457ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
30. zborovanje slovenskih zgodovinarjev
Rogla, 28.-30. september 2000
Od 28. do 30. septembra 2000 je Rogla, slovensko {portno-turisti~no sredi{~e na Pohorju, gostila
okrog 250 udele‘encev 30. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki sta ga organizirali Zveza zgodovin-
skih dru{tev Slovenije in Zgodovinsko dru{tvo Konjice. Zborovanje so finan~no podprli Ministrstvo za
znanost in tehnologijo RS, ob~ini Zre~e in Slovenske Konjice, Unior Zre~e, Comet Zre~e in Zlati gri~
Slovenske Konjice. Temo zborovanja “Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij” sta med drugim soobliko-
vali okroglo leto 2000 kot zadnje pred za~etkom tretjega tiso~letja in jubilejno 30. zborovanje.
Po pozdravnih govorih dr. Staneta Grande, predsednika ZZDS, gospoda Jo‘eta Ko{irja, ‘upana
ob~ine Zre~e, in gospoda Jo‘eta Barage, predsednika Zgodovinskega dru{tva Konjice, se je v dveh dneh
za govorni{kim pultom zvrstilo 18 referentov in 10 koreferentov. Lokalne zgodovine so se v svojih
referatih dotaknili Mojca Kova~i~ (Zgodovina Zre~ in okolice), mag. Borut Holcman (Konjice in sodna
oblast v urbarjih konji{kega zemlji{kega gospodstva) in Helena Pa~nik (Proslave na {olah v Slovenskih
Konjicah 1918-41, 1945-2000). O temeljnih prelomnicah skozi razli~a obdobja slovenske zgodovine so
spregovorili priznani slovenski strokovnjaki dr. Janez Dular (Temeljne prelomnice v prazgodovini sloven-
skega ozemlja), dr. Rajko Brato‘ (Prelomni trenutki iz ~asov antike in preseljevanja narodov), dr. Peter
[tih (O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem), dr. Peter Vodopivec (Slovenci v 19.
stoletju: miti in stvarnost), dr. Zdenko ^epi~ (Prelomnice slovenske zgodovine v “kratkem” 20. stoletju)
in dr. Bo‘o Repe (Deset let samostojne slovenske dr‘ave).
Prelomne trenutke in posebnosti v zgodovini koro{kih in primorskih Slovencev, Prekmurcev in
Slovencev v izseljeni{tvu so obdelali dr. Avgu{tin Malle (Koro{ki Slovenci po letu 1918), Metka Fujs
(Posebnosti prekmurske zgodovine), Milan Pahor (Primorski Slovenci pod Italijo) in dr. Marjan Drnov{ek
(Temeljne zna~ilnosti izseljevanja s slovenskega ozemlja).
Leto{nje zborovanje je poseben poudarek namenilo u~iteljem in profesorjem zgodovine na osnovnih
in srednjih {olah, ki so v ~etrtek in petek popoldne v okviru t.i. [olske sekcije razpravljali o aktualni
problematiki pouka zgodovine, o maturi in u~benikih zgodovine. Glavne referate so pripravili Vojko
Kunaver (Uvajanje prenovljenih u~nih na~rtov pouka zgodovine v devetletni osnovni {oli in analiza
spremljave pouka), mag. Stane Berzelak (Pouk zgodovine v tehni{kih in poklicnih {olah ali Zakaj se v
{olah „bojijo“ (pa ne dijaki) zgodovine?), Vilma Brodnik (Analiza spremljave prenovljenih gimnazijskih
u~nih na~rtov zgodovine), Bojan Kon~an ([est let prenovljene mature in izku{nje zgodovine kot izbirnega
predmeta na maturi), dr. [tefan Trojar (Glavne zna~ilnosti novej{ih u~benikov zgodovine) in Vilma
Brodnik (Stali{~e profesorjev in dijakov do u~benikov in njihove uporabe). Kar nekaj udele`encev je v
razpravi sodelovalo s prijavljenimi koreferati (Irena ̂ esnik, Biljana Frece, dr. Eva Holz, Zlata Pastar, Jelka
Razpotnik, Stane Rozman, Majda Anders, Janez Globo~nik, Darja Kerec in Kristina [amperl Purg).
Vzporedno z delom [olske sekcije je v ~etrtek popoldne potekala predstavitev najnovej{ih doktoratov
iz slovenske zgodovine. Svoja doktorska dela so na kratko predstavili novi doktorji znanosti (dr. Jo`e
Ciperle, dr. Darko Darovec, dr. Vida De`elak-Bari~, dr. Mitja Ferenc, dr. Damijan Gu{tin, dr. Dragan
Poto~nik, dr. Mateja Re`ek, dr. Matija @argi), ki so svoje delo obranili v ~asu od zadnjega zborovanja
jeseni 1998 do zborovanja na Rogli.
V petek popoldne je po zaklju~nem govoru dr. Staneta Grande sledila slovesna podelitev nagrade
Klio, nagrade ZZDS za raziskovalno delo v zgodovinopisju v obdobju zadnjih dveh let, ki so jo podelili
prvi~. Nagrado, katere pobudnik je dr. Ervin Dolenc in katere pravilnik je bil sprejet na Ob~nem zboru
ZZDS v okviru 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev v Izoli 1998, je po enotnem mnenju komisije v
458 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 3 (120)
sestavi dr. Ervin Dolenc, predsednik, dr. Ignacij Voje, dr. Branko Maru{i~, dr. Janez Marolt in dr. Avgu{tin
Malle, prejel dr. Peter [tih za delo „Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza“: {tudija o dveh listinah
cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (Nova
Gorica, 1999). Delo, ki je isto~asno iz{lo tudi v nem{kem in italijanskem prevodu, predstavlja po mnenju
komisije „pomemben dose`ek ne samo slovenske, ampak tudi evropske medievistike“.
Dvodnevno posvetovanje je zaklju~il Ob~ni zbor ZZDS, ki je razre{il dosedanje vodstvo ZZDS in
izvolil novo. Predsednik ZZDS je postal dr. Jurij Perov{ek, podpredsednika dr. Stane Granda in mag.
Branko Goropev{ek, tajnica Barbara [atej. V Nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Petra Svolj{ak, dr. Janez
Marolt in dr. Jo`e Ciperle, ~lani ̂ astnega razsodi{~a pa so postali dr. Franc Rozman, dr. Ignacij Voje in dr.
France Kresal. Ustanovljena je bila raziskovalna sekcija ZZDS (za predsednika je bil imenovan dr. Marjan
Drnov{ek), v kateri so zdru`ene nekdanje krajevna, ekonomska in {olska sekcija, ki po ugotovitvah
izvr{ilnega odbora ZZDS do sedaj niso delovale.
Sobotni dopoldan je minil v ogledu Zre~, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice in @i~, kjer je
udele`encem pripravil dobrodo{lico gospod Janez Jazbec, `upan Slovenskih Konjic. Kratko zgodovino
@i~ke kartuzije je zanimivo predstavil dr. Igor Grdina. S kosilom na kme~kem turizmu so udele`enci
uspe{no zaklju~ili {e eno, `e 30. zborovanje slovenskih zgodovinarjev.
Priznati moramo, da je bilo tudi to zborovanje tako strokovno kot organizacijsko uspe{no izpeljano, da
so se udele`enci vra~ali domov z novim in poglobljenim znanjem, zlasti pa so se uresni~ile besede
dosedanjega predsednika ZZDS, dr. Staneta Grande, ki je med drugim dejal, da je zborovanje tudi dru`enje,
kar se je prav na Pohorju jasno pokazalo. Mogo~e pa ideja, da bi Rogla postala kraj tradicionalnih
zborovanj slovenskih zgodovinarjev, prav iz tega razloga le ni tako napa~na.
B a r b a r a  [ a t e j
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije v letih
1998–2000
Po na{i stari navadi smo se v za~etku dol`ni spominjati vseh umrlih ~lanov. Seznam je dolg, predolg
in nepopolen. Vsi so nam bili dragi, vsi so bili na{i in vse pogre{amo. Glede na zaslu`no ~lanstvo, bi
omenil posebej le akad. prof. dr. Ferda Gestrina. Sedaj pa vstanimo in se z molkom poklonimo prav vsem
na{im pokojnim prijateljem in kolegom.
Zveza zgodovinskih dru{tev se je tudi v  obdobju med obema ob~nima zboroma prilagajala novim
razmeram, ki so vse prej kot lahke. Obilica dela bi zahtevala vsaj minimalno profesionalizacijo, ki pa se je
glede na finan~ne mo`nosti, te se neprestano slab{ajo, ne moremo privo{~iti. Manjka nam denar za
osnovno organizacijsko dejavnost. Prav zato bo treba v naslednjem dvoletnem obdobju nadaljevati s
prizadevanji, da bi zveza dosegla ve~jo finan~no trdnost.
 Dru{tva ali zveze kot je na{a, je zelo prizadela  uvedba zakona o dodani vrednosti. Pove~ala je
administriranje, ne da bi kjerkoli zato dobili potrebna sredstva. Amatersko vodenje financ ni ve~ mo`no.
Zato je dru{tvo anga`iralo ustrezno strokovno mo~ g. Fani Groznik, ki nam je uspela prebroditi nepredvi-
dene te`ave. Tako k sre~i poslujemo v skladu z zakonodajo.
Med organizacijske novitete, ki jih predlagamo ob~nemu zboru, je ustanovitev sekcije raziskovalcev
zgodvine. Z njo ho~emo na eni strani nadomestiti delo nekaterih sekcij, ki ne morejo za`iveti v predvide-
nem obsegu, na drugi pa povezati raziskovalce, ki delajo na fakultetah, in{titutih, arhivih, muzejih in {olah.
^eprav zanimanje za preteklost nara{~a, v zadnjem ~asu je nastalo tudi Zgodovinsko dru{tvo v
Ormo`u, pa vsi tega ne ~utijo kot potrebo po nujnosti strokovnega povezovanja. Pojavljajo se nekatere
delitve, ki kratkoro~no prina{ajo dolo~ene rezultate, dolgoro~no pa bodo stroki {kodovale. Zveza zgodo-
vinskih dru{tev Slovenije javno poziva Zvezo u~iteljev zgodovine k pristopu k Zvezi. Ugovori, da bo s
tem okrnjena njena samostojnost, niso utemeljeni, ker je vsako dru{tvo samostojna pravna oseba z lastnim
`iro ra~unom in odgovornostjo ~lanstvu. ZZDS pozdravlja ustanovitev Dru{tva u~iteljev zgodovine