prvi naskočil previs in ga premagal. Zasopel se je oprijel za raz in naslonil čelo na mrzlo skalo. Tedaj pa je na zahodnem grebenu zaropotala strojnica in odjeknilo je nekaj strelov. «Prepozni!» je siknil. Tesnoba se mu Je spreminjala v grozo. Umikajoči se so navalili na Wertherja. En sam strelec, ki bi zataval na rob, jih lahko sklati kakor veverice z drevesa. Strah mu je pode-seterih moči. Ni izgubil prisotnosti duha. Izplezal je ta takoj za njim vsa njegova naveza. Od vrha jih je ločil samo položen grušč. Naslednjo trojko so potegnili čez previsno mesto z vrvmi. Pod nogami se jim je krušilo kamenje in frčalo v brezna ter treskalo po čeladah tistih, ki so se vzpenjali. Enega je ranil oster okrušek, da je brez moči obvisel ob steni. «Kdor upa, zmaguje,« si je mislil Tedchner in takoj pognal vodnika Hiegla z njegovimi na vrh. Kmalu za njim se je povzpel tudi poročnik. Začuden Je obstal na vrhu Rdečega roba, kjer Je zverižena črta ločnica streljal daleč delila nebo od zemlje ta vama tla od prepadov. Mizasti rob Je bil razjeden od tisočletij, razbit od strel, kamenje pa je bilo tu ln tam pokrito z lišaji in mahovi. V daljavah pod vzvalovanim hribovjem se je razprostirala modra ploskev morja. Niso Imeli časa za razgledovanje. Vzpeli so se h koritom grap, ki so vodile na vrh z obeh strani, in zavzeli položaje pred široko kotanjo, ki se je vlekla od čeri proti Krnu. Po široki globeli je bilo razsuto odkrušeno skalovje. Zagledali so raztepeno kolono, ki se je vlekla proti vrhu. Poročnik je izstrelil zeleno raketa naravnost proti soncu, kot bi izzival samega boga. Poletela je v loku in utonila v prepadih ter splašila jato črnih ptic. Naznanila je smrt vsem, ki se bodo prebijali čez to skalovje. Njegovi so z roba že streljali na kolono, ki so jo imeli v kotanji kot na dlani. Poročnik jih je pustil, sam pa se je odpravil na drugo stran, kjer so s polic prepadnega ostenja držali strugi. Previdno je pomolil glavo čez rob in prisluhnil trkljanju kamenja. Precej globoko spodaj je na polici zagledal nekaj partizanov, ki so prečkali ostenje. Zaradi streljanja na robu so se hoteli vrniti, toda polica je bila ozka, pod njo je zijala praznina. Pomeril je prvega v hrbet in pritisnil. «čudovito,» je dahnil, ko je mož zakrilil z rokami ta izginil v prepadu. Počakal je, da je telo globoko spodaj zabobnelo v skale, šele potem je v posvečeni napetosti ustrelil še druga dva, ki mu nista mogla uiti. Ob tem neenakopravnem boju mu je v zmagoslavni občutek kanila grenka kaplja. Cez nekaj minut so zlezli na vrh vsi njegovi ta rešili tudi tistega, ki ga je udaril kamen. Razporedili so se po vsem grebenu in kakor lovci na divjad čakali na raztepene skupine, ki so zašle v past. Iz globeli so večjo skupino, ki se je branila in streljala nazaj, podili od skale do skale proti škar-jastemu prehodu, kjer jo je čakal Werther. šele na vrhu jo je obsul z ognjem. Nekaj nesrečnikov je pobil, druge pa so polovili in se spet potuhnili. «Zelo dobro, Werther! To je pravi pajek,« je dejal sam sebi Tedchner, ko ga je opazoval skozi daljnogled. Videl je, kako vežejo ujetnikom roke in drugega za drugim vlačijo za greben. čez čas se Je Tedchner naveličal igre mačke z mišjo. Vdor v Cerkno mu je pomenil veliko tveganje in boj v vojaškem smislu. Prav tako je bil vzpon za hrbet časti vredno dejanje. Pobijanje nemočnih pa se mu je uprlo. To se mu je zdelo okrutno. Okrutnost pa je lastnost bojazljivcev. Njemu nikoli ni bilo do tega, da bi bdi junak pred drugimi .Vedno je hotel blesteti le sam pred seboj. Z njegovimi uspehi so se kitili stotnik, pasji dreser ta še mnogi drugi, ki so ljubili sebe bolj ko tveganje. Sonce je tako pripekalo, da mu je v sencih kljuvala bolečina in so mu po obrazu polzele debele kaplje potu. Nenadoma ga je obšla nora želja. Spustil se Je v ostenje na kamnit nos, ki je štrlel nad prepade ta gospodoval nad praznino daleč naokoli. Njegovi so ga samo gledali. Nihče mu ni ugovarjal, saj so bili navajeni slepo občudovati njegovo drznost. Ko se je znašel na robu skale, ki je molela iz stene kot ladijski kljun, ga je obšel božanski občutek moči. «žlvi nevarno!« je bilo njegovo geslo. Med zemljo m nebom Je s svojo precizno puško gospodoval nad policami kakor zla usoda. Trdo se je oprijel skale. Zlepil se je z njo... in odjeknilo je nekaj rezkih strelov njegove puške, ki jim Je sledilo bobnenje padajočih teles in sproženega kamenja. Skalovje je onemelo. Živa duša se ni premaknila. V Tedchnerju pa je prekipela življenjska sla. Zajodlai je. Njegov prešerni krik je zavalovai od stene do stene in polzel vse do sedla, kjer sta se stikala rogova gore. S sedla se mu je oglasil stotnik. Teichner je bil neznansko vesel, ko je prepoznal njegov zategli odmev, ki se je hahljal nad prepadi: «Du bist ata trou — ou — ou — ou — tl trou — ou — ou — ou — tl trou — ou — ou — ou — tl...« «V raž ji stotnik,« je pomislil Teichner. Spet ga zafrkava, kot bi vedel, da je iz same objestnosti zlezel na ta prekleti kljun. Kot bi se bal zanj, da bo strmoglavil ta da bo potem moral sam tako tvegati, če bo hotel ubraniti ugled enote. Toliko da ni v zmagoslavnem opoju izgubil ravnatežje. Tedaj mu je vse telo prešinila svarilna iskra. Dovolj je izzival. Iz dna prepadov se je lahkotno pripeljala kakor Ustje v vetru jata kavk. SUšal je švist njihovih kril, obletavale so ga v smelih krogih in razdražljivo čivkale. (Nadaljevanji »ledij Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lit celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvi. 15 500 lir. j SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 28. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri rtlarodni banki v Ljubljani ^01-3^270/1 «ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 224" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, flnan®*® upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalje 200 lir. «Mali 09lai 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P® upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicifš ltalW"' Glavni urednik Stanislav Renko .j Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska Zli* ŠTEVILO ŽRTEV IN RANJENCEV SE ČEDALJE VEČA Pristaši organizacije IRA so prešli v odločen napad Preteklo not sta umrla še dva vojaka, ranjenih pa je bilo šest oseb ■ Pri spopadih in atentatih sodeluje vedno več žensk in celo doraščajoče mladine BELFAST, 27. - Stanje v Severni Irski je čedalje bolj napeto in skoraj je nemogoče najti novih besed in pridevnikov za opisovanje eksplozivne napetosti, ki zajema vse kraje in celotno prebivalstvo. Zatiranje prebivalstva s pomočjo britanskih vojakov in posebnih odredov narašča sorazmerno z uporom, pri katerem prebivalci aktivno ali pasivno sodelujejo in se ga udeležujejo. Oblasti so bile prepričane, da bodo z zakonom o preventivnem zaporu in z masovnimi aretacijami v kratkem času strle upor. Ko so ugotovile, da so bili vsi ukrepi zaman, so začele razstreljevati ceste in poti, katerih so se posluževali gverilci za umik v Irsko republiko in po katerih so tudi prejemali orožje. Vojaštvu in policiji je uspelo samo, da so nekoliko razredčili vrste mestnih gverilcev Požari in streljanje postajajo po helfaških ulicah vse bolj pogosti in pripadnikov organizacije IRA, upor pa se je nadaljeval in sko raj ne mine dan, da bi spopadi ne terjali kake smrtne žrtve in veliko ranjencev, ki se premnogo-krat niti ne zatečejo v bolnišnico, da bi se izognili aretaciji. To seveda onemogoča, da bi bilo znane točno število ranjencev pri številnih spopadih, do katerih pride vsak dan neizbežno v večjih krajih — kot so Belfast in London-derry — kot tudi v manjšin, na primer v Newryju preteklo soboto. Prebivalstvo sodeluje pri vsem tem, ščiti gverilce, jim skuša pomagati in jih obvešča vsakokrat, ko se v b'ižini četrti prika že vojak ali policist. Prejšnj teden smo objavili vest o vlogi otrok, katerih naloga je, da sprožijo »alarmni sistem*, ko se prikažejo vojaki, ki nameravajo izvesti kako aretacijo ali preiskavo. Preteklo noč pa so britanske oborožene sile na svoje stroške ugotovile, da so naloge otrok precej obširnejše. Pri napadu na vojaško patruljo v katoliški četrti Bogside v Londonderryju so namreč sodelovali izredno mladi dečki. Po podatkih, ki jih je posredoval poveljnik neke vojaške enote, so bili dečki stari od 12 do 15 let. Zaradi presenečenja vojaki niso takoj reagirali in dva sta padla smrtno zadeta, ko so ostali začeli streljati so bili mladi gverilci že daleč. Z umorom vojakov je število žrtev, ki so jih od začetka terjali spopadi v Ulstru na-rastlo na 135 oseb, od teh so izgubile samo letos življenje 103 osebe. Ob zaključku spopada v Bogsidu je vojaško poveljstvo izdalo poročilo, s katerim javlja, da so vojaki prejeli ukaz, naj odslej dalje streljajo tudi na zelo mlade ljudi, če sumijo, da sodelujejo z gverilci. Med ostalimi spopadi, ki so potekali po raznih krajih preteklo noč je bilo uradno ranjenih še sest vojakov in šest ali sedem civilistov. Mnogo ranjencev je terjala eksplozija, ki je nastala pri polici iški postaji v Lamu (približ no 30 kilometrov od Belfasta). Britanske vojaške oblasti so se sedaj začele resno ukvarjati tudi z vprašanjem ženskega sodelova nja pri gverili. Že od vsega začetka je bilo jasno, da so ženske sodelovale, vendar so jim bile vedno poverjene manj zahtevne naloge, kot razdeljevanje letakov, organiziranje shodov in kaj podobnega. Po sobotni usmrtitvi dveh sester in aretaciji nekaterih drugih gverilk, ki so sodelovale pri nastavljanju bomb in drugih akcijah, so oblasti uvedle preiskavo in ugotovile, da obiskujejo ženske, mlada dekleta in tudi izredno mladi dečki posebne tečaje, ki jih je IRA organizirala v Irski republiki, ali v najbolj nedostopnih severnoirskih predelih, kjer se u- čijo kot moški streljati, nastavljati in tudi izdelovati bombe. Na ta način skušajo severnoirski u-porniki očitno zakrit; vse vrzeli, ki so jim jih povzročile masovne aretacije in zapiranja v taborišča. Ulstrske oblasti so o gverilskih tečajih in ženskih organizacijah predložile celo podrobne podatke o članicah in njihovi dejavnosti. Republikanski krogi se bojijo, da bi ulstrske in britanske oblasti v kratkem ne sprožile masovnih aretacij in uvedle preventivni zapor tudi za ženske. Edward Hoath dirigent LONDON, 27. — Prvič v zgodovini, bo britanski ministrski predsednik nastopal pred občinstvom kot dirigent orkestra. Gre za Edwarda Heatha, ki bo 25. novembra dirigiral «London Simphony orchestr* izvajanju Elgarove simfonije Nfl SHODU V R0SENHEIMU NA BAVARSKEM Idealizem veteranov SS divizije «Das Reich V ZRN so si pripadniki elitne Hitlerjeve enote ustvarili zavidne gospodarske položaje PARIZ, 27. — Francoski dnev- > stanje bivših pripadnikov divizi-nik «Le Monde* je objavil v teh je je novopečeni predsednik orga- dneh dopis svojega posebnega do pisnika v Bonnu, ki je sporočal o nedavni ustanovitvi društva veteranov SS divizije «Das Reich*. Preživeli esesovci te divizije, ki se je «proslavila» na sovjetski fronti pri Tuli in potem pri Ora-dourju v Franciji, so se zbrali v bavarskem mestecu Rosenheimu, kjer so formalno ustanovili svojo organizacijo. Po izjavi M. Hermanna Bucha, svaka zloglasnega Reichsleterja Martina Bormanna, bi se morala nova organizacija ukvarjati izključno z vprašanji medsebojne pomoči v prid borcem te elitne esesovske divizije. Zdi pa se, da vsaj tisti, ki so prišli na zborovanje v Rosenheimu, niso potrebni kake posebne in izredne pomoči. Časnikar lista »Frankfurter Rundschau*, ki je intervjuval več udeležencev zborovanja, je opazil, da so ti prihajali v Rosenheim z razkošnimi avtomobili. Njihovi poklici? Časnikar jih navaja tako: lastniki pralnic, lekarnarji, agenti zavarovalnic. To ugodno gmotno nizacije Guenther Eberhard Wi-sliceny (baje so ga izbrali za predsednika, ker ima največ nacističnih odlikovanj) tako pojasnil: «Mnogi izmed nas so napredovali v državi in v gospodarstvu. Mi nismo ljudje, ki se obračajo na preteklost, kot nas često obtožujejo. Mi sedaj stojimo trdno na obeh nogah v tej državi. Ta položaj smo si sami izvojevali*. Po bolj idealistični struni je zabrenkal esesovski general Otto Kumm, ki je govoril o pomanjkanju idealizma v vrstah sodobne nemške mladine. Zato je esesovski general menil, da je potrebno o-hraniti «čloyeške» vrline kot so predanost, čut dolžnosti in odgovornosti ter se bojevati za pojme časti, svobode in tovarištva. General je še pripomnil: «Ta privrženost tradiciji se resnično izraža za nas v imenu n^še stare in junaške divizije «Das Reich*. Lastniki pralnic, lekarnarji in drugi so brez dvoma pritrjevali Kummovemu idealizmu. «Cockaigno». Heatha bo lahko gledalo na tisoče Angležev, ker bo koncert predvajala tudi televizija. PO SEDMIH DNEH OD UGRABITVE TREH DEKLIC V MARŠALI Tunina morda gotova sled za morilcem male Antonelle Skoraj popolnoma splahnelo upanje, da bi dobili pri ilvljeniu drugi dve deklici MARŠALA, 27. — Preiskava, ki so jo uvedle policijske in sodnijske oblasti v zvezi z umorom 9-letne AntoneUe Valenti in dveh sestric Marchesi, ni do sedaj rodila še nobenega uspeha. Vsi1 govorijo o nekam blaznežu, ki je posilil in po- mirilo vprašanje, ki ga je javni tožilec zastavil Francescu Lumina-riju, to je kmetu, ki je lastnik avta tipa »fiat 500 L* modre barve ob katerem so se ustavili policijski psi, ki so popeljali preiskovalce do kraja najdbe. Preiskoval- tem zadušil ter zažgal' malo Anto- nega funkcionarja je zanimalo, če nello, toda vse to so le domneve, ] ima moški pri hiši kaj tunine. Ze ki do sedaj še nimajo nobenega lo verjetno so pri obdukciji dekli stvarnega oprijema. Pri vseh, tako javnih oblasteh, kakor tudi pri občinstvu, je skoraj splahnelo upanje, da bi- utegnili najti sestrici Marchesi še pri življenju. »Sedaj iščemo le še dve trupli — je dejal časnikarjem državni pravdnik dr. Cesare Terra-nova. Menimo, da je brezupno vsako pričakovanje, da bi dobili deklici pri življenju.* Kraj, kjer so našli truplo 9-letne Antonelle, so preiskovalni1 organi raziskali že dvakrat pred najdbo. To pomeni, da je neznani morilec prepeljal dekličino truplo po že o-pravljenih preiskavah. Preiskovalni organi seveda ne poročajo o zadnjih dognanjih. Časnikarje je v določeni meri vzne- TRST A 7.15. 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15. 23.15 Poročila; 7.50 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Latora ob orgijah; 12.10 Družinski obzornik, 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamas simov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost književnost in prireditve; 18.30 »Gor in dol po sred’vasi*. 18.45 Glasbena beležnica; 19.30 Vam ugaia jazz; 19.45 Komorna glasba; 2000 Šport; 20.35 Jelen; «Sence na ljubezni*; 21.30 Ritmična glasba; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran: 15.10 Kot iuke box; 15.50 Furlanski zanimivosti; 16.00 Nagrada »Mesta Trst* za simfonične sklad be; 16.20 Vprašanje tržaške zgodovine; 16.45 Tommasijev jazz. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00. 19.15, 22.30 Poročila; 6.10 Glasba za dobro iutro; 8 00 Naši pevci; 8.30 Barok v glasbi; 9.00 Oddaja za otroke; 9.10 Mini iuke box; 10.05 Glasbena medigra ; 10.30 Poslušajmo iih skupaj; 11-00 Znane melodije; 11.30 Ritmi in pesmi; 12.. «*2.45 in 13.07 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Primorski kulturni ustvarjalci; 17.10 Mesec jugoslovanske radijske drame; 18.00 Glasbeni klasiki; 18.30 Plošče; 2215 Romantični motivi; 22.35 Jazz glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI program 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 »Četrtek*; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 17.56 Simfonični koncert; 19.15 Gospodarsko sindikalni pregled; 20.20 Glasbena oddaja z Omello Vanoni; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Neapeljske pesmi; 22.00 Klasična glasba. ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1971 II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Barve in zvoki orkestrov; 9.50 Zola: »Raj gospa*; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gra-dimento*; 13.50 in 18.05 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse. toda o vsem; 15.40 Popoldanski glasbeni spored; 19.02 »The pu-pil»; 20.10 Supersonic; 21.00 »Glasba 7»; 22.00 Orkestri lahke glasbe; 22.15 «štafeta»; 22.40 Radijska igra: »Baraba*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za klavir; 11.30 Polifonija; 12.20 Mojstri izvajalstva; 13.00 Medigra; 14.00 Dva glasova, dve dobi; 14.30 Plošče v izložbi; 15.30 Koncert flavtista S. Gazzellonija in čembalista B. Canina; 16.00 Italijanska sodobna glasba; 17.20 Strani iz albuma; 18.30 Lahka glasba; 18.45 »American blues* (glasbena tri-dejanka) 21.30 Bergova opera v treh dejanjih; «Wozzeck». FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Italijanska sodobna glasba; 10.20 Baletne skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Dva glasova, dve dobi; 12.30 Hanedlove sonate; 13.10 Dvoboj; 14.00 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.01), 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov; 10.20- 12.00 Pri vas doma; 12.10 1. slika Gouno-dove opere »Faust*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vzhodnonemške pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška; 14.45 Vzgoja in izobraževanje; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 »Jesenska pesem*; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Paul-Weston; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z ansamblom Silva Štingla; 18.25 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 S kvartetom Silva Štingla; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz opusov Milka Kelemena in Iva Malca; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Popevke slovenskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Jaz kupim, ti kupiš; 13.30 Dnevnik; 17.00 Kotiček za najmlajše: »Pri povedniške slike*, (17.15) »Pusto lovščine prašička in kozlička*. 17.30 Dnevnik; 17.55 Koncert klasične glasbe (RAI); 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik in kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 TV film: »Atentat v Heydrichu*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 «Rischia tutto*; 22.30 »Kitsch: grehi dsusa*. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: Od zore do mra ka, Pesmi F. Schuberta, Hidrosta tični tlak; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 12.00 Francoščina; 17.15 Obzornik; 17.30 Kluž: Roko me. za pokal Karpatov — Jugoslavija : Romunija (ženske); 18.30 Vse življenje v letu dni; 19.05 En krat v tednu; 19.20 Svet, v kate rem živimo; 20.00 TV dnevnik. 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Mau passantove novele; 22.00 Apoteozn stila: H. oddaja o Igorju Stravin skem; 22.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kotiček za najmlajše: »Poznam tajnost*; 20.15 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja; 21.00 TV film: »Upor v oddelku 12». činega telesa našli sledi tunine. Na vsaik način pa pri preiskavi Lun-v-narijevega stanovanja niso našli hrane te vrste. Luminari je bil ob preiskavi in pri zaslišanju popolnoma priseben ter je poudaril, da je v svojem življenju vedno trdo delal. Sicer pa je res, da je v tamkajšnji pokrajini vpisanih več stotin avtomobilov »fiat 500 L* modre barve. Preiskovalci so na vsak način omejili raziskave le na kakih 50 vozil te vrste. V zadnjih urah so odkrili tudi tovarno, ki proizvaja lepilni trak s katerim je bila {»vezana mala Antonella. Ugotovili so, da je a proizvod na razpolago le industrijam in ga ne prodajajo na drobno. Danes popoldne so na pokopališču v Maršali pokopali pokojno Antonello. Pogrebna svečanost je bila zelo veličastna. Življenje v mestu je tedaj popolnoma zamrlo in vsi so odhiteli' na pokopališče, da bi izkazali poslednjo čast nedolžni žrtvi. karstvom, s kinematografsko scenografijo in z raznimi drugimi gledališkimi dejavnostmi. Prav zaradi tega je bil poznan in priljubljen v široki javnosti, čeprav je fašizem v Italiji dolgo let zaviral niegovo delo in cenzuriral vrsto njegovih dramskih del. Nekatere njegove drame je režiral tudi znani Gioreio Strehler in jih je prenašala televizija. LONDON, 27. — Znani sovjetski violinist David Ojstrah je preklical turnejo, ki jo je nameraval opraviti v Angliji. Zdi se, da je dogodek PRIMFR DOMNEVNEGA MAFIJCA RIM1JA PRID DEŽELNIM SVETOM V Rlf Preiskovalna komisija obsodilo metode premeščanja uradnikov Neprepričljiv zagovor predsednika odbora Meehellija -mokristjani in socialdemokrati si skušajo umiti rok® RIM, 27. — Predsednik preiskovalne komisije dežele Lazio Bruno Lazzaro je danes seznanil deželni svet s poročilom komisije glede premestitve domnevnega mafijca Nataleja Rimija iz občinske uprave v Alcamu na Siciliji na upravo dežele Lazio. Deželni svet je odobril dokument z večino glasov. Vzdržalo se je 11 svetovalcev, in sicer 10 demokristjanov in 1 socialdemokrat. V dokumentu je rečeno, «da je preiskava o dogodkih, ki so povezani s primerom Rimi, omogočila ugotavljanje kolektivnih in osebnih odgovornosti, direktnih ali posrednih, politične narave, izvršnih organov dežele. Glede kolektivnih odgovornosti, ki so povezane s vprašanjem namestitve osebja pri deželni upravi, je komisija utegnila ugotoviti, da so deželni odbori, ki so se vrstili doslej, pretežno uporabljali klientski način dela ter se niso zavzemali za izbiro ljudi, ki bi nudili večjo učinkovitost in funkcionalnost. Take metode so brez dvoma omogočile mafijsko infiltracijo, ki so jo zabeležili s premestitvijo Rimija. V tej zvezi niso mogli deželni svet in njegovi organi in niti posamezni člani deželnega odbora izvajati kakršnegakoli nad zorstva, ali drugačnega posega*. V poročilu komisije je rečeno še, da so nekateri odborniki izjavili na zaslišanju, da so se znašli tako glede Rimijeve premestitve, kakor glede drugih premestitev pred zaključenimi dejstvi, ki so izvirala iz dogovorov med predsed-ništvom in posameznimi odborniki. Komisija poudarja: «V tem okviru je lahko prišlo do premestitve Rimija, odgovornost za katero, direktna ali posredna, pada na osebo — znano ali še neznano — ki je jamčila zanj ali za Italo Jalonga in na tistega, ki je dokončno uredil premestitve*. Zato komisija ne izključuje možnosti, da je bilo pri premestitvi Rimija zapletenih več oseb. V dokumentu komisije je rečeno nadalje, da so direktne odgovornosti predsednika deželnega odbora Meehellija zelo hude, češ da ni samo preprečil, temveč je celo olajšal metode izvajanja o-blasti, kot je bilo zgoraj omenjeno. V poročilu komisije je nadalje povezan z izgonom sovjetskih tehnikov iz Anglije. itlillllliililMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiilliilillllifllllllllliliillttlilllliilliililllliilllllllllllllllilllllllmiillllllllllllltiilllllliiiiiiilllllllllillillimiliiiiitiiiilillliillluililiiiiluitiiiiilllllllil1111 še rečeno, da je Mechelli skušal večkrat prikrivati svoje osebne stike z Jalongom, v katerega je imel brezmejno zaupanje. Še pred čitanjem poročila deželne preiskovalne komisije je bila v dvorani deželnega sveta obširna debata. Med drugimi so govorili tudi ljudje, ki jih poročilo preiskovalne komisije izrecno o-menja. Govoril je tudi podpredsednik Mistri, ki je izjavil; «Kar se mene tiče, ne morem napraviti drugega, kot da izrazim svojo globoko zagrenjenost, ker sem se proti svoji volji, čeprav obrobno, znašel sredi dogodivščine, ki mi je bila in mi je še vedno popolnoma tuja*. Nato je spregovoril predsednik deželnega odbora Girolamo Me-che.li, ki je predvsem poudaril, v zvezi z odgovornostjo politične narave (klientske koncepcije in podobno), da so dežele do sedaj izvajale svojo oblast samo nad premestitvami osebja in samo v zadnjem času pri nadzorstvu delovanja občinskih in bolniških u-prav. Mechelli je nato še poudaril, da se ne more zvrniti odgovornost za premestitve na deželno upravo. Namignil je celo, da so se določeni oblastni organi skušali znebiti ljudi, ki niso bil; strokovno dobro usposobljeni. Tudi socialdemokrat Muratore je izjavil, da je zagrenjen, ker je bil zapleten v to zadevo. «Kar se je zgodilo meni — je rekel — bi se lahko zgodilo kateremu koli od mojih kolegov*. Po odobritvi dokumenta so nekateri člani deželne komisije podali nekaj izjav. Demokristjanski svetovalec Masimiani je poudaril, da je komisija opravila svoje delo resno in zavzeto. Liberalni in drug; desničarski svetovalci pa so izkoristili priložnost ter so izrazili mnenje, da je treba likvidirati politiko levega centra ter se napotiti «na desno*. Komunist Ferrara pa je izjavil, da je protagonist tega škandala «klientska metoda demokiristjanskega oblaštništva*. Na vsak način se je zgodilo prvič, da se Krščanski demokraciji ni posrečilo več prikrivati osebnih in kolektivnih odgovornosti. Predsednik deželnega sveta Palleschi pa je menil, da je deželni odbor z odobritvijo poročila preiskovalne komisije ogovoril pozitivno na vprašanja, ki so se postavljal® zvezi s premestitvijo Rimija je pogumno kritiziral metode delo kolegov deželnega sve~j Predsednik preiskovalne k0®?!:; Lazzaro pa je rekel: «Danasf dogodki dokazujejo, da je mogof avtonomno ocenjevati v notranJ sti deželne ustanove razne doP* ke ter jih posredovati javn,e® mnenju ter tako izvajati ob najširšem sodelovanju javnos • Ameriški založnik (Nadaljevanje s 4. strani)^ še živ od vseh velikanov drW* svetovne vojne. On je velik, ri smem tako reči, umetnik v in revoluciji. Vse je premagal ustvarjanju neke državne tvoj™' S svojimi deli in s svojim vom hrabri tudi druge Za zgodovino človeštva bi /HIV ’ t,. velika stvar, če bi napisal, se je vse to razvijalo, kajti 0,1 * sodeloval v dogodkih, ki so menili potek zgodovine. Nje0®\ memoarji bi bili velika stvaf, kolikor bi on prikazal vse-¥ ‘ navijam, bU bi to velik delež C" veštvu». M Simpatični Amerikanec Jlz Clark pa bi ne bil Amerikah' če bi na naslednje vpr namreč na vprašanje, kaj bi ja Titovih spominov pomenilo njegovo založbo, ne odgovoril . ko, kot je. John Clark je runV odgovoril: j «To bi bil posel! Posel ^ posli!* ^ Iz intervjuja, ki ga je ta žnik dal jugoslovanskemu časOP su, zvemo tudi, da je nieKj založba izdala v ZDA že več med drugimi dve knjigi Edvd Kardelja, lani so objavili bi jijo predsednika Tita in pri? j. ZDA slotmico srbohrvaškega IfjJ ka; nadalje so izdali po eno Jare Ribnikar in Ota BihdjiJfiL rina. Poslednja dva avtorja P^. ta ponovno na vrsto, ker bo gova založba prav v kratke?1 ’ dala knjigo Ota Bihalji-Mertna. tini-imi iimotnncii -n n tmot.lL. naivni umetnosti na svetu, roman Jare Ribnikarjeve ter rW /to' delo Miodraga Bulatoviča. Ije založba pripravlja še jo no jugoslovanskih narodov, ** j piše Vladimir Dedijer in še drugih del. Pokojnine INPS zvišane za 4,7 odstotka RIM, 27. — Z ministrskim dekretom so določili, da se od 1. januarja 1972 zvišajo pokojnine IN PS za 4,7 odst. v zvezi z zvišanjem življenjskih stroškov Britanska pilotka po 12 letih prejela vozniško dovoljenje HENDON (Anglija), 27. - Znana britanska pilotka Sheila Scott, ki je na svetovnih prvenstvih prejela najmanj 100 mednarodnih nagrad za letalstvo, je včeraj po 12 letih končno prejela vozniško dovoljenje. V 12 letih je Scottova opravila nešteto izpitov, vsakokrat pa so jo komisije zavrnile, ker ni znala pravilno upravljati »prepočasnih* vozil. Skrivnostna smrt Kaya Corbina PHOENIX, 27. - Neznand so včeraj ustrelili ameriškega skladatelja in pevca folklornih pesmi Raya Jordna. Truplo je polidja našla v stanovanju 23-letne Violete Hender-sonove, ki je dobila tudi izredno hude rane, zaradi česar so jo ne-zavestno nemudoma odpeljali v bol-lišnico in je še niso mogli zaslišati. Umrl j« Fedi*rico Zardi v Rimu Federico RIM, 27. - Davi je umrl znani dramaturg Zardi. Dejavnost 59-letnega Zardija ni TRŽAŠKI DNEVNIK P0 PONOVNIH ARETACIJAH GRŠKIH ANTIFAŠISTOV Oster protest in brzojavke protifašističnega odbora Brzojavka odbora za solidarnost z grškim ljudstvom in enotnega antifašističnega odbora grškemu poslaništvu ter italijanskemu zunanjemu ministru VČERAJ V UL. BOTRO Resni dogodki, ki so se v preteklih dneh pripetili v Grčiji, so prizadeli vse demokrate, ki se borijo za svobodo in proti fašističnemu nasilju. Grške policijske oblasti1 so aretirale 32 članov grškega odporništva, med katerimi je deset žensk, nekateri aretiranci pa so tudi zelo mladi. Aretacije so bile že 18. oktobra in od tedaj so grški odporniki v ječi. V zvezi s temi dogodki sta se sinoči sestala tržaški odbor za solidarnost z grškim narodom in tržaški enotni odbor proti fašizmu in represiji, ki sta sestavila protestne brzojavke namenjene odgovornim oblastem. Odbor za solidarnost z grškim narodom je v svojem imenu in v imenu vseh italijanskih in slovenskih demokratov namenil brzojavko grškemu poslaništvu v Rim z ostrim protestom proti dogodkom, ki so prizadeli grške antifašiste, in z obsodbo vojaškega in fašističnega režima v Grčiji. Odbor v brzojavki zahteva prenehanje mučenj in represij ter izpustitev vseh političnih jetnikov, ki so krivi samo, da so se borili za demokracijo in svobodo. Podobno brzojavko grškemu poslaništvu v Rim je poslal tudi tržaški enotni antifašistični odbor, ki je pa drugo brzojavko naslovil italijanskemu zunanjemu ministru Al-du Mora »Ob vesti o novih aretacijah vidnih predstavnikov odporništva in represalijah,* se glasi tekst drage brzojavke, «od!očno protestiramo proti ponovnemu kršenju svobode s strani fašistične vlade polkovnikov in zahtevamo vaš poseg, ki naj onemogoči zati ranje, ki žali dostojanstvo vsakega demokratičnega državljana*. Ob zaključku seje je tržaški enotni protifašistični odbor sestavil tudi poročilo, s katerim poziva vse demokratične politične in kulturne organizacije, naj zavzamejo odločno stališče proti počptju grških oblasti. kona, ki ga je že odobril senat in ki zadeva pokojnine upokojencev prevoznih koncesijskih dražb. Zakon predvideva bistveno revaluta-cijo prejšnjih pokojnin, uvedbo pokojnine za doseženo starostno dobo, možnost odplačitve dobe vojaške službe in univerzitetnega študija ter spremembe v sistemu premične lestvice. Kaže, da se bo v teku tega meseca uredil tudi položaj, ki zadeva pomorščake, upokojence električnih podjetij ter gasiste. Funkcionarji EGS na obisku v deželi Skupina funkcionarjev EGS, ki jih vodi dr. Mathijsem, je obiskala nekatera podjetja v Furlaniji - Julijski krajini. Spremljal jo je podpredsednik deželnega odbora Moro ter predsednik deželne finančne družbe Friulia odv. Giuf-fre. Danes si bodo funkcionarji EGS ogledali Tiepolovo razstavo v vili Manin v Passarianu. • Pokrajinski sindikat FeNI-AI -CISL obvešča, da je komisija pobila omejena le na pisanje dram, I slanske zbornice odobrila spremem-temveč se je ukvarjal tudi s časni-1 be, ki jih bodo vnesli v tekst za- Predscdnik ronskega letališča pri odborniku Variscu Deželni odbornik za prevoze Va risco je sprejel predsednika julijskega letališča prof. Ferrarija in z njim proučil razvoj letalskih zvez z letališčem v Ronkah ter vprašanja, ki se porajajo ob okrepitvi letališča samega. Govorila sta tudi o možnosti, da se zveza z Zagrebom ohrani tudi po končani sedanji eksperimentalni fazi ter o razširitvi prevozne službe na druga inozemska letališča, ki so za Furlanijo - Julijsko krajino posebno zanimiva z gospodarskega, turističnega in kulturnega po gleda. Varisco in Ferrari sta tudi ugotovila, da se okrepitev letališča nadaljuje po točno začrtanih načrtih in da jih financira dežel na uprava. VIHTEL JE KLADIVO IN GROZIL PEŠCEM S svojim nerazsodnim početjem je povzročil prometno nesreč® Včeraj pozno popoldne se je 58-letni Paoio Basezzi za hip naslonil na plot dvorišča svojega stanovanja v Ul. Botro 12, ko je zagledal na cesti starejšega moškega ki je vihtel kladivo nad mimoidočimi pešci in jim grozil. Nekaj časa ga je v upanju, da se bo pomiril in oddaljil, opazoval, nato pa sklenil preiti v protinapad. Pogumno je stopil na cesto in se brez oklevanj pognal v »kladivar-ja» ter ga po krajšem prerivanju onesposobil. Že ga je hotel zadržati, ko se mu je le-ta spretno izmuznil in zbežal. Basezzi je kljub rani na zapestju leve roke, ki m-u jo je neznanec zadal med tepežem s kladivom, nemudoma skočil do najbližjega telefona in pozval agente letečega oddelka, naj hitro posredujejo. Medtem je neznanec — pozneje so ugotovili, da gre za 57-letnega Dušana Cergola iz Ul. Botro 7 — bežal po Ul. Botro, med samim begom pa še vedno skušal udrihati s kladivom po peščih. Prav tedaj pa je privozil mimo fiat 850, katerega voznik. 22-letni Fabio Viola iz Ul. Botro 8. je, da bi se izognil Cergolu, naglo zao-krenil na levo, pri čemer je silovito treščil v hišni zid. Agenti letečega oddelka kvesture so kmalu izsledili Cergola in mu seveda takoj nadeli lisice. Ker je bil nekoliko vinjen, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil »hudo psihomotorično stanje*. V bolnišnici sta se morala zateči tudi sam Basezzi in nesrečni Viola, kateremu so ugotovili razne odrgnine po telesu, ozdravljive v približno tednu dni. Basezzi pa bo okreval v približno 4 dneh. Gospodarski operaterji na tajništvu KPI Pri tajništvu avtonomne federacije KPI v Trstu so bili predstavniki zveze med gospodarskimi o-peraterji za pridobitev turističnih strank, ki so obrazložili komunističnemu tajništvu, kaj jih je privedlo, da so ustanovili to zvezo. Poudarili so potrebo po mirnem sožitju narodov na obeh stPj^ meje, kar je neobhodno Potrepoza gospodarski razvoj Trsta-, trebno je tudi, da se čimp™^ šijo nekateri pereči problem1 sta, kot so parkirišča, °neS,1fjv»' nje morja in drugo, da bi P[ e bili čimveč turistov. Podčrta**^ tudi nujnost enotne akcije " ‘ spričo skorajšnje sprem« fiskalnem sistemu — da bi vili pomanjkljivosti z razdel* mrp*i fpr Hn hi ohranili S&* de««! mreži ter da bi ohranili * raven cen. Iz vode so potegnili pred šestimi meseci ukradeno novo simco Včeraj okrog 16. ure j® bagra, zasidranega v m»J8yi portiču, zapazilo med morske gladine potopljen av^ bil. Nekdo je obvestil osebje « skega komisariata javne varn. ta pa leteči oddelek tržaške sture. aj Kmalu nato so policisti * f močjo potapljačev potegnil* m morja avtomobil simco 1000, sVftt zelene barve. Ta je bil brp, denčnih tablic ter hudo P08* ji van, na njegovi površini bilo na desettisoče mehka m Očiten znak, da je vozilo |g že dolgo, vsaj celo poleti® dnu morja. Poleg tega Pa, ‘e d kilometrski števec ustavlje® y 4200 kilometrih, kar naj zalo na to, da je bil avte® praktično še nov. Policisti so seveda takoj ^ lirali kartoteko s posebnim 8® tr mom ukradenih avtomobilov * pr ko ugotovili, da so neznane* ^ nočj med 10. in 11. majem ^ ukradli prav tako simco z eV* jj/ no tablico 126751 30-letnem** ^ stnemu redarju Salvatoreju V^tT gniju iz Križa št. 392. Ta j®., |f dil prijavo, ki jo je napravi p* koj po izvršeni tatvini, vende* $ se ni mogel spomniti, j>f rijska številka voznega P0”5^ ka najdene simce odgovarja govi. Prispevajte za solo' spomenik v Cerknem