ISSh4 0350-5561 ta fcMMC tadna V višjih legah bo precej jâsno, po nižinah večinoma oblačno ali megleno. 53 let steuilka 50 četrtek, 74. decembra 2006 300 SIT'1,25 EUR Ko decembra cvetijo nageljni Bi, pa ne bi Milena Krstič - Planine y Sošianjti se bodo v ponedeljek na pni aeji i>tikyarjalh s syewicn Marijo Viičovmk, kije hila /la nestrankarski li^ii Vikiorfa Dreva izvoljena v občinski svet. a niamiata ni sprejela. Da ga ne sprejema, ie ix>\edaia če pred konstilutivno se/o. Ker v áiUan/n ni.'^o vedeli, kako rjvnuli v takih prinwrihji mandala niso /Hitnllli, sklenili so. da se pri potrebnih posiopkih posvetujejo z republiško volilno komisi/o. Predsednik te komisije pa sveta predlaga, da potrdi mandal izvoljeni Ta je doltna mandai ludi sprejeli A> spndetju mandata se iahko odloči o nadaljnjih korakih. Kúkhú Ikxîo. se ho sli.^alo te î' /xmedeljek. ko se ho šos-tanj.sk' občinski svet .'íe.^tal na prvi .seji. A se uie^neio pravi zapleti če bodo v Sohianju morda ix)trebne nadomest}i€ vollive. šele pričeti. iMnv namreč niso zasloni. Preivl sia-nejo. Pa še kakšna i^barva^ v si'elu se nre^ne spre?nenili. Koliko je. in če sploh je. ta zaplet kriv za lo. da sije íu/wi SoUtafíJa Darko Menih premisli! glede števila i>odčnpanov. ko bo namesio napovedanih treh imel le dva. bo ix>kazal čas. Sii.^ati je namreč, da bt v primeru dveh podtuplinov i>0(ipadel<' prav Viktor Drev. na čigar HsH je svetnica Vačovnikova. Taje bil sprva eden od treh na/xn-edanlh .ioštanjskih /kidiupanov. ob Vojku Krneti (SDSj in Dragu Korenu (bíSI). Motno hi bfJo ludi to, A? bolj motno pa je. da je racionalizacija glede .slevila /)odtu/>anov posledicij dijsiva, da i\ proračun ludi nekaj .Uanejo. Sicer pa pcčakajnio. Ponedeljek ni daleč. PribUiulB se xaàetek koledarske zime, čeprav vreme tega ne kaie, VremenosiQVci pravijo, da se decembrske temperature v poprečju za več kot 10 stopin/ previsoke za ta čas. V nedeljo naj bi se sicer pričele ohladitve, vendar do božiča kak* snega pravega mraza menda ni pričakovati. Narava pa se na* ravnava na temperature, ne na letni čas. £mf/cf Mehu iz Velenja na balkonu stanovanjske hiše na Efenkovi cveti/o na- geljni. Sredi decembra. Dva sejma; ledena dežela^ silvestrovanje Praznični december v Velenju bo poln dogodkov - Jutri odpira vrata Ledena dežela na Titovem trgu, že danes tja prihaja dedek Mraz Le 15-odstotna dokapitalizacija Delničarji Gorenja na skupščini le delno ugodili predlogu uprave in nadzornega sveta Velenje, 12. decembra • I^/vojiie ^elje vodsiva Gorenja presegajo njihove finančne zmožnosti, /ala sla uprava in natUorni svcî predla^iala skupščini delničarjev, da jim la Jovnii dokapitail/acijo v visini 50 odsioikov osnovneija kapiiala. Doka pit alizacijo Gorenje potrebuje /a načrtovano SO-odslotno rasi v naslednjem petiel-nem obdobju. Njihovi Aclji so ugodili le dchio. Delničarji so namreč soglašali s piwečanjcm osnovnega kapitala le v visini 15 odstotkov, lako kol je / nasprotnim predlogom predlagala KAD. Ker bodo s l5-limi odstotki lahko uresničili vsaj trenutno načrtovane prev7eme, je tudi uprava podprla kompromisen predlog. Já je bil p(Hem tudi i/jř laso van. Torkova skupščina Gorenja pa se jc vseeno končala z grenkim priokusom, posebej še. ker je država očitno spet pojedla obljubo o umiku i/, podjetij. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinacje po skupščini sicer izra/J zadovoljstvo nad vsaj takšnim kom pro aii som. Ocenil je, da 50 delničarji vseeno razumeli, da Gorenje potrebuje za uresničitev svojih ciljev dodatJii kapital. O vsakem nadaljnjem povečanju kapitala se bodo zato z lastniki pogovarjali na vsaki skupščini posebej. Delničarji lahko pričakujejo povabilo k prvi dokapitaliza-ciji v prvem kvartalu prihodnjega leta. pri čemer bodo <^bsii)jcči delničarji ohranili prednostno pravico. S skupšano pa dodamo niso bili zadovoljni mali delničarji- saj la ni izglasovala sprememb, ki bi omogočale delavcem udeležbo na dobičku. mz Velerye - Čeprav december še ni pokazal, da je pravzaprav zimski mesec, se leio nezadržno izteka. Druga polovica meseca pa bo ludi v Šaleški dolini polna do- godkov, ki nam bodo pričarali praznično veselje. Osrednje prizorišče prazničnih dogajanj bo tudi letos na velenjskem riiovem trgu. kjer smo ze prvi decembrski dan okrasili novoleino jelko, seveda pa so poskrbeli tudi /a praznično podobo celega mesta. Danes bo na liiovem trgu Šale-čane na prireditvi, ki jo prireja MZPM Velenje, pozdravil dedek Mraz. Dedek Mraz bo nalo do konca meseca obiskal velen ske otroke po vrtcih In šolah, na M/PM pa bodo poskrbeli tudi obdaritev vseh predšolskih oirok. Pripravili bodo kar 23 prireditev po posameznih krajevnih skupnostih; povsod bodo oiroci najprej videli igrico, potem pa jih bo obdaril še dedek Mraz, Dal/e na sirani 2. TOflVfZDOHOonno? GSM: 090 140 804| 300st/nin| Kako drago(voljni so bili v^i. lako na maîièni šoli v MislinjI kol na občini, še najbolj pa oiroci in ucileîji le podruj^Jiičnc Sole. Zupan Viktor Robnik nam je povedal da so sicer z delom malo zamujali, vendar so /cIo srečni, ker je podru/nicna sola v /avršah po temeljili obnovi zelo lepa. »Mogoče jc prav, da smo zamu- jali. saj sojo otroci dobili za Miklavža. Inveslicija je bila vredna skupaj z opremo več kot 100 milijonov tolarjev, pomagalo pa nam jc ludi Ministrstvo zašolsivo in sport RS. Vseeno snji teden i>dgovon v kalereni vodilni podjetja menijo, da obstajajo možnosti za pridobitev štiripasovnih storitev m širšem območju občine. /. zadevo se v tem trenutku ukvarjajo v Službi za ra/voj in načrtovanje onire/ja pri Telekoniu. Ta naj bi ludi pripravila projekte za izgradJijc dodatnih zmogljivosti. Predvidoma naj bi zadevo uredili v prihodnjem letu. Za novoletno okrasitev približno 300 tisoč SIT Po navedbah Podgorska so letos namenili za novoletno okrasitev središča občine blizu .^00 tisoč lolaijev, »Odločili smo se. da novih svetlobnih teles in okraskov ne bt)mo kupili, ampak samo zamenjali pt^skodovane. Več nameravamo v zvezi s tem narediti takrat, ko bo urejeno sredisče občine, v katerem gradimo dva stanovanjska bloka. Mcfcalor pa novi tigovski center.« Ze nekaj let za novoletno okrasitev kraja sktti tamkajšnje turistično društvo, za novoletno jelko sredi središča pa vaške skupnosU. I.elosje na vrsti vaška skupnost Podgora, novoletno jelko bodo postavili v ponedeljek popoldne. V torek zadnja seja sveta v tem letu Občinske svetnike čaka v torek, 19. decembra, naporno popoldne. Sešli se bodo na zadnji seji občinskega sveta v tem letu. Zanjo im^o predvidenih 10 točk dnevnega reda, med njimi aekaj zelo pomembnih. Med drugim naj bi obravnavali rebalans letošnjega občinskega pwračuna, kjer se - po napovedili - obeta kar polemična razprava. Prav tako naj hi spregovorili o U> kalnem operativnem programu cjdvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in odloku v zvezi z ureditvijj) teh. Znova naj bi razpravljali o lokacijskem načrtu obrlno-poslovno cono, v kateri naj bi na $3 hektarjev veliki površini uredih parcele za izgradnjo prostorov za predelovalne dejavnosti, informacijsko-komutiikacij-ske dejavnosti, prometne iu skladiščne objekte ter za okolju prijazne storitvene dejavnosti, Zanimive in polemične pa znajo bili razprave še o predlogih komisije /Ji mandatna vprašanja, volitve in hnenovanja za člane nadzornega odbora in ostalih delovnih teles občinskega sveia. Sejo bodo v mali dvorani šmar-skega kulturnega doma začeli ob 17. uri. ■ fp Popravek v prejšnji številki Našega časa smo pisali o i me nova ry u psihologinje Brigitě Kríčej za v. d. direktorice Centra za socialno delo Velenje in pri tem objavih nepopoltie osebne podatke. Pravi so: mag, Brigita Kričcj Korelc. tifiiv. dipl. psihologinja. Dva sejma^ ledena dežela^ silvestrovanje Nadul/e\'af(Je s I sinifii Ju tri pa se bo l itov i rg spremenil v Ledeno deželo, ki bo odprta vse do 30. decembra. Pripravljajo zanimiv program, tako za otroke kot ludi odrasle, V Ledeni deželi bo vsak dan med 10. In 22. uro odprlo brezplačno drsališče. v enem od šotorov bodo poskrbeli za zabavo otrok, v drugem pa za zabavo najstnikov. Vsak dan ob 17. uri se bodo na prazničnem odru odvijale plesne, glasbene in lutkovne predstave, med 16. in 18. uro bodo vsak dan zaživele praznične ustvarjalne delavnice, med 2Í. in 30. decembrom pa še Ledena pekarna. Velenjčane bo 24. decembra ob 17. uri na irgu obiskal tudi Božiček v spremstvu jelenov in palčic. Petkovi in ni> bolni večeri bodo rezervirani za zabave na drsališču, v okviru Ledene dežela pa pripravljajo ludi dva večja koncerta - na jutrišnji otvoritvi bo na prazničnem odru nastopila skupina Mambo Kings. 2X. decembra pa Vlado Kalem ber s skupino, V Velenju bosta v predpraznič-nih dneh polekala ludi dva sejma. VetenjskillC pripravlja 15. in 16. decembra med 9. in 19. uro na Titovem trgu 4. praznični sejem, na katerem bo mogoče kupovati drobna darila in praznične rote, V soboto, 16. decembra, pa bo v okviru sejma potekala tudi 3. golažijada - kuharji bodo tokrat prvič pripravljali Šaleški golaž. Še en sejem pa bàne naj bi dobile več denarja, nc^večje, vsaj po ^^bo-gastvwí, pa manj. To dogajanje naj bi bilo tako bolj ah manj umetno. Kot so po s\'qie umetni in malo manj naravni vsi poskitsi izenačeva-Ve^ denarja naj hi dobile predvsem matij rarvite občine, kar je v začetku tedna minister han '/agar znova p/nidaril v txfgowru z tu- imii Kozjanskegd iu Obsotelja. Prav te občine naj bi bile deležne pre-Ci^snjega drta\-nega denarne blagoslova. Ce bo res tako, Jim v prihodnje ne bo treba nu obi.ske več tolikohut vabiti razne ministre in strankarske veljake {seveda vsakokratnih \iadnih .wank), da bi od njih iz-drli kaj denarja. Seveda se ni pozabil t>ohvaliii, da zdaj vendarle če ludi znatno več denarja izdreti tudi iz evroi>skih skladov. Minister s priimkom, ki sodi v sedanji pred/praznični božičvi čas. pa je v Celju odprl k tretji celjski priključek na avtocesto. Čeprav imajo Celjani v glavnem radi. da čim več stvari prihaja v njihovo nte^^lo. vsem le ni \kč, da vsaj promet nima iz mesta ustreznega tudi izhoda. V.iaj kar zadeva poli proti jugu. Ves promet ntora v .'iredi^če mesta in nato proti Luškemu. Zato bi bila tud! zanje rešUev v podaljšku tretje cestne raz\'Ojne Oii. Sprejemljivi sta kar obe vananli, NajMjšaJe seveda kot podaljšek zahodnega priključka skozi tunel čez hrtbo\Je na juini .sirani Celja in dalje pn)ti Dolenj.skL Sprejemljiva Je ludi tlsia od Drame^ in preko Kozjanskega. Najbolje pa obe. l^fi dan. ko so se Celjani veselili tega novega priključka, seje zvečer Celje zavilo v črno. ker so izgubih za nekatere še />omemb/ieJši priključ-ek. Iz severa P^em-čije Je prispela čafmtna vest, da so celjski rokomelaši zapravili zalogo desetih golov in izgubili r(>komelni priključ:ek z llvropo. Ta vest se Je kljub .slabi ptA^eza^i vseeno hitro raàirila tudi imU Laškemu, od koder so /)alrom' celjskega kluba. Nekateri so celo prepričani, da se še rogovi na celjski dvorani Zlatorog ne svetijo, kot hi se morali! Enim je glavna postranska ,mar na swlu nogomet, enim pač igra z roko! rïïT'^drn MAáČAStrtalatčaavbfts-alQžR&hain ■ÉÍAuL^ mi ikuai. Laa ftMis. 00 MtrlUfi. Cena Đosameznega evoda je 300 SIT €) [6.S % Msto|XD OOV, SIT (0,1 €), Mfia l»CNJa w: WV 276,50 STT (1,14 6)}. Prf letM râtoCniK 20^. pcHtne 15 ieiitlerne 117% popust UroïiStvo: dots ZAoSek (direktor). Slane V9vK(odgM)rTu uradnik). Milena Krsiifi^aifikii: (pcnoćnica ifredniks), Janez Plečnik. Tailare Pođgorielt, 89|âna âpegsl (ncntnarp), Mira Zakoè«k (urednica i^dp)a), Janra Ko^-špe^eKteiuvCna T9ma2G&r$a>((oDitovaiec) ProtagtnO: Nina Jug (vodla propapruM), Saio Kon^ćt^fk, Jure BeM^at ipropaganđsia): Sett irnMitvi ia uvave Z^O Menle. KidHćsvi U, p. p. m. tBlsIoa m\ 998 17dai6l«tx^897 4643. TfíR.NovaLB Vetenje 024264020133854 ECali smo /c> da je Območna obrtna zbkojninsko zavarovanje, bodoči podjetnik pa opravi postopek registracije, vpis v davčni register. prijavrniki« bodo plačani bolje: predsednik bo za nadzor dohiJ 40.673,18 tolarjev, za sejo 26.245.15 tolarjev, člani pa za nadzor 21.692.36 tolaijev, /.a sejo pa 13.997,41 tolarjev. Nagrada enega podžupana pa bo v Občini Šoštanj /Jiašala XI.346,36 tolarjev neto. v Šmartno ob Paki: 2.000 tolarjev za uro seje, podžupan redne nagrade nima v Šmartnem ob Paki so najbolj skriunni a saj so tudi najnianjsi. Občinski svet šteje 14 svetnikov, /upan Ima sicer podžupana, a mu »stalne» nagrade ne da. Ćlani komisij, odborov, nadzornega sveta ... za svoje delo ne dobijo sejnin in plačil. Pri sejninah za sejo občinskega sveta pa je d okačena urna postavka. Ura ^sejanja' je 2-000 tolarjev. Daljše koi so seje, več prinesejo. Običajno v Šmartnem ob Paki vztrajajo tri ure. manj ne. prej več. So pa edina od treh občin v Šaleški dolini. v kateri potekajo seje izključno popoldne oziroma zvečer. poleti jih začenjajo ob osemnajstih, pozimi so zgvost svetnih kcga dela in plača, ki jo za to prejemajo, sorazmerna, pa prepuščamo vam. FREE PERFORMANCE moški ali ženski bombažni puli I kratka zaûrga I različne barve MERRELL THERMO 6 WPF Obutev za prosti čas 1 visoka obutev iz vodoodbojnega materiala Polartec 200 Thermo podloga in Coldproof vložek I podplat Iz Vibram gume' » f^fscHef^tk l/gOT WHQVlICl ALPINA H4 moški ali ženski smučarski čevlji I znamenjeni rekreativnim smučarjem I Shel/Cuff PP zunanji čevelj I Makro zaponke FISCHER CTX200 TREND-I-FS10 smučarski set I za rekreativne smučarje I tehnologija plasma edge in power core/lite 1 radij zavoja 16 m/160 m OPOMBA: cena "NAMESTO" je priporočljiva maloprodajna cena dobavitelja oz. proizvajalca. Pri smučarskem sehJ montaža vezi ni vkiučfina v ceno. Ponudba velja v trgovini Hervis Velenje do 17.12.2006, Bo trasa do avtoceste îxbrana šele ške in bodoče SASa regije. Na delovni sestanek. lia kaiercm so govorili o irciji raTvojni osi, predvsem pa o umeščanju nove pove/ovainc ce s le do slovenskega avtocestnega križa, so povabili tudi šliri mio i sire in predsiavnike minisir-siev za pn>niel. okolje in prt>s»lor. javno upravo in lokalno samoupravo. Ministrov ni bilo - vsi so se opravičili • so pa prišli predstavniki vseh omenjenih minisir-siev. Dr, Jože Zagožen, generaini diretftor HSE, in HUda Tovšak, direktorica Vegrada djetij po dobičkonosnosti l.etos bo Holding Sli)vcnskih elektrarn izpeljal za 26 milijard lolaijev naložb, v naslednjem letu naj bi se sredstva za naložbe povzpela že na 100 milijard. Nadalje- vali bodo gradnjo verige HE na Spodnji Savi. dogradili črpalno IIIl Avče in začeli obnavljati TE Šoštanj. ■ mkp Občina Šoštanj Naj se vam uresničijo vsa praznična iskrena voščila! ŽUPAN, SVET IN UPRAVA OBČINE ŠOŠTANJ Za velenjski PUP se izteka uspešno leto Novemu poslovnemu letu so nazdraviti s poslovnimi partnerji in prijatelji. Skupaj s poslovnimi partnerji in prijatelji s« delavci PUP-a z veseljem nazdravili prihajajočemu letu. Letošnje je bilo namreč zanje zelo uspešno, V cebti so uresničili in celo presegli zastavljene načrte, skupina PIJP pa bo poslovno leto, kot je na slovesnosti povedal direktor Jože Mraz. sklenila i okoli 60 milijoni tolarjev dobička. »Družba PIJP Velenje se iz leta v leto utrjuje in izbo pujc na svojem pt^dročju, to je pri izvajanju gospo daiskili javnih služb za vzdrževanje in urejajije naselij.« je dejal Jože Mraz, ki je fe posebej ponosen na lepo urejeno Velenje, rad pa tudi poudari, da urej^o okolico iiotelov Portorož in skrbijo za njihovo floris- lično notranjo ureditev. Sodelovali so pri organizaciji in izvedbi državnega n dolz-nosi opravlja že dva nicseca, je šc vedno na plačilni lisii zaposlenih v ino/jrski i^bčinski upravi kol rc-fcrenl na Oddelku /a okolje in pnnior. «»Za zdaj sem /upan bolj na papiiju. I.januaija prihodnje Icio. ko začne uradno delovati Ob- čina ReCica ob Savinji, pa bom presedlal na Rccico,« jc pojasnil pt>ložaj Vinko Jeraj in dodal da so kljub lemu aktivnosti povezane z novo občino, v polnem zamahu. Tako v tem času urejajo j*papir-nate zadeve«. »Za nami je usia-novna seja občinskega sveia. na kateri smo pt^delili mandale, imenoval) komisijo 73 pripravo statuta in ostalih potrebnih aktov, sedaj pripravljamo razpis za dire ktoija/direkiorico občinske uprave, loiili smo se tudi /e pripravo predračuna, čeprav moramo pred lem opravili še delilveno bilanco z občino Moziije.« Na vprašanje, kdaj se bodo lahkt) loUlI reševanja potreb krajanov, se je Jeraj odzval z zagotovi lom. da bodo manjše rc:^evali sproti, nekje v mesecu maju prihodnje leto pa bi lahko naredili že kaj konkretnega na terenu. Kot je dejal Jeraj, so pričakovanja krajanov velika, dejstvo pa je, da Rečica 10, 12 let zaostaja za ostalimi občinami v Zijornji Savinjski dolini in lega ne bn mogoče nadomestiti v enem mandatu. Kjo vidi največ potreb? Tako kol v drugih občinah - pri pripravi prostorskih aktov. "Čim prej moramo pridobiti parcelo za individualno stanovanjsko gradnjo in za ureditev obnne cone." 7 individualno izgradnjo se bo povečalo število občanov, ker se odločajo zanjo mlade družine, bo več otrok vključenih v vrtec in Vinko Jeraj je za zdaj še na ptaćitni tisti zaposlenih v moztrsiii občinski upravi. tudi slevilo učencev bo večje. Z obrtno cono pa želijo obdržati obrtnike in pripeljati ko^a na novo. S tem naj bi okrepili gospodarstvo v občini. Vinko Jeraj je danes predsednik rečiškega gasilskega društva, podpredsednik tamkajšnjega turističnega društva, deluje v drugih društvih. Bo lo ostal tudi v prihodnje? «Ne. Tudi če bi imel malo časa. bi bilo vse prej kot na mestu, če bi tîbdrzal omenjene naloge. Vse bom predal drugim na občnih zborih in se posvetil samo zupanovanju,« je sklenil ptîgovor prvi župan nove občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, Zaradi težav kdaj tudi slabše spi Novi župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi ugotavlja pomanjkljivosti, na katere je opozarjal že kot svetnik - Potrebno bo poiskati nove vzvode za nadaljnji razvoj - Če so vlaganja ekonomsko zanimiva, je vseeno, kdo je župan Tatjana Podgoršek Stanko Ogradi, novi župan Občine Gornji Cirad. nekaj i/kusenj na vodilnem položaju že ima. Pridobil si jih jev tamkajšnjem podjetju Smreka. Preden pa jc sedel na županski stol je bil zaposlen pri z-asebniku. »V prei-ànjem mandatu sein deloval kot svetnik. zato delo občinskega sveta neko- liko poznam. Moram pa priznati, da sem si predstavljal delo župana nekoliko drugače. kot se je izkazalo vsaj na začetku. V tem trenutku lahko rečem, daje kar težko, ker je /^ôav veliko, tudi nerešenih, zaradi katerih kakšno noc slabše spim. Z vsakt> nekoliko temeljiiejšo seznanitvijo stanja ugotavljam pomanjkJjivosti. na katere sem opo/;inenjeni kraj, ter reševanju težav, ki žulijo občane. Skupaj s pristojnimi delavci občinske uprave so se li>lili priprave občinskega proračuna za leti 2007 in 200H - svetniki naj bi predloga obravnavali tja seji, ki bo predvidoma 21. decembra. Ob teh aktivnostih, meni, bo potrebno snovali nadaljnji razvty okolja. Snujejo ga predvsem na področju tu- Stanko Ogradi^ župan Občine Gornji Grad: »Če nekdo vidi v vtaganjih ekonomske učinke, je prav vseeno, kdo je župan," riznia. »Potrebno ho poiskati nove vzvode, saj na tem področju zaostajamo.« Na vprašanje, ali pri zupanovanju pričakuje kakšne težave, je Ogradi dejal: »Za zdaj bi težko odgovoril na vprašanje. Pt^kazal bo čas.« In kako komenlira navedbe prejšnjega župana Tonija Rltlja. da so zaradi lega. ker ni bil ponovnem izvoljen, nekateri dogovori o vlaganjih padli v vodo? »Oe nek investitor vidi ekonomske učinke vlaganj, menim, da ni pomembno, kdo je župan.,« je dejal Stanko Ogradi. Dogaja se marsikaj! Župan občine Solčava Alojz Lipnik bo najprej preveril stanje na posameznih področjih - Rak rana ureditev Solčava vas - Obljubil je trdo delo in tako tudi bo Tatjana Podgoršek Dobra dva meseca je od takrat, koje namesto Vojteha Klenicnška sedel na županski stolček v občini Solčava Alojz Upnik. V pogovoru nam je zatrdil, da se v tem času dogaja marsikaj. »Je kar razburljivo in precej dela, tako na de^ lovnem mestu, kjer opravljam delo revirskega gozdaija, kot na občinski upravi. Ta trenutek se ukvarjam z osnovnimi stvarmi. .Spoznali se z zadevami. preveriti stanje na posameznih področjih ne bo enostavna naloga. Zame je županova-nje namreč povsem nov izziv, in preden slvari spoznal do podrobnosti, je potrebnega kar ^^ kaj časa in potrpljenja. Sklical sem že drugo sejo občinskega sveia,* je povedal Lipnik. Po njegovih navedbah bo poskušal obravnavati Solčavsko kot cek)ii, lorej vse dele enakopravni). Nedvomno pa je rak rana Solčava vas-stari del kraja, ki caplja v razvoju. Med prednostne na- Atojz Lipnik, župan Občine Solčava loge je uvrstil šc dok(mčanjc začetih projektov na področju komunalne nadgradnje. Njegov osrednji cilj pa bo priprava slrategije razvoja. Naloge župana bo opravljal nepoklicno, zato vidi svojo vlogo bolj kt>t vlo^o povezovalca in or-ganiz.aiorja aktivnosti na posameznih področjih. Pričakuje kakšne težave? »Seveda. Teh ne manjka pri vsakem delu,« seje odzval na zastavljeno vprašanje in nadaljeval: »Volilcem in volil-kam sem obljubil trdo delo in lakčini in med krajam, med katere upa. da bo vabljen. Po končanem nagovoru je iz vrst enega od prisotnih prišla za- hvala /a povabilo in hkrati predlog. da bi se člani svetov krajevnih skupnosti vsaj dvakrat letno dobivali v lakšni sestavi, kar je potrdil glasen aplavz navzočih. Pred uradnim srečanjem so si prisoini ogledali film Vooj usnja. kije nastal v okviru projekta Vsebinske zasnove Muzeja usnjarstva, ki ga vodi Zavod za kulturo Šoštanj. ■ Mitojio Kom prejf foto: Dejan Tortkii UTRIP '"'H'AS 14. decembra 2006 Od sfcde do torki - svet It doaoTiai m Sreda; 6. decembra Predsednik NSi Andrej Bajukje /a minisirico /a delo, dru/iiio in socialne /adcvc predlagal Mar-juio Coinian. Piujćanka. ki je di-plomirdla na pravni fakulteii, je bila irenuino državna sekretarka Marjeta Cotman bo ver/etno nova ministrico za delo, družino In socialne zadeve. v Drohniccvcni ministrstvu. Državni zbor bo na rednem decenv hrskeni zasedanju tnlločil, ali bo nicsio minisiricc za delo, Jru/lno in socialne /ad^ve zasedla dosedanja državna î^ckreîarka na tem ministrstvu MariclaCoinian,jev četrtek sklenil kolegij predsednika DZ. O njenem imenovanju bodo poslanke in poslanci predvidoma odločali v ponedeljek, 18. decembra, Četrtek, 7. decembra v Hitu, ki naiierava na Goriškem z ameriškfi družbo Jlarrah's Entertainment postavili meg a zabavišče, so bili i^adovoljni z odzivom finančnega ministrstva na pred dobrim mesecem prcdsta- Hit namerava na Oortškem z ameriško družbo Harrah's Entertainment postav/t/ mega zabavišče. vijcni projekt. Čeprav se je okvirni rok za odgovor vlade izteke) 26. ILJe minister za Rnance 4. 12, dejal, da bo treba nanj se malo počakali. Zagotovil pa je. da Sla strani v pogovorih dosegli zelo velik napredek. Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski ^^kofovski konferenci (vodijo škof AiUon Stres) pa nasprotuje gradnji igralniškiv zabaviščnega parka pri Novi Cji> rici, ki naj bi ga skupaj (Jradila ameriški llarrahs l-'nteriainmem. RKC ocenjuje, da novost ne bi bila dobra za državljane in družbo v ccloli. Precej ptxiobnih pomislekov ima o gradnji tudi predsednik države Janez Drnovšek, ki ob tem opozarja, da so prav poslanci «edanje vladajoče ekipe pred leti zagovarjali sta lisce, da iz Slovenije nc smemo naredi t i za bavi šč nega pa rka. Vcxlstvo Policijskega sindikata Slovenije razmišlja o tožbi zoper predsednika vlade Janeza Janšo, in siccr zaradi po njihovem mnenju neresničnili in zavajajočih izjav. ki jih je Jatiša L decembra izrekel v državnem zboru, so sporo čili po četrtkovi seji izvrSnega od- bora. Pripravljajo pa se tudi na stavko. Janez Janša o tej stavki sh cer meni da je politično motivirana. Strinja se sicer s tem, da policisti ne dobijo plače, ustrezne njihovemu poklicu, a njihov po klic ni edini, ki nosi večjo odgovornost, Po njegovem mnenju je sedanja vlada policistom ponudila bistveno boljša i/bodišča kot prejšnja, zato ne vidi razlogov za stavko, saj pogajanja tečejo naprej. Petek, S. decembra I —I Minister Andrej Vizjak, ki začasno vodi ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, je iz javne razprave umaknil Drobnice vo strategijo za dvig rodnosli. kijev javnosti naletela na burne reakcije. Dimitrij Rupel pa je poslancem predstavil IX-mcsečni program prihodnje predsedujoče trojke VXl. Nemčije, Poriu-galske in Slovenije. Prioritete slovenskega predsedovanja HU bodo širitev HU, energetska politika in medkulturni diak^. Odbor D/, za zunanjo politiko pa je potrdil kandidaluro Sanje Šliglic za novo slovensko veleposlanico pri Združenih narodih. V New Yorkti bo Stigličeva tako nasledila veleposlanika Romana Klrna. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacija sindikatov 90 (KS 90) sca ob dnevu človekovih pravic pripravili mirno manifestacijo, na kateri so opozorili, da so delavske pravice tudi človekove pravice. Predstavnike obeh sindikalnih central je sprejel predsednik D Z France C^kjati. ki je pojasnil, da je tak pogovt>r tradicionalen. "Osebno menim, da so sindikati prvi varuh človekovih pravic na delovnem mesiu,"jcdcial Cukjati. Sobota, 9* decembra I" 4 ' ' ' -1 Siovcnija je po ocenah statistic» nega urada v tretjem čcinletju zabeležila 5,6-odstoino gospodarsko rast. kar je največ v zadnjih šestih do sedmih letih. Vendar analitiki opozariajo. da je rezultat tudi posledica predvolilnega odpiranja objektov. 9. deccmbcr je bil po vsem svetu na-nicnjen boju proti korupciji. Slovenija se po koruptnosti z 28, mestom uvršča v svetovno povprečje. Predsednik slovenske komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je bil na M. zasedanju plenarne skupščine Skupine držav proti korui> ciji (GRllCO) ponovno i/voljen za predsednika te trenutno niysto-vilnejše organizacije (43 držav), ki deluje pod okriljem Sveta l:v-rope. V alpskem delu Sloveniic je v minuli noči zapadel pi'vi sneg. potem ko so meteorologi v začetku novembra zabeležili le nekaj snežink. Vre me nosi ovci so naznanili, da so decembrske temperature za več kol 10 Stopinj previsoke. Zičničaiji že opozarjajo na velike izgube, ki Letošnjo Nobelovo nagrado za mir sta prejela Mohamed Junus Iz Bangladeša In njegova banka Grameen. Dimitrij Rupel Je poslancem predstavil IS-mesecttl program prihodnje predsedujoče trojke EV, Nemčije, Portugalske In Slovenije. Drago Kos Je bil na 31. zasedanju plenarne skupščine Skupine držav proti korupciji (QRECO) ponovno izvoljen za njenega predsednika. jim jih bo prinesla prepozna zima. Sicer pa računalniška simulacija, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze v Washingtonu, kaže, da bodo leta 2040 na obalah (îrenian-dije in Kanade Ic ^ majhne količine ledu. Plast ledu na tem območju je zaenkrat pozimi debela tri metre in p(il, v 35 letih pa naj bi se skrčila na manj kot meter. Znanstveniki opozarjajo tudi, da segrevanje Zemlje že povzroča motrue v prehranjevalni verigi. Nedelja, 10« decembra Lc dobra dva tedna po 91. rojstnemu dnevu je zaradi odpovedi srea umri nekdanji čilski diktator, general Augusto Pinochet. 17 let je vodil enega najtrših vojaških režimov v Latinski Ameriki. Njegovo ime so zaradi množičnih pobojev političnih nasprotnikov, nasilnega zatiranja protestov in izgnanstva na tisoče řilencevpo vezovali z najbolj črnimi dnevi Oila. Kljub temu je njegova smrt vCilu izzvala pri nasprotiiikili navdušenje, pri privržencih pa veliko žalosi. Odstotek najbogatejših Zemljanov si lasti 40 odstotkov svetovnega premoženja, dva odstotka najbogatejših Zenv Ijanov ima v lasti več kot polovico, 10 odstotkov najbogatejših pa ima v lasti že 85 odstotkov svetovnega premoženja. Nasprotno ima polovica najrevnejših Zemljanov v lasti le odstotek vsega premoženja, V norveški prestolnici Oslo sla Nobelovo nagrado za mir prejela letošnja nagrajenca, Mohamed Junus iz Bangladeša in njegova banka Grameen, Banka Grameen je prva banka, ki je začela izdajati majhna posojila revnim prebivalcem Bangladeša, ki sicer ne morejo pridobiti posojil pri običajnih bankah. Posojila v povprečju znašajo 200 dolarjev, do zdaj pa jih je banka odobrila okoli sedmini niilijotiorti ljudi, od tega 97 odstotkom žensk. V povprečju posojiloje- Poslavlja se generalni sekretar ZN KofI An an. Túdl minister za zdravje Andrej BruČan se Je znašel pred interpelacijo. malci odplačajo 98 odstotkcjv posojil. Z denarjem bankinc stranke kupujejo suro^ric za izdelavo izdelkov. kijih nato prodajajo ali pa denar porabijo za nakup mobilnih telefonov, kijih nato oddajajo in si tako prislužijo dovolj za preživetje, Banka za posojila ne zahteva poroštev, odplačilo pa temelji na sitemu časti. Tokratni Nobelov nagrajenec za književnost je 54-letni turški pisatelj Orhan Pamuk. Ta konec ledna sla zaznamovala dan boja proti korupciji in dan varstva človekovih pravic. Pri jiobeni od obeh problematik Slovenija ne blesti: nismo še podpisali globalne protikorupcijske konvencije ZN, varovanje človekovih pravic pa jc po ombudsma-novih besedah le pogojno zad(m> Ijivo. Ponedeljek, 11* decembra Poslavlja se generalni sekretar ZN Kofi Anan. Tudi v svojem poslovilnem govoru je tako ko sedaj že nekajktrat kritiziral administracijo ameriškega predsednika Cîeofgea Busha ter ZDA opozoril da v vojni proti terorizmu ne sme žrtvo vati svojih demokratičnih idealov. Anan, ki bo položaj generalnega sekretarja po desetih letih zapustil 31. decembra, je v govoru tudi ocenil, da je treba Varnostni svet ZN potrebno razširiti. Zunanji ministri KU so v ponedeljek v Bruslju sprejeli tidločitev o delni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ker ta ne spoštuje svojih zavez do Cipra. Zamrznili so osem od 35 pogajalskih poglavij, kar pomeni, da bo Turčiji poi v HCl preccj odložena. Torekj 12. decembra Poslsnke in poslanci so na po nedeljkovi izredni seji začeli razpravo o delu in odgovornosti !ni-nistra za zdravje Andreja Bru-can a. Interpelacijo zoper njega so vložili poslanci LDS, ki mu očitajo predvsem "divjo in ne-načrtno" privatizacijo. Bručan lahko pričakuje 49 glasov podpore. zato se n^u ni po sebej potrebno bati za položaj, saj jih potrebuje le 46. Vendar pa je za državo večji problem, dá koahcija podpira Bručana predvsem zaradi koalicijske enotnosti in ne toliko zaradi uspešnega dela. Marsikatera pripomba opozicije bi namreč terjala nadvse tehten žabja perspektiv« Zlva Vrhlč Mislim (upam), da oh pw/mlu na evre fie Jjom i/ne/a prevelikih iežav in preimjlme de-/laniíw. Pnega zalo. ker se te nekaj čufia uavajam na zlaio-srehrne ko\wice in si poi-zháam preihlax^ati vse cene v evrili dnif^ega pa zalo. ker nas čaka \'eliko več kovancev kol miaj. Poieg re^a bodo še iviiko več vredni koi sdajsn/i, ki jih z veselieni pu^linro v irsovinl, da fium jih le ni trel)a ilaviii v denarnico. Od novega teta jki /mno iako vsi /»Wv/wm// nove, primernejše denarnice. í)edi mi je naročil, naj nn/ prineseni lako za veliko kovatu:ev in nekaj suškavcew Usnjeno. In sem se podala na lov. Najprej v Velenju, nato v Jjfibljani Nama, Maximarkei. nekaj malih imovinic. Nikjer nič pameme^a. No. edina denarnicu, ki ji je uspelo pritegnili mo/o /)ozornosi. je bila lična stvarca iz sovefega usnia za JO lisoc ioiariev (41.7.? ev-rov). Sicar lepa. ampak maice predraga za denarnico. Ker najbrž nihče noče. da hi mu z vsem denarjem in dokmnenîi sunih še denarnico za desei jnrjev. Očlino irgtfvci deriarničarji niso na/bolje pripravljeni na pri!tod nove valu le. Tako sem se ix> posveiu z mat no odločila, da še iHič^ikanu do Dedka Mraza je na srečv še nekaj časa. ^foram prizfiuli. da konta; čakam evre. Predvunn zaradi iurisiov. ki prihafolo v trgovino, kjer delam. Vsi na Kliko ponujajo evre (j^Pagare in evre A ž in se unrdujefo, ko ji nt pojasnjujemo, da jih sicer vzamemo, vendar jim droijizû r evrih zaenkrat še ne moremo vrniti. To razlagali /lalijanoni, za kaiere je znano, da ne znajo pikice angleško, je najpre/ zabavno, na koncu pa neizmerno lecno (če sploh obsia/n la besedna zveza). Ker ma/wV se sploh ne trudno. Niii z rokami, da bi jaz vsaj približno vedela, kiý bi radi. Trobilo svoje, jaz lomim španščino, ki sem jo pridol)iÍa z ixfli ali manj vnelim buljenjem teknovel (zdajjih ne gledan/ več, ker mi »mi iijo^ in >*rnf amonr fraze ne hïri^fijn kaj dosti), znojijo s polic vse rta puh v slUu »ke belo. ke belok in preizkušajo meje moje prodajalske prijaznosti. Kar predslavliam si prizor v začetku januarja. Nagneteni ljudje v veliki trgovini, ki obljublja, da cene novem letu ne bodo šle gor (v resnici so jih zvišali že prej), vsak s s\'(yinj kalkulatorjem, darilom Banke Slovenije. Vsi nekaj lipkajo. preračunavajo, iščejo liste male bronaste kovančke po en cent (splolt listi z dioptrijo + se ()odo matrali). vrste na blagajnah in zaba.sanos{ linij od nenehnega plačevanja s kreditnimi ali bunčninu karlicanti. Ker bo na začeiku plačevanje z njimi veliko laile kot /hj iH)lurno nubirojije drobita. V.saj dokler se ne navadimo. E\ro po mojem prinaša vsaj eno dohro .stvar V histvu odnaša mno skrb za nfef{ianie tolarjev. Idealno bi sicer bilo, če hi tudi Hrvati imeU evro. glede na to. da Shnenčki napeč dopusta preživimo fdol*'. Olaj.^ana nam bodo torej predvse/n potovanja »gorK Se etia dohra stvar v zvezi z evrom se tni zdi >'šparanje'<. 1)0 sedaj je dedi v mqo in sestrino po.sodicof nekakšen pras/œk) metal l(y larske kovance: drugo leto hi se torvj po vsej logiki v piskerčku morali znajti vsi evro kovanci Še raje Ilsli k(mihinirani, zlaio-srebrnL No. upanje umre zadnje. Vsi pa ttaibrî upamo, da bi prehod na evre tninil čim man/ izpraznjujoče za naše ie/v in da bi itneh tako îezke denarnice, da hi se nam žepi magari^^ strgali. premislek. 4. PRAZNIČNI SEJEM Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot petek, 15« decembra, in sobota, 16. decembra Titov trg - med 9. in 19. uro a câ LAŽI J ADA • ^^ VELENJE 200Ó Tekmovanje v kuhanju Šaleikega golaža sobota, 16. decembra Titov trg-med 9. in 13. uro Informacije: TIC Velenje (03 896 18 60) MESTNA OBČINA VEL£f«JE GOSPODARSTVO TrendNet že četrtič na Gítexu TrendNet veliko posluje v arabskem svetu, po zadnjem Gitexu pa se jim kažejo številne nove poslovne priložnnosti - Poslovno leto 2006 je bilo uspešno Bojana Špegef Dub^ - Velerýe - V novembru je v Dubnju potekal največji računalniški iti Inrormaci.iski sejem zunaj U.vropc in Amerike, imenovan Giiex. l.etosjc /e ćeinić na njem sodelovalo tudi velenjska podjeije TrctidNei. S svojimi izdelki, predvsem Network Dcfen-dciji. so že nekaj časa krepko pri-solni v ardbskcn svciu. Vec o Ic-lošnjeni Gilcxu in poslovnih uspehih v lem delu svela nam je povedal direktor podjetja Bojan Oremu/ po vniiivi domov in pa lem. ko so žc biti vidni prvi rezuî-lali sodelovanja na sejmu. C) (îiiexu nam je povedat »Sejem v cu loti vključuje arabski svel, pa tudi južno Afriko, vse U a Singapura. Giiex je vsaio leio večji, vsakič smo presenečeni, kako uspejo v enem ietu dodati nove ra/Slavne prostore, raste pa tudi piJi precej nevedni, kako to poteka. Polem smo prebrali Koran in kar nekaj knji^ o njihovih navadah in načinu življenja, da smo sploh ra/umeli drugačen način razmiš-Ija/ija. ki je res povsem drugačen od evropskega. Pri nas je vera nekaj, kar gre v življenju »zraven«, pri njih pa je na prvem mestu vera in na njej temelji vse. ludi pravila v poslovnem svelu. în zato je ta Podpisane pogodbe jih navdajajo z optimizmom V Esotechu niso obremenjeni z vrtoglavo rastjo prihodkov in dobička, ampak z odličnostjo projektov, ki jim odpirajo vrata v svet Miiena Krst/č • Planine Velerýe, 8. decembra • Na vsako leineni srečanju z novinarji, ki ja pred novim letam pripravi direktorica Esoiecha, d. d.. Zofija Ma-zei Kuko^ič. je med drugim tekia nje s konkurenco v svelu ter na kadrovskem področju. Na lem področju pa so vedno zanimive in nikoli dovolj izdelane komunikacije in motivacija ler merjenje učinkov zaposlen ili.« Hsoiechu Sla se v prinicijavi z »Vzvod za prihodnost pa d^ejo vlaganja v izi)braževanje 1er informacijsko in komunikacijsko podprle razvojne pmjekle. Skupno vrednosi leh occnjujemo na 250 milijonov tolarjev,« pravi generalna direktorica. Pri razvojnih nergetskc objekte v Sloveniji, v projekte distribucijo in prenosa, v projekte aliernaiivnih virov energije (Srbija, Koto), v čistilne naprave (Droga Kolinska, Pivovarna Laško, Kitajska), Na leto 2007 gledajo z optimizmom, saj im^io za prihodnje leto podpisanih za 2 milijardi pogodb. »To se nam dogaja prvič v zgf)do-vini. Zato bomo lahk stavitev poligona za piloine naprave procesnili tehnologij. V skupini že tri podjetja TrendNel je letos postal Skupina TrendNet. V skupini pa so iri podjetja: TrendNel, Telkom sistemi in Insist. Slednji se ukvarja s prenovami informacijskih sisiemov, Trendnet s sistemskim inženiringom in varnostjo sistemov. Telkom. nekoč hčerinsko podjele Premogovnika Velenje, pa pravkar prenavljajo. Zaposlili so kar jie* kaj visoko kval;llcira!iih kadrov, tudi magistrov. Ravno s lem podjetjem računajo, da bodo v leiu 2007 naredili velik prodor na irgu na području IP telefonlie in avtomatizacije zgradb. Računajo, da bo v novem teiu Tulconi uioCno zia?>ul • /-a več kol 100 %. zelo pomembno tudi pri vodenju piîslov.« Izvemo še, da imajo med poslovnimi partnerji v arabskem sveiu ludi mJadn dekle, sicer rojena v Ameriki, po rodu pa iz Saudské Arabije. In kljub temu da je ženska, je n2 poslovnein področju uspešna, saj ni vse lako, kot se nam marda zdi, če ta svet opazujemo od daleč. »Pogovarjala sva se ludi o tem, kako je iz-gledalo, ko so predstavniki slo-vejtskc vlade in gospodarstva prišli na obisk v njeno deželo in so bile ženske odkrite. Njeno mnenje je bilo. da je bila to protoko lama napaka, kipa ne bo vplivala na posel.« Povedala pa mu je še: »V tem delu sveta moški vidijo samo {)braz svoje mame. žene pa šele. ko se poročijo, /aio je lahko pogled na odkrilo žensko zanje ludi šok,« Kerse bli^it konec leta, nas je zanimalo še. kako bodo v Trend-Neiu zadovoljni s poslovnim letom 2006- Veliko eneigije so, kol izvemo, letos usmerjali v predstavljanje storitvene dejavnosti. »Naše rešitve s področja varnosti so prav/iiprav izdelki, »škaile«. ki jih pnidajamo vse uspešneje. To je sicer čisto znanje in storitev hkrali- Naši izdelki s področja nadzora omrežij so se pokazali zelo zanimivi, zalo bomo po Cîi-texu kar težko obdelali vse kontakte, ki smo jih vzpostavili na sejmu.« NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE Triglav ALFA POVEČAJTE SVOJ Uspešnost nevtralnih naložbenih strategij je neodvisna od smeri gibanja finančnih trgov. »•«Od* frv .KA (([•obosVSSSD triglav IZOBRAŽEVANJE ""^Éiis 14. decembra 2006 »Imeli smo prav!« Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje je dobra šola - Skrb za kakovostno izobraževanje stalnica - Nadgradnja obstoječih programov in programi za žensko populacijo -Županovo priznanje za mag. Milana Meža ratyana Poé^oršék Velerye, 11. decembra - V wliki dvorani velenjske glasbene šale je Vi^ja siroki>vna Sola Šolskega cen-ird Velenje (ŠCV) že deveijo pn-pravila slovesnost, na kateri so podelili diplome šiudenlom, ki so uspešno končali izobraževanje v pclih visjošolskih programih omenjene Sole. Takih je bilo K4, od tega 59 17. programa Elektronika, 15 iz programa Rudarstvo in goo-iehni>logija. 7 diplomantov v pnv gramu Informatika, prvić pa sla prejela diplome dva diplomama i/ programa Komunala. Letošnja prireditev (popestrili sojo pcvci mladinskega mešanega pevskega /bora SCV. dijaki Splošne In stro kovne gimnazije centra - glasbena smer in komorna skupina kitaristov) je bila nekoliko drugačna v primcijbvi s preostalimi osmimi. Z njo so namreč za/namc^vali ludi 10-lctnico delovanja omenjene vi- šje strokovne šole. Njen ravnatelj, mag. Milan Meža je v slavnostnem nagovoru /.branim povedal, da je sola največja pod okriljem ŠCV, saj je v njenili pet programř>v vpisanih v tem študijskem letu 840 študentov. od tega 421 v redni in 419 v i/redni študij. 164 studentov med njimi i/obrazujejo v dislocirani enoti v Murski Soboli. V 10 letili delovanja je na/Jv inženir prejelo čaka prenova programtiv in njihova uskladitev /. holonjskimi smernicami. «Naša prizadevanja bomo usmerili še v nadgradnjo programov elektronike in meha-inmike na visokošolsko raven, kar smo nenazadnje blizu 600 našim diplomantom tudi dolžni narediti. Nadaljevali pa bomo ludi aktivnosti za pridobitev višješolskega slr(îkovnega programa, ki bo zanimiv za žensko popula- K Županovo priznanje za prvega in sedanjega ravnatelja Višje strokovne šole ŠCV mag, Milana Meža že SJ^O diplomantov, od katerih je večina zaposlenih. Mezaje ob tej priložnosti orisal pot razvoja višješolskega strokovnega izobraževanja v Sloveniji in v Velenju, v katerem so pri tem prav nosilci aktivnosti iz tukajšnjega okolja opravili pionirako del. Posebej je Meža izpostavil tvorno sodelovanje z gospodarstvom, iz katerega prihajajo dobri predavatelji, ter z lokalnimi skupnostmi. Z vključitvijo v l-vropsko unijo jih sedaj cijo.« Meža se je zahvalil diplo-mantom. meutorjem in vsem, ki jim pomagajo pri izvajanju programov in pri doseganju zastavljenih eiljev. Ivan Kotnik, direktor SCV. je dejal, da radi slišijo o potrebah oko tja, uporabnikov in zmagovalcev na področju izobraževanja ter sc nanje po svojih najboljših močeh odzovejo. Diplomanti višje strokovne šole so pomemben del blagovne znamke centra. Izrazil jc prepričanje, da bodo vztrajali na začrtani poli in se primerno umeščali pod visokošolske programe, ki prihajajo v tukajšnje okolje. Velenjski župan Srečko Meh je menil, da predstavlja podelitev diplom uspešnim diplomantom veliko več kiU le dogodek. Izpostavil je pomen sodelovanja gi)spodar-stva, lokalnih skupnosti 1er šole in dogovora s sosedi, kaiere prcv grame bodi> razvijali v prostoru. »Pri ustanavljanju Višje strokovne šole v Veleriiu pred 10 leti je bilo kar nekaj skeptikov. Prav smo imeli tisti, ki smo ta prizadevanja zagovaijali- Hnako se dogaja sedaj pri postavljanju temeljev za visokošolske programe. Oe bomo pomagali drug drugemu, bomo naredili največ za gospodarstvo, razvoj in s tem tudi za občane,« je še dejal Srečko Meh. Vodja sektoija za visoko šolstvo na minisiRlvu za šolstvo in šport Boštjan Zgonc pa je menil, da je nasiopLl čas za višjo kakovost iz-obraževaíija In /a to so potrebne dobre šole. »Velenjska višja strokovna šolajc dobra šola. Lahko ste v tukajšnjem okolju ponosni nanjo in na ljudi ki jt) vodijo ter sodelujejo pri izvajanju progran\ov. »Pti Zgončevih besedah je imel in še ima i^CV veliko vlogo v slovenskem izobraževalnem sistemu. Poleg diplom uspešnim dipicv mantom so na priredii\i podelili še priznanja ravnatelja Višje stn> kiïvne šolc SCV. Prejeli so jih Andrej P reva Ini k. Boštjan G orise k in Tomaž Pinter, velenjski župan Srečko Meh pa je podelil županovo priznanje s cekinom mag. Milanu Mežu - prvemu in sedanjemu ravnatelji omenjene šole ter pt^membnemu tvorcu višjega strok<îvnega izobraževanja v slovenskem prostoru. á C;1 Diploma je ena oà pomembnejših zmag v živijenju posameznika. Ha prireditvi je bito 64 takšnih zmagovalcev - uspešni fi študentov petih višješolskih programov v Velenju, Podelitev diplom na VKŠ Celje Celje, 8. deceml>ra - V petek zvečer je na slavnostni podelitvi v celjskem Narodnem domu prvih 62 diplomantov in diplomantk Visoke komercialne šole Celie prejelo diplome. Diplonte je podelil dekan šole prof. dr. Bogdan Kavčič. Diplomami so prispeli iz cele Slovenije, saj se študij izvaja na štirih lokacijah, in sicer v Celju (kjer je sedež šole), v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Povabljene je zabavala Nuša De-renda. ogledali pa so si lahko tudi ples plesalcev Plesnega vala. Na Visoki komercialni šoli Celje pričakujejo približm' 250 diplomantov na leto, diplome pa bodo slavnostno podeljevali dvakrat letno. V VKSC si prizadejo i dobrimi pogoji in kadri postati ena najboljših zasebnih visokih komercialnih šol v Sloveniji, ki bi bila prepoznavna tudi kot ena boljših v evropskem merilu. Njena povezanost s prakso omogoča usposabljanje visoko kakovostnih diplomantov z uporabnim znanjem v gospodarstvu in javnem seku)rju. ■ Jure Beričnik Oekan VKŠ Celje prof. dr. Bogdan Kavčič med slavnostno podelitvijo diplom Ne le cisto in zdravo, ampak tudi prijazno in prijetno Na Osnovni šoli Šalek Velenje pred novimi izzivi, uporabnimi za življenje učencev in tistih, ki z njimi delajo - Nad nasilje z ekologijo odnosov Tatjana Podgoršek Osnovna šola Šalek v Velenju i/stopji na področju projektnega dela. Kar nekaj je lakih projektov, ki so jih učitelji, učenci in njilîovi starši izvajali prvi v tukajšnjem (^kolju in tudi v širšem slovenskem prostoru ali pa jih izvajajo na svgram, ki so ga prvič ponudili učencem zadnjega trileija v lanskem šolskem letu. z njim pa poskušajo ponuditi doživetja izbranih kulturnih dogodkov na likovnem, plesnem, glasbenem, gledališkem področju v dstoru. Učenci obiskujej(î te prireditve prostovoljno, po urah pouka. V tem šolskem letu seje šola prijavila za sodelovanje v projektu ministrstva za promet Pasavček - red je vedno pas pripet - za učence od prvega do treljega razreda, »Poleg omenjenega projekta smo v šolskem lotu 2006/2007 postavljeni pred kar nekaj novili izzivov (ki jih mi p{>inienujemo novosti), za katere veijamemo, da bodo učencem in tistim, ki z njimi delamo, še kako uporabni v nadaljnjem življenju. Una od teh novosti je prr>jckl Šola z najmanj odpadki. 'Ibje pilotni pro-jekl okoljskega informiranja in svetovanja na področju splošnega ravnanja z odpadki, poteka pa v okviru Jiiinistrstva za okolje in prostor, v njem pa sodelujeta še Mestna občina Velenje in Okoljsko raziskovalni zavod Slovenske Konjice. S tem projektom želimo zmanjšati količino odpadkiiv in seveda kaj privarčevati. Svetovni okoljski projekt je Eko šola kot način Življenja. Vanj smo se vključili pred ircmi leti in moram reči, da smo na dobri poli za dosego zastavljenega cilja - lo je dvig osveščenosti udeležencev v vzgoji in izolirazevanju in tudi prebivalcev okolja, v katerem delujemo. Skrb za čisto in zdravo okolje smo letos podkrepili še s projektom Ekologija odnosov. Pomagal nam bo pri gradnji takšnih odnosov med nami, da bosta življenje ter delo v naši učilni zidani tudi prijazna in prijetna.« jc povedala ravnateljica šole Šalek iiena Poljanšek Sivka. Po besedah Zlatke Gradišnik, nosilke projekta, so vanj pristopili vsi učenci in učitelii šole, pritegnili pa so tudi nekatere zunanje sodelavce. P(v leg s<îlc Salekga izvajajo še v Vrtcu Velenje, »Cilj projekta je, da izboljšamo medsebojne odnose med učend s pomočjo učenja socialnih veščin Tako naj bi zmanjšali nasilje. Na naši šoli večiih težav s slednjbn sicer nimamo, vendar menimo, da je dobro ukrepati prej, delovati preventivno. O tem sc je treba čim več pogovatjati ne le v šoU. ampak tudi doma.« Projekt so predstavili staršem učencev iji ti so ga z zadovoljstvom podprlL K izvajanju projekta bodo pristopili v teh dneh. izvajali pa ga bodo po oddelčnih skupnostih. Poleg pog nienibnej&a. Tisiiiu. ki poirebujeja pomoč za laijc preživetje - po besedah Fanike Krbavac z Območnega /družeflja RK Velenje - piv magajo na več načinov. Najpogosteje $ prehrambenimi paketi in pralnim praškom, z rabljenimi oblačili. obutvijo, opremo 1er gospodinjskimi pripomočki. Denar za nakup hrane in pralnega praška zagotavljajo fundacija Hho. lo-kahie skupncsti, velikokrat pa jim priskoči na pi>moč ludi Sklad soli-darnosli RK Slovenije. Kar nekaj hrane soleuispridobiliscizinter-vencijskih zalog IvL) oziroma od Agencijc za kmetijske trge in raz- V skladišču Šateske dekanijske Karitas voj pode/elja. Tako so Iclos vsaj za krajši čas omilili življenjsko siisko pomoči potmbnim občanoni v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s 13Q0 prehrambenimi paketi in paketi pralnega praška. 36 tisoč litri mleka, 2700 kilogrami moke, 600 kilogrami ješprenja, 2250 kilogrami testenin. 2200 kilogrami riža in 4000 kilogrami sladkorja. Ta teden bodo razdelili upravičencem približno 500 paketov hrane in pralnega praška. "V omenjenih občinah je od 500 do 650 stalnih upravičencev do pomoči. Med njimi so predvsem prejemniki družbene denarne pomoči. Tiste iz mestne občine Velenje in Šoštanja vabimo po paket z vabili, ostalim pa jih ra/delijo akti- visti krajevnih oiganizacij RK. TÍ potrebe ljudi, ki živijo na njihovem območju, najbolje poznajo, zalo pride pomoč vedno v prave roke." Koliko pa lahko pomagajo listina ki potrebujejo mdi oblačila, obuiev, opremo in gospodinjske pripomočke, je v veliki meri odvisno do dobrih ljudi. Tanika Krbavac pravi, da je teh. na srečo, v šaleški dolini kljub vse težjemu socialnemu položaju šc kar nekaj. V skladisču imajo za zdaj sorazmerno dovolj oblačil za ženske, primanjkuje pa jim obutve in obleke za moSke. predvsem pa za otroke. "Tudi potreb po omenjenih izdelkih je vsako lelo več. /hiramo jih tako, da darovalce, ki piv kličejo, prosimo, če le lahko rab- ljena oblaciJa pripeljejo v naSe skladišče v času uradnih ur. To je vsako sredo od 9. do 12.1er od 13. do 16. ure. Po dogovoru tudi zunaj tega delovnega časa. Ne zahtevamo, da so oblačila oči^ena vke-mični čistilnici. Le oprana in zašita, skratka uporabna naj bodo." R^dobno ravnajo tudi v primerili darovanja kosov opreme, gospodinjskih pripomočkov, igrač.,. Ker pH zanje v sk^adiSču ninwjo dovolj prc^stora, si običajno zapišejo želje prosilca. In ko kdo pokliče in daruje iskani kos opreme, iskalcu to povemo. Z darovalcem se dogovorijo. kdo bo prišel In kdaj. »Premalo nas jc zaposlenih na območnem združenju, da bi laiiko to storili sami. Se je pa že zgodilo, da si V skladišču Območnega združenja RK Velenje itranijo kar nekaj rabljeniht a lepih oblačil. območna združenja med seboj piv maga-mo.« Mira Šilak. ki dela v skladišču RK v Velenju preko javnih del, pravi, da se je število upravičencev letos v Šaleški dolini skorjy podvojilo. «Omenjene številke ne povedo vsega. V naše skladišče prihajaj<^ ljudje različnih starosti, ki so jih osebne stiske pripeljale na rob življenjskega minimuma. Še bolj tragične so njihove zgodbe. Ganilo me je. ko mi je 70-letna ženica rekla: "K vam prihajam, da si napolnim baierije, da znina^m dočakali in preživeli nov dan.** Zalo se ljudem, ki trkajo na naša vraia, posvečamo z veliko mero člweške topline in razumevanja. Večkrat imam občutek, da nekateri prihajajo zato, da se pogovorijo, ker jim je nekdo voljan prisluhnili, ker slišijo toplo besedo.« Panika Krbavac pa je k temu dodala: "Zelo hudo je pn> siti /a pomoč, še težje je prositi za hrano. Mi se tega zavedamo, zato vsakega sprejn>emo tako, da ima kojcncev SUwenije s pomočjo Slovenske Ulaniropije. Deluje vsaj ze v tretjini slovenskih društev upokojencev. Na Univerzi za irelje življenjsko obdobje Velenje ti> se odločili, da pristopijo k projektu, ludi /.ato, ker se jim je zdelo, da imajo med svojimi več kot 700 študenti veliko takih, ki bi bili kol prostovoljci v njem pripravljeni sodelovali. V petek so v sejni dvtirani MO Velenje pripravili prvi izobraževalni seminar za te prostovoiice. lako da bo projekt sedaj stekel ludi v Šaleški dolini. V uvi^du jih je pozdravil» tudi nova predsednica univerzi? Vlarija Vertačnik. potem pa je steklo intenzivno izobraževanje. Slavka Mijoc. upokojena socialna delavka, ki seje s podobnim področjem ukvarjala že v času svnje aklivne /api^slitvene dobe. je v Velenju prevzela menlorsivo projekta. V petek, tik preden se je začel izobraževalni seminar za 17 prostovoljk, nam je predstavila cilje projekta: »Po prvem izobraževanju prostovoljk, na katerem jim bomo še podrobneje predstavili projekt in jih opremili z dodatnimi znanji, bomo v prvi fazi obiskali vse nad 69 lei slare občane v Velenju, Sošlanju in Sraar-Inem ob Paki. Najprej bomo naredili anketo, da ugotovimo, kak- šno pomoč si pravzaprav želijo.« V MO Velenje je lakih občanov 2471, v Sošlanju 227, za Šmartno ob Paki pa podatke še čakajo. Slevilo ljudi, ki jih bodo obiskali, torej ni majhno, računajo, da jih bo več kol 3 lisoč. Večina prostovoljk, ki se je udeležJla že prvega izobraževanja, je bila iz Velenja, nekaj iz Šmarinega ob Paki. Izobraževanja pa bodo še sledila. Delo v projektu Starejši za starejše bo povsem pnntovoljno in uporabniki zanj tudi ne bodo plačevali So pa projekt podprle državne institucije, saj bo nekaj stroškov vseeno nastajalo. Vprašalnike za anketo, ki jo bodo opravljale prosK^voljke. so že razdelili. Najprej bi^do obiskale svoje sosede in liste, ki jih že poznajo, potem pa še druge. Obiske so sedaj prostovoljke že začele, an- ketne vprašalnike pa bodo pcsre-dovale organizatorjem projekta v Ljubljani. Organizatorji račuitajo. da bo okoli K) % obiskanih izkazalo željo po kakšni konkretni pomoči v tem zelo dobn> /jimislje-nem projekiu. ■ bš srz 03 / 898 74 00 mfo@sn-rdeca-dvorana.si rdeča dvorana VELENJE Vabimo vos, da si provocasno rezervirate tannine rekreacije v Rdeči dveronil Veiifco sonceih ii lepih Irenutiiev v letu 20071 Prostovoljke, ki so se Izobraževale v petekp v teh dneh že obiskujejo starejše od 69 let Najprej bodo opravile anketo o željaij in potrebah starejših v Šaleški dolini, potem pa bodo zasnovali konkretno delo. KULTURA ""^Éiis 14. decembra 2006 Makucevih 60 slik Velejye - Jutri ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprii vec kol /a-niniivr» ra/siavt) 60 slik, grafik in kip razsiavi, ki so jo že videli v Ajdovščini, bo v Velenju na ogled na dveh lokacijalK v Cialeriji Velenje pregled del od zgodnjih del iz leta 1959 (Ic pel lei po diplomi) do zadnjih del v Iclu 2005 in v Razstavišču Gorenje, d. d- kjer bo postavljen i/bor del na I cm o Ptica. Vladimir Makuc je po diplomi leta 1954 na ljubljanski Akademiji za likovno umeinosi opravil šc restavratorsko specialko, leta 1957 pa se je posvetil predvsem raziskovanjem v grafiki. Leia 1960 seje zalo izpopolnjeval v pa- riškem ateljeju Jolinvja Friedlan-derja- i cta 1979 je prejel Prešernovo nagrado za grafično delo, 19^1 pa Jakopičevo nagrado, Vladimir Makuc je soustvaijai pomembno nadaljevanje v tradiciji umetnosti 20. stoletja in jo nadaljuje v 21. stoletje, pri leni pa ohranja najpomembnejše vrednote ljudi, živali in narave. Njegovo izhodišče je grafično ustvarjanje. Sprva v lesorezih, po pariškem obdobju pa v jedkanicah m akvatiniah- l.cta 1962 seje prvič samostojno predstavil v Mali galeriji v Ljubljani- Proii hmcu sedemdesetih let se Makuc začne vse bolj posvečati slikarstvu, kasneje pa Se tapiseriji in iz te preide še v iridinienzitmalne Velika pt/cđ, 1967, jedkanica in akvatinta objekte. Razstavo spremlja katalog s študijo umeinosine zgodšnjc leto po številu nastopov. ki so jih imeli, potolklo dosedanje rekorde. */arja šteje 55 članov, akiiv!iil) jih je 50. Dobivamo se dvakrat na teden, pred večjimi nasiopi vadimo tudi oh sobotah in nedeljah, kakšna vaja, ki med lednom traja običajno dve, pa se podaljša na tri ure.* Levji delež sredstev za delovanje pridobijo z lastnim delom, z igranji, odpovedo se honoraijem, njihov velik donator je Termoelektrarna Šoštanj, za delovanje pa sredstva prispeva tudi Občina Šoštanj. Seveda ne gre prezreti pi^moč obrtnikov in podjetnikov Iz njihovega okolja. »Velik finančni zalogaj predstavljajo instrumenti. Ko je treba kakšnega zamenjati, vloge za pomoč deÂi- jejo na razne naslove in mi^ram reči. da imajo ljudje posluh in nam priskočiji) na pomoč.« V nedeljo, na boži čno-n ovo letnem koncertu, bo program drugačen, kol je bil lani. Veliko skladb, ki jih bodo zaigrali, bo pra/Jiič-nih, za zaključek pa je obvezen Radotzky marš. «/alneva ga naše zvesto občinsivo in z njim se jim radi oddolžimo.« Za popestritev koncerta bodo letos v goste pripeljali znane in zelo uveljavljene Slovenske muzikante, zaigral bo Peter Napret, vokalna skupina Majnice, Oktet /avodnje, program pa bn povezoval Jože Galič, žena Oia pa se bo pridružila s d-trami. ■ mkp Branja Hotenj v Šoštanju Šaleško literarno društvo Hotenja seje ta konec ledna predstavilo v šoštanjskj knjižjuci in s tem zaključilo predstaviive 16. številke zbornika 1 lotenja za letošnje leto. Prireditev v okviru dejavni)sti knjižnice je popestril učenec glasbene šole Primož Plaznik, branja zbornika pa so se loiDi: Josip Bačič Savski, Boštjan Oder, Tatjana Vidmar, Marija Bnrula, Ramiz Vela-gič, Mik)jka Kojnprei in Peter Rozman, kije k{Uurednik Hotenj, izdanih v letošnjem juniju, nekaj več povedal ludi o delovanju tega društva in nastajanju lilerarnili del. Nekaj iz svoje nove knjige Nate mislim vol lina v moji glavi je na večeru predstavil Ivo Stropnik, poslušalci pa so se bralcem ob koncu pridružili v spontanem klepetu. ■ Milojka Komprej, foto Jani Napotnik ICOI^OIsTA »Eit trg, en denar« Ana Hladnik Pivd akori^ petimi hti, ko je wdmya dvunajsterica mtdía akuptw esrabankoYve in kovance, ki so koi edimi zakoitifo píučUno sred-sr\x> zdmenjali dotedanje uadonahie valute, se Je/raficoski znanec fieke^d večera sihm razburjal, kako je mogoče, da hodo francoske franke, m katere so Francozi tako p. V primerjavi z modernimi časi, ko se zamenjava Vidu t opravi že v nekuj lednih, je hilo v preieklosti ohriUno: ena dr-iava, veliko valut in dol^^oleina zamenjava. Vse do 10. stoletja so v tedanji Avstro^jj^rski monarhiji f>ole% domačih z Ukom Franca jote/a eden ob drugem krotili novčići iz Belgije, B^na driava, en denar* so ljudje driavno suverenost enačili z denarno .utverenostjo. Drtui'niki so hoteh s ptnnočjo oze-melj.'iko enolne državne valute okrepiti .skupno Identiteto na celotnem ozemlju države. Ta se je odražala predvsem v podobah na de-narju ter v imenu denarja. Jako najdemo na sedanjih slovenskih tolarjih (ki so, mimogrede, posledica slovenske monetarne osamo-sv ber, prav lakScn je odmev, smo se pa na lastni koži prepričali o reku: če hočeš na Dunaj, pusli trebuh zunaj. / nami seje po Dunaju potepala moderatorka Karolína Destovnik, Vedeli smo. da ima inženirka leksîilno-kemijskc lehnologije vrslo konjičkov. nismo pa vedeli, daje tudi mlada likovna ustvarjalka. O lem nas je obvestila Mestna galerija Šoštanj, ki je poslala vabilo za otvoritev razstave njenih likovnih del Odprli jo bodo drevi ob 18. uri. Tudi naša upokojenka Marina Poválej si je z možem Emilom ogledovala znamenitosti Dunaja. Ne vemo, ali je izgubila toliko kalorij sama ali je ocenila, da î^mojih mi. čez tri dni nas je /e drugič v kratkem času presenetila z dobrim eštrudlnom.« Najbrž bi lahko pomčali še o kakáni »zanimivosti« v naši hiši, a bomo in prihranili za drugič, /e tako bo urednik časopisa Stane Vovk dejal: »Odlično si napisala, a za polovico skrajšaj.<^ Nekaj pa jc vendarle Se treba dodati: vabljeni v sredo, 20. decembra, ob 19.19 uri v preddveije Knjižnice Velenje na predsiaviiev nt>vcga Almanaha. Tp Z Dunaja ••• na kratko ••• NINA PUSLAR V teh dneh je predstavita nov. ze tretji singt s svojega prvenca Nina Ptišlar ki je bil premienio predstavljen pred tednom dni v nedeljski oddaji Spet doma. Gre za $kla(n)0 V$e, kar reče§ mi avtorjev Mat^za in Urše Vlašič ter Martina Štibernika SAŠALENDERO Predvsem zahvaljmoč uspešnici Ne grem na kolena je njen najnovejši album h nekaj tednov na v^u na^ bote prodaianih albumov v Sloveniji. Sk:er pa bo Saška v novo leto stopila na Trtovem trgu v Velenju kjer bo na silvestrovo zabavala zbrano množico na prostem DA PHENOMENA Po dN^h zelD uspešnih skladbah in videospotih zdaj nestrpno pričakujemo tretji smgf s prvega albuma tega zanimivega dueta. To bo pesem Skupaj sva in ne dvomimo. da bo tudi tokiatna vizuali-zacija znova i?tfima. Fanta lahko irenumo ujamete na koncertni turneji po Sloveniji. 23. decembra pa bosta nastopite tudi na velikem novoletnem !um v velenjski Rdeči dvorani. RES NULLIUS Velenjska skupina Res Mullius ze tradicionalno zadnjih nekaj let ob koncu teta pripravi koncert za svoje velenjske oboževalce v klubu Max. Tudi letos jih ne bodo razočarali, v klubu Max bodo nastopili 29. decembra. MANCAŠPIK Manca Špik je skupaj z Miranom Ruda nom posnela božično skladbo z naslovom Božič je za vse. Glasbo zanjo je napisal Raav, za besedilo pa ie poskrbel Simon Meglič. Madonna v nemilosti ljubiteljev živali Pop zvezdnica Madonna si je s plaščem iz krzna štiridesetih činčil nakopala jezo britanskih aklivist afriških ou'ok usmerila ludi na /jval-ski svet. Znani nominiran*Kaj vidva mislita,^ pravi Menih, ^ali nam niso teb deset tras hitre ceste ponudili v obravnavo zato, da bi se ja čim težje dogovorili?« Ženske so znane po tem, da veliko govorijo, se posebej, če pridejo skupaj »ta prave«. Besede so res tekle v potokih, ko so se zbrale Sonja Kolšek, Mojca Lorger, Cvetka Jaklič in Zofija Kuko vič Mazej. Tem za razpravo v veseli ženski družbi je v teh razburljivih časih res veliko. oporišča. Kako daleč bo letalo lahko v eni operaciji poletelo, sicer se ni znano, ne ho pa namenjeno za napadalne opcracijc. Novo upanje impotentnim moškim /nansiveniki /airjujcjD, da $o razvili injekcijo, s kalero lahko zdravijo moáko impoicnco. Tekočina, ki se vbrizga direklno v penis, naj bi zadoáčala za ob- posameznika in okolje kot kreme za odstranjevanje dlačic. ECrenie z tioglikolao kislino, ki se lopi v vodi. Imajo sicer dapi učinek na rast dlâêic, vendar hkraii ludi ncgaiivno vpiivajo na njihove uporabnike in okolje. Dejslvo je, da je linglikolna kislina v kremah bolj učinkovita od kreni /a britje, ker dlačice odstranjuje tudi pod kožo in zato ic rastejo počasneje, ko pa po odvodnih ceveh kislina pride v kanalizacijo, uniči ali poškoduje organizme, ki živijo v vodi. vedno nalmja tekoča voda, Odkritje je po mnenju znanstvenikov znatno povečalo možnosti obsioja življenja na Marsu. Posnetki, ki jih je posnela kamera na krovu Nasinega vesoljskega plovila MGS (Mars Global Sur-vcyor), namreč jasno prikazujejo sledi obstoja tekoče vode v obdobju zadnjih let. Temperatura in pritisk aimtis-fere na Marsu sla danes prenizka, da bi na površju plancla lahko tekoča vnda obstajala daljše ob-dobje. Vendar Nasini posnetki Muransici stelclarji izdelali orjaško stekleno božično drevo Skupina steklarjev, arhitektov, inženirjev in steklopihaćev z beneškega otoka Murano jc izdelala največje božično drevo iz steida na svelu. Dcvci metrov visoko dfev(3, ki hm premer tri nieire in tehta tri tone, so osvetlili na trgu Santo Stefano na Muranu. Drevo, za izdelavo katerega so uporabili prek 1000 steklenih cevi, bo osvetljeno pribhžno mescc dni. Pogled nanj bo zanesljivo čaroben. saj sc bodo različne oblike stekla poigravale s svetlobo. Drevo tekmuje tudi za vpis v Guinessovo knjjgo rekordov v kategoriji "ste-klenili dreves". 400 gramov težko vohunsko letalo Japonska agencija za obrambo namerava razviti miniaturno ul-tralahko vohunsko letalo, ki naj bi temeljilo na ideji papirnatega letala, Letalo naj bi vdolzino merijo le 60 centimetrov, težko pa naj bi biJo 400 granjov. pisanju Oasnika NihonKe/ai Simbun naj bi letalo stalo okoli milijarde japonskih jenov milijona ameriških dolarjev). Letalo brez posadke bo oprem-Ijeno z vg raje nim fotoaparatom, slike pa bo pošiljalo v vojaška dobje šestih mcsecev. Deluje tako, da sprošča mišice in olajša pretok krvi po penisu. Cepivo so razvili raziskovalci z mcdicinske fakultete Alberta Einsteina v New Yorku, ki upajř> da bo ccpivo na iržišcu ze v prihodnjih i>etih leiih. Nevarne kreme za depiliranje Sestavine krem za depiliranje so nevarne tako za zdravje kot okolje. Britje, se posebej s pomočjo posebnih sredstev iz naravnih sestavin. je manj škodljivo za zdravje Zalo je bolje namesto pene za britje upt5rab]jati britvice in posebne šampone iz naravnih sestavin. ki zmehčajo dlake in kožo» da je britje čim bolj neboleče in učinkovito, hkrati pa ne škodujejo človeškemu organizmu. Pene za briije namreč vsebujejo derivate formaldehida in polietilengli-kola, ki lahko povzročita mnoge aiergije, v skrajnih primerih pa celo raka. Življenje na Marsu? Skoraj nevcrjeiîia ní>va odkritja nakazujejo na to, da se na nekaterih delih Rdečega planeta še kažejo na lo, daje voda na Marsu tekJa v obdobju zadnjih petih let. Drugi posnetki pa ka/ejo na to. da geološke aktivnosti na površju Marsa ogrejcjt) tla. da lahko voda dov53lj časa leče po površju, da nastanejo sledi, ki jih je v objektiv ujela kamera. Po mnenju strokovnjakov sta voda in vir toplote kljućna dejavnika. ki omogočala obstoj življenja, zato strokoviîjaki menijo, da je Življenje na Rdečem planetu morda prisotno celo danes. flZSofe & Priprave Mnogi gostinci in drugi podobni obrtniki malo žalostno ugotavljajo, da se marsikateri Slovenci že dobro pripravljajo na prihajajoči evro. Ne pu* sčajo jim več drobiža. Rešiteljua Le malo je manjkalo, pa bi Esotechu »odpla-vaIo<^ priznanje za poslovno odličnost. Ne po vodi, ampak po čaju, ki ga je na tiskovni konferenci po mi2Í polil sam odgovorni urednik Našega časa Stane Vovk. Na srečo je tudi ta problem spretno rešila direktorica Zofija Mazej Kiikovič. Vem - ne ves Minister za javno upravo je tudi na zad* njem obisku v Velenju veliko govoril o projektu VEM. Čeprav mu pogosto predvsem sindi* kalni pogajalci očitajo^ da marsičesa ne ve. Okolju prijazni A ni malo čudno, da se tudi nekatera podjetja, ki precej odpuščajo, hvalijo s priznanji za okolju prijazna podjetja. Gozdarji Prejšnji teden so v zavetju pohorskih gozdov podelili priznanja naj* bolj skrbnim lastnikom gozdov. Nisem slišal, da bi se kdo pritoževal, ker med dobitniki ni cerkve. Praznični že res, da je december dobil naziv »praznični« zato, ker je v njem nekaj najpomembnejših praznikov. A tistim, ki lahko le sanjajo o bo-žičnici ali trinajsti plači, se zdi bolj prazen kot pa praznični. Veliki je najvišji Skomemu ni uspelo vzeti primata Velikemu Vrhu. Veliki Vrh je še vedno najvišji po ones-nažene m ozračju. Nevarnost Ni dobro, da tako glasno govorimo, kako topel je konec jeseni. Pri finančnem ministzxi bi lahko povzročilo slo po kakšnem dodatnem davku na toplo jesen in s tem na privarčevanje pri ogrevanju. Snezak Na priložnostno novoletno znamko je slovenska pošta dala motiv sneženega moža. Če že ne bo snega, bo pa znamka spominjala na čase, ko je ob tem času bil. Prostovoljci Morda bi bilo prosto-voljstvo pri nas uspešnejše, če bi mladim pustili več proste volje. REPORTAŽA Velenjski Romi niso kot jedrski odpadki v Večina Romov, ki živijo v Šaleški dolini, je mlajših od 18 let - Na Tumu le še šest družin - Društvo Romano vozo ohranja romske običaje in kulturo Velenje - V Sloveniji po siallsiič-nih podaikih /ivi okoli 7 Usoc Romov. "lam nekje okoli 70 pa jih živi v Šaleški dolini, /a mnoge liho in neopazno, vse manj po pravih romskih običajih. So pa naši Romu če jih lahko lako imenujem. ze dolga leia vidni in slišni na kuliurnem področju. V d ruši vu Romano vozo gojijo romsko poe/ijo, folkloro in druge šege. ki Jih res nc želijo pozalMii. In prav jc tako, Ćcprav se je v začetku dccembra družina Si roja n začela umikali iz udarnih icrmi-nov dnevnih novic, smo se odločili, da preverimo, kako pa sc med nami, večinskim in nacionalno /clo pisanim prcbival-sivom Šaleške doline, počuiijo Romi. >^Trudimo se^ da nismo moteči« veda širile, usivarjalc svoje družine in res nas je iz leia v leio več. Danes imamo priženjene Rome iz vseh konccv Slovenije, od Pre-kmurja do Dolenjske, raznolikost jc velika. Ne vem naiančno, ko liko nas je irenuino, jc pa zagotovo največ otrok do IX. leia sta- so sc hiU'0 asimilirali v okolje, čeprav moram povedati, da se med vrstniki mojih otrok pojavljajo predsodki, a primeri so bolj posamični kot ne. Večina ni negativno nastrojena proii nam.« Sandra Nezirovic, ena od štirih Slobodanovih hčera, ima 12 leu Povedala mi je. da ji je lepo, ker odrašča v veliki družini, saj se otroci med sabo veliko igrajo. »Ko sem bila mlajša, sploh v prvem in drugem ra/redu, sem občutila, da sem drugačna, da prihajam Iz romske družine. Sedaj icga ne čuiim več. Moji vrstniki so me lepo sprejeli, družlin sc z njimi In bi bil bolj srečen, če bi živeli v kakšni majhni stari hiši kje na obrobju mesia. Skoraj leio dni že delam na Mestni občini Velenje kol hišnik. In moram reči. da v delu zelo umivam, s sodelavci se dobro razumem. Res je super, /al delam preko javnih del. po godba se izteka. Sem si pa že po iskal novo službo, po novem letu bom pobiral smeti po mestu, delal bom na PlJP-u. Družina je velika in zavedam se, da brez dela negre. Moram reći. da se tako jaz koi družina v Velenju dobro po ćulimo, nimamo ležav. Moji otroci hodijo v šolo. na treninge. i tj., Pwabili smo se k njim na obisk. Ker pravega romskega naselja v Velenju nimamo več, smo se do bili v prostorih društva Romano vozo, ki jim ga je že pred časom v uporabo odstopila Mestna občina Velenje. Društvo je dolga leta vodil SlobCKian Nezirović, sedaj ga vodi njegov brat Sašo. Sprejel pa nas je Slobodan, ki tudi sicer zelo suvereno predstavlja romski družini Nezirovic in Ranic, pa še vse priženjene v ti dve družini. Slobodan mi v uvcxlu pove: »Rad bi pohvalil Mestno občino Velenje, saj tako z njo kol z občani dobro sodelujemo. Mislim. da v Šaleški dolini ne prihaja do hudih težav. Mogočo jc tak rezultat obojestranski, saj se tudi mi trudimo, da nismo moteči, poskušamo se v največji možni meri prilagodili večinskemu prebivalstvu. (udi tako. d^ se solnmo, hodimo v službo in ne delamo ležav. Doslej se v Velenju šc ni zgodilo, da bi prišlo do nasprotovanja večine do na^ih družin.« Potem se s sogovornikom vrneva v zgodovino, »Pred več kot 25 leti je najprej v Velenje prišel moj oče, saj je dobil delo na Ve-gradu. Kmalu je pripeljal tudi mamo. sledila je njegova sestra z družino. Obe družini sta bili veliki, nas je bilo pel. pri Paničih pa štirje ouoci. Te družine so se se- V prostúríh romskega društva Romano vozo so nam več o žlvUenlu med nam/ zaupai! Slobodan In Sandra Nezirović tor Renat AsanI, rostl. Teh je vsaj 60 do 70 odstotkov romske populacije v Velenju,« Tudi Slobodan ima veliko družino. »Imam pet olrok In to res ne bi smel biti problem. Vsak se t.>dloči po svoji vesti, koliko otrok bo imel. Mislim, da bî morala Slovenija to podpirati, saj so naši otroci državljani Republike Slovenije. Vsi vemo, da je otrok premalo, in vsi vemo, kakšne posledice [flhko ImH /'MO dr/«Hva.« Slobodan se ni poročil z Romki-njo, kar je precejšnja posebnost, saj še vedno iščejo partnerje predvsem med 'svojimi'. »Po eni strani je to dobro, po drugi pa ne. Romska kultura se namreč v moji d^t^ zini že izgublja- Moji otroci govorijo slovensko, romsko pa bolj slabo. Sicer pa je že v Sloveniji toliko romskih narečij, da se niti mi ne razumemo več med sabo. Po drugi strani se mi zdi lo, da je moj zakon mešan, dobro. Ou'oci nimam nobenih težav.« Sandra ohranja romsko kulturo tudi lako, da pleše v folklorni skupini - skupaj s sestrično veliko nastopata. Veseli se nastopa doma in tudi po drugih krajih Slovenije, kamor jih največkrat povabijo romska društva. In rada ima romsko po ezijo. »Mi $mo ^uredu' Romi« Asani Rť»nal se je v Velenje priženil iz Makedonije. Prišel je pred 17 leti, ko sta se njegova in Nezirovičeva družina dogovorili za poroko. .le torej Slobodanov svak. /eno je spoznal dan pred poroko in pravi, da je še danes srečen. V drxižini Asani jih je 6, torej imajo štiri otroke. Najstarejši ima 14, najmlajša 2 leti. Družina je med tistimi, ki se je že pred časom s Turna preselila v mesto, v blok. »Imamo lepo stanovanje. na toplem smo. Vendar aktivni so na več področjih. Mo goče tudi zato nimamo težav, ker smo uredu Romi.« mi pripoveduje. melodija govora pa se malo Izdaja, odkod prihaja. A se zelo trudi govorili lepo slovensko. Oba sogovornika vprašam, zakaj mislila, da jc prišlo do taks* nega nasprotovanja naselitve dn> zine Sirojan po tem, ko so jih izselili Iz Ambrusa. Slobodan pove: »Na to situacijo gledam z veliko 7Hskrbycm«ijo, Nase dni-šlvo Romano vozo je včlanjeno v Zvezo Romov Slovenije in prejšnji leden nas je ravno na to temo v Ljubljano povabil varuh človekovih pravic Matjai Haužek. Na skupščini romske zveze smo prav tako govorili o tem vprašanju, še več pa o oblikovar^ju krovnega zakona romske populacije v državi. Ne vem. zakaj so šli dogodki na Dolenjskem tako daleč. Mogoče tudi zaradi posredovanja nekoga, ki mu je to interes. Zal mi je. da smo naenkrat lU)mi postali v Slo veniji kot jedrski odpadki, ki jih nihče ne mara. Ne poznam družine Sirojan. zdi pa se mi, da kljub kriminalnim dejanjem, ki jih imajo na vesti, z njimi ne bi smeli delati tako. Sodišča in policija so Usii, ki bi morali ukrepati. Imajo pa pravico živeli v Sloveniji, saj so naši državljani. Vsi ti dt^godki, ki se vlečejo že od konca oktobra, mečejo tudi slabo luč na Slovenijo.« Renal Asani je k temu dodal: íMeni se smilijo predvsem otroci. Pa tudi tega. da so krajani šli tako daleč, da so zapirali državne ceste in pregledovali policijske avtomobile, ne razumem povsem, (n ne zdi se mi normalno.« Na Turnu je še 23 Romov Sest romskih družin še vedno živi v graščini Turn, kjer pogoji res niso najboljši. Slobodan pravi: »Pred leti smo podpisali z MO Velenje pismo o nameri, v katerem je občina navedla, da bo spremenila namembnost tega objekta, romske družine pa preselila v boljša stanovanja. To se izvaja in veliko naših družin že živi v mestu. Je pa res. da na Turnu niso dobri pogoji za življenje, zato upamo, da bodo naše družine kmalu preseljene.« Veliko ljudi je prepričanih, da Romi morajo živeti nomadsko, z naravo, skupaj. V Velenju jc tega vse manj. Zanima me. če tega nc potrebujejo več. Slobodan se najprej nasmehne in pomenljivo za-kalija. Potem iskreno pove: »Ko smo podpisali pismo o nameri, smo imeli na občini sestanek. Vprašali s(j nas, ali si želimo romsko naselje ali da nas posamično poselijo po blokih. Takrat smo sami rekli, da bi šli raje v bloke. Sedaj pa vse bolj ugotavljamo, da bi bilo bolje, če bi imeli svoje romsko naselje. Predvsem zato, ker se ukvarjamo z zbiranjem In reciklažo odpadnih surovin, po leg tega gojimo romske običaje, radi imamo fešte. In zato potrebujemo prostor. V mestu, v bloku, vse 10 ni mogoče. Vendar nismo tisti, ki bi lahko izbirali, moramo se prilagodili situaciji. Morda pa bo kdo od naših članov uspel zgraditi kakšen vikend. In bomo tam imeli fešie.« Kako pa je zaposlenostjo? Slo bodan je rudarsld tehnik, že dolga leia zaposlen na Premogovniku Velenje in lepo skrbi za svojo družino. Dola ludi koi sodni tolmač, vodi kakšno romsko prireditev, /lena pa je doma. /al pa seje slika zaposlenosti velenjskih Romov precej poslabšala. Pred leti jih je bilo veliko zaposlenih v invalidskem podjetju Blues, Kar nekaj je bilo odpuščenih. »Vsi ti so sedaj prijavljeni na zavi^du in akiivno iščeji^ zaposlitev. Ni jim vseeno, saj se zavedajo, kaj pomeni dobivati redne dohodke. Imamo pa ludl dva predstavnika, ki sta samostojna podjetnika, ukvarjala pa se z zbiranjem in reciklažo odpadnih surovin. Tako sama plačujeta prispevke in davke. Upam, da jima bo šlo tako dobro, kol jima gre doslej.« Skratka, Romi sc v Šaleški do lini dobro počutijo. Vetjeino res tudi zato. ker sami veliko storijo za to. da niso prav nič drugačni od drugih. So pa morda na svoje poreklo veliko bolj ponosni, kot marsikdo drug. In lo jc danes vrlina! ■ Bojana Špegal REKLI sa Župan MO Velenje Srećko Vleh nam je na vprašanje, kako v mesiu rešujemo romsko pro blemaliko, ki je. kol se zdi od daleč, sploh ni: »V Velenju ni prav nobenih problemov med Velenjčani in Romi. Mislim, da smo se z njimi odlično dogovt)-riii. Po vrstnem redu, po razpisih, selimo romske družine s l\ima po sianovanjih v mestu. Danes je na Turnu šc slano valcev, bilo pa jih je 45. Število smo žc krepko zmanjšali. Ne lo čimo človeka po barvi kože, za nas so vsi naši občani. In prepričan sem. daje lo edini pravi odgovor na vprašai^e, kako re- ševali tovrstno problematiko. (irai5čina Turn propada kol vsak objekt, ki ga ne obnavljaš tako, kol bi bilo ireba. Šc vedno iščemo nekoga, ki bi prevzel objekt in ga s svojimi sredstvi tudi obnovil. Ko ga bomo našli, bomo intenzivneje selili romske družine s Turna na druge lokacije. V lem irenutku na Turnu ohranjamo nekaj stanovanj ludi zato. ker s tem preprečujemo še hitrejše propadanje stavbe. Mo ram pa reči. da so naši Romi zelo socializirani. In všeč mije tudi, da ostajajo ponosni na svoje poreklo, saj j:m ga nihče ne želi vzeli. Njihovo društvo Romano vozo dobn^ deluje, rad si pogledam njihove nastope. « Poskrbite za svoje dobro počutje in nas obiščite! Zunanji in notranji bazeni, termalni vrelci, številne vodne masaže, zdraviliške storitve, savna, solarij, kosila s kopanjem ... za piko na i pa sladke dobrote v novi kavarni! Tel.: 896 31 02, info@t4opol8íca.si, www.t-topolsica.si Hajlepji dnevi jo majhni kot škratki - kar naprej rastejo, a so vedno prekratki! - ^ Srečno in uspešno ^ novo leto. ki prihaja! ^s^n» Zgodbe iz Šolskega nahrbtnika Vsi na volitve (16) Pise: Marjan Mannèek »Ceini kongres SK()J-a jc dal prisego tovarišu Titu in Komunistični pariiji, da sc bo ves mladi rod Jugoslavije šc naprej ncusi řaseno boril za dokončno zmago socializma,« To 80 bile jasne besede iz «Pionirja«. Seveda nisem vedel, kdo so skojcvci in kaj sij pravzaprav prisegli. A kmalu sem jih spoznal Na solo je prišla tovarislea Samara. kije bila še zelo mlada in menda iccajnica. Imela je dol^e crne lase, spleteni v dve zelo dolgi kiti. ki Si a ji segali daleč po iirhtu navzdol, /elo j^rdi) je bilo lakral reci, da sedajo kite tovari-i^ici do rili, ti Bokaličev Francek, ki je to na glas izgovcîrii, jih je takoj dobil s šibo po riti. Tovarisica Samara je vero in cerkev tako sovražila, da je sklenila, da jo vsaj iz Kozjega dokončna in nepovratno prežene, /a začetek si je i/mislila pouk ludi ob nedeljah, ko so otroci hi> dili k deseti maši. Res ji je prvič uspelo. Ko pa je prihodnjo nedeljo spet razpisala pouk ob desetih, se je mJad kaplan Janez Bra-čun (danes živi upokojen v domu na Polzeli) ojunačil, šel v šolo po otroke ter jih odpeljal tovarišici izpred nosa. Tovarisica je nad io predrznostjo dobesedno obnemela in nekaj časa jc bil mir. Polem si je izmislila, da bi na soli obnovila bakJado. Iz konzerv-nih škail smo morali delati bakle, lako da smo jiii najprej uataknili na leskove kok nato pa napolnili s pepelom in žagovino. vse skupaj napojili s petrolejem in bakla je bila pripravljena, da jo prižgemo. Bli/al seje namreč deve-lindvajseil november. Sola je bila okraivena s smrečjem in zastavicami, šolsko dvorišče pometeno. Tovarisica Samara je dala /Jiak, da je kolona krenila na trg. in zahtevala, da vzkhkamo Osvobodilni Trouli, Titu in Partiji, čeprav nismo vedeli. kdo je invarišica Partija. Menije velela, naj tečem domov po harmoniko in zaigram »Hej brigade*, od Krivčevega Petra, ki ItK je znal risali (danes je akademski slikar), pa je zahtevala, da vzame s sebtij vedro apna in čopič in na prvi î^iali napiSe: »»Smrt okupa-toiju in njegovim domačim hlapcem!« Potem je vzklikajoča kolona Ko so se bližale volitve, je tovarisica spel obnovila manilesia-cije. Šola. v kateri bo volišče, je bila lepo okrašena, iz strešne line pa je molela državna zaslava. Vzklikajoča kolona je prišla na trg in nosila velik napis: »Vsi na volitve!« Takrat je tovarisica zahtevala, da se usiavimo pred fa-rovžem in da minislranii dvignemo velik napis, na katerem je pisalo; «Dol z reakcionarno politiko Vatikana!« Nihče od nas ni vedel, kaj je lo Valikan. Mislili smt), da je mogoče kak pogan ali panlakan, kije prišel v domovino skupaj s koloradskimi hroSči. ali nekaj drugega, zelo groznega, /ato smo nosili napis ponosno, zraven pa se na ves glas drli» kako priSla do avtobusne gara/e, Na pročelju je pisalo: ^»Zahtevamo naSa mesta Celovec. Trst, Cto-ricoU In prav lu je lovariSica Samara dala znak, da se usiavimo In da Krivcev Peter nariše na vraia portret maršala Tita. Samo dvakrat je Peier namočil čopič v apno in žeje nastala ogromna Titova glava v profilu. Tovarišica Samara je rekla, da bo Pelcr nekoč še dober si i k< i pleskar, ko je lako dobro zadel maršala, sedaj pa, da bi bilo dobro, če bi še zapeli in zaplesali tisto: *Hop^taj diri, dir dara, hopSiaj dara, dar dara. Partija je najbolja!« je treba dati dol reakcionarno pi> liliko pantakana ali kar je 2e bil, polem pa smo na sredi trga zaplesali še Pionirsko kolo. Pri tem piesu S) moral znali naredili šiiri prisunske korake v desno, topotali z nogami na meslu in občasno žugati proti Tarovžu zdaj z levo, zdaj z desno n^ko. Drugo jutro je bila nedelja in viîlii ve so uspele, /e pred deseUî mašo so bili vsi kandidati izvoljeni. Poiem smo î5li ministranti v cerkev in lani pobožno molili za našega papeža Pij a. s ko Ta Maksi-niiljana, vse naše duhovnike in redovnike. brale in sestre... ■ 20 let univerze za tretje življenjsko obdobje »Spomeniki v Velenju« Ali jih poznale? Članice kro/J(a UmeintJStna zgodovina smo si jih ogledale pt)d simkov-nim vodstvom umetnostne zgo dovinarkc mag. Milene Korcn-Božiček. Na število in eminent-nost spomenikov v dolini smo lahko ponosni. So zanimivi mogotci, ki s svojo govorico in estetiko bogalijj-zij Kogovšek), CiUSTAV ŠILIH 197« (pred OŠ (iustav Šilih -Gabrijel Kolbič). DEKLE OB MORJU 1826 (odlitek pred Zdravstvenim domom - Ivan Meštrovič), PARTIZANI 1977 (med restavracijo Klub in Sodiščem), NABIKALKA ZVEZD (pred Rdečo dvorano -OrtValenčak) ■ hOètir fflLflDí DOPISřimi PO^O^MO Najstarejše civilizacije v ucilnici Pri Zgodovini smo v mesecu novembru prišli do učne snovi o najstarejših civilizacijah. Iz tega je nastal cel projekl. Pri prvi uri nam je gospa učiteljica Andreja Šifer razdelila dehv vne liste z nalogami samostojno učenje in nam razložila, kako se jih morami) lotili, da bomo čim bolj uspesni pri samostojnem delu. Zelo se je jezila na nas, ker se ji je zdelo, daje nismo dtivolj pozorno poslušali, /a delo smo Imeli štirinajst dni časa. poleg reševanja učnega lista in urejanja zvezka je bik) potrebni» izdelati poljuben predsiaviiveni izdelek (plakat, referat, maketo ali dramatizacija), s kaierim bi pokazali svoje razumevanje obravnavane učne snovi. Tako smo se vsi sedmošolci lotili dela. Nekateri so se odločili za referat aJi plakat o najstarejših civilizacijah, drugi pa so naredili makete: kitajskega zidu, egiptovske piramide ali indijske vasi. Pri izdelavi le-ieh smo uporabili različne ma lena le: stiropor, stirodur, različne vejice grmov, akrilnc in tempera barve, les, kolaž papir, gobe za umivanje posode, pesek, mivko, plastelin, mavec. mah. glino, pur peno, si pore ks. k a rum. riz za riževo polje, maketarsko travo, papir in različna lepila. Makete so bile zelo različnih veliko sli. Nekatere prav velike. Kt> smo oddali pestre izdelke, nas jc učiteljica zelo pohvalila. Makete in referati so se ji zdeli odlični in ob predstavitvi naših izdelkov nas je po skupinah nepre-slano foiograllrala in ob tem gtv vorila: »Kako sic to naredili? Zelo super zgleda.« Ali pa: »Ali ni to super? Postavile se malo bi)lj skupaj, da vas še enkrat foK^grall-ram!«. Takty za tem, ko smo si jih predsiavilj. smo vse naše umet-nije zložili na mize in videli je bilo, kot da imamo v učilnici najstarejše civilizacije. Za odlično oceno pa ni bilo dovolj le to, da smo naredili makete. Kol sem že omenila, smo morali oddali tudi urejenezvezke. v katerih so bili odgovori na vprašanja, ki so bila na delovnem listu. Nekaj posebnega je bilo ludi ocenjevanje samega sebe. Tako smo zaključili projekl. Ak-teijl le-tega smo zelo zaddnikov PZS v Ljubljani Enotni sm<» bili v ugotovitvi, da je pn) s to volj nosi dela planinskih vodnikov PZS vse premalo opažena in s tem tudi cenjena. Koliko dela, truda, časa, znanja, odgovornosti in ne tiavsezadnje neprw plačanih stroškov se skriva v prizadevanjih teli ljudi, ki jih neznana sila vodi v to. da pomagajo ljudi ima la dejavnost, se sicer ne da izmerili, ve pa se, daje nadvse koristna, Koliko sredstev gre za razne športe, ki niso množični, ampak omogočajo le »gledanje«, pa še lo po možnosti preko TV in iz mehkega naslonjača. Da se planinska dejavnost lliiancira iz »nič«, vedo le tovrstni zanesenjaki- Pa dovoli o tem! V nadaljevanju srečanja smo medse povabili dr. med. Mateja (rajška, gorskega reševalca iz Celja. ki nam je prijazno posvetil čas in znanje, saj tudi v gora h nesreča prejšnji teden gostili slovenskega vrhunskega alpinista svetovnega slovesa Vikija Cîroslja, ki je s svojim nadvse zanimivim predavanjem »z dodatki« zelo polepšal večer. Obljubil jc. da bodo tovrstna srečanja ob koncu novembra poslala tradicionalna. Nanje sle že sedaj prisrčno vabljeni. Po uspelem srečanju vodnikov PZS Savinjskega meddništvenega odbora, ki se je pred časom dogajalo v Podčetrtku pod okriljem njihovega planiiiskega društva, se je druščina razpoznavnih rdeče-črnih oblačil lokrat zbrala na Lo-patniku v Vinski Gori. To pol se je lu odvijalo srečanje planinskih vodnikov PZS Šaleške doline. V prijetnem okolju luristične kmetije luševo smo se najprej posve- Oruščina safeškifi planinMij vodniiiov PZS na Tuševem odkrivati lepote narave tudi drugim in jih vodijo v količke, kamor bi brez njih morda nikoli ne /M\i In vse lo zastonj. Bisivo vsega pa je U\ da je hoja ena od najpriporočljivejših dejavnosti vsakega človeka, dostopna najširšemu krogu prebivalstva in tako omogočena prav vsakt)mur »Ni organa, na katerega ne bi hoja vplivala poziiivnol« so besede vsem znanega in priljubljenega dr. Po lesa, »ambasadorja« zdravega načina življenja in zvestega predavatelja na odprtih planinskih šolah PD Velenje 1er na nedavnem občnem ibmn Univerze za in. življenjsko obdobje Velenje. Koliko pozJlivnih učinkov na psihofizično kondicijo nikoh ne počiva. Letošnja izkušnja iz Dolomitov je bila dovolj resna in pereča, da smo ravne» zaradi tega izbrali I o lemo. Dogovorili smo se, da bomo na tej ravni z njim še sodelovali. Še lo. Nedavno je pri Planinski zvezi Slovenije izšla knjiga »Vodniški učbenik*, katerega «dušo« mu je s svojim znanjem in zanese-njašlvom vdihnil Bojan Roit^vnik kot glavni urednik, ki je tudi član šoštanjskega planinskega drušl^va. Priptiročljivo gradivo za vsakogar, ki mu je mar varna hoja. Povprašajte po njem v lastnih planinskih društvih. Pred nami planinci so torej novi načrti, nove poti in nikakor ne «zimsko spanje«! ■ Marija Lesjak POGOVOR, OBJAVE Prenova Stanovanjskega podjetja je bila uspešna Odločitev o prisilni poravnavi je prišla še pravi čas - Stanovanjsko podjetje Velenje je danes prenovljeno - Novost: etažni lastniki bodo lahko za vzdrževalna dela najeli kredit v breme rezervnega sklada Mihna Hrsiič - Planine \clcnjť • Ukrep priîdinc poravnave, ki ga je Slancvanjska piKljoijc Velenje pred dvema îeioma predlagalo sodišču, se je izJu/al za praviJncga. Do ukrc|)a jc prišlo pravi cas. saj bi vsako zavlačevanje tistikrat pomenilo Ic pt)glabljanie krize, ki podjetju ne bi prineslo nobene korisli. Hiko pa jo jc. Ridjiije, ki je bilo kapitalsko ncusTrcznj, predvsem pa pre/a-dolûnc. je danes sanirano do lake incre, cIh z optimizniojii zrejo naprej. Se veC, spel zaposluje nove delavce. kar v leh časih ni zanemarljivo, Ni pa bilo eiioslavno. Konec konccv jc bilo potrebno prepričati cîaâie lasinike. da jirn je vredno zaupali. Najpogtwiejša vpraiinja. ki so se v času krize píyavljala. so bila na meslu: kaj prisilna poravnava pomeni za naložbe, ki se jih li>ievajo, za (.»bnove in posledično denar ki ga vplačujejo v rezervni sklad, čeprav je bil u iz postopka prisilne poravnave Lzločeii. Kvi Ođiies prsvi .lauko povič, direkioc Stanovanjskega podjetja Velenje, se laiiko /a uspešno sanacijo ^hvalijo luJi njim. Brez. nji-hpt)sobljena za <»pravijanje storitev vzdr/cvanja. obnov in adaplacij na področju zaključnih in Janko Popovic: •R^iBrvni sMadje namenjen rednemu yzdržayanfu A/se in n/enemu nemotenemu obratovanju- gradbeno obrtniških del. Osnovni namen, zaradi katerega smoHi v sestrsko ptwczovanjc pa je bil, da uporabnikom ponudimo celovito storitev in SÎ z njo na trgu usivariina koiî-korcnčno prednost.« Kako pa je s kadri? «Ob mojem prihodu jc bilo v podjetju .15 zaposlenih. Vsi ti bi brez sa- nacije ostali brez službe. Z razdelitvijo družbe na Domsian in Stanovanjsko podjetje Velenje smo v Domsianu zadržali 15 ljudi iii na Stanovanjskem p^xJjetju Danes lahko 2 zadovoljstvom povem, da Domstan. v katerem la hip dela žc ljudi, še vedno zaposluje.« Sftinmstnjsko ptxJjvrjť se, vc la/iko poenostavim, ukwrja torej pred-vsem z upravljanjem, meJtem ko œ Domsian z ohom-ami, pa tudi novo-gmlnjami, kot je ziJaj slišatL *Doinstan Se naprej vzdržuje zgradbe, organizirano ima 244imo dežurno službo, poleg vsega tega pa smo pričeli ludi z novogradnjami. Lahko se pohvalimo, da smo letos uspciâio adaptirali šest 5ol in >Ttccv v Sloveniji, da izvajamo dela sirnj-nih instalacij na razJičniJi objektih, eden lakih je bliž!iji Di)m ob Savinji, za Kiiietijsko zadrugcj Metlika izvajamo obnovo strojnih in eicktro instalacij. lotevamo pa sc tudi novo gradenj. Prav zdaj gradimo v Ljubljani stanovanjski dvojček, tam pa nas v bliićnji prihcxlnosd čakajo šc novi projekti.« Kako pa je kaj pri z do/zniki? >Pcxiobno kol drugod- Desolina je bolj ali manj nerednilt Mi Hm skušamo dop(^cdati. da lastnina stane, da je ireba obveznosti poravnali sproti, a saj veste, kako je... V skrajnih (JrimeriJi se moramo za to. da izterjamo dolgove, obrniti Uidi na so* dišče. To pa slane. Najprej nas. v končni fazi pa dolžnike, ki so dolžni poravnati ludi stroške, ki naslanejoz izterjavo. Pň ne sanio z njo. nabirajo se ludi obresti. Razumemo, da včasih iz objeiniviiih razlc^gov kako plačilo laliko tudi malo zastane, a pričakujemo, da se nam dolžniki oglasijo, da sc pogovorimo in skupaj najdemo pot do rešitve lega problema prej. koi pride do s. lega krediuxîajalca.« Pa načrti za leto 2007? »V obeh pcxljeljih pripravljamo vcv liko z.animivih projektov, zato z optí-mizmom in velikimi načrti priččiku-jemo prih .««no «».wie»«. ■ II (/tn •• »Hi^tflllM« MMMMfl lOmM* «imM (KH/ťwrvjt ;< «twer mm:« m, »i (www iii*»pt» rwwuirim »Mft* UM liliw U l<> vilo, da bodo otroci lahko še na- prej uživali pri rokometni igri. Naslednji turnir bo že v januaiju v Rded dvorani. Vsem. ki so pomagali. da je turnir uspel: staršem, OŠ Šalek, dedku Mrazu, vaditeljem in RK CSorenje, iskrena hvala. V letu 2007 pa veliko športnih užiikt>v, zdravja in sreče. I Ivo Pianinc, vodja BŠ Dedek Mraz je obiskat otroke rokometne sole. Limfna drenaža in terapevtska masaža Drušlvti za hoj proli raku Velenje je v Knjižnici Velenje pripravilo Klepet o limfni drenaži in terapevtski masaži z Jolando Štu-saj. maserko terapeviko. limfa, ta posebna telesna tekočina, podpira transportno nalogo krvi io je biološki nitervnašem telesu. Ker v linifl ni eritrocitov, je brezbarvna. Limine žleze so bezgavke, njihova naloga je, da preci-siij boko razočaranje in preklinjanje evra, kot to počno Avstrijci, Itali-Jani, Nemci in še drugi. Tisti, ki tega ne verjame, naj kar vpraša enega ali drugega soseda preko državne meje; tudi oni so se pustili nategniti z praznimi, napihnjenimi pravljicami. Z razliko od zavrženega tolarja evra zavreči ne bo mogoče, saj to ni naš denar, o katerem bi samostojno in neodvisno odločail Slovenija. nezadovoljna z evrom. ali se s čim drugim, bi lahko izsto pila iz rz. vendar se to ne bo nikoli na miren način zgodilo, ker bi temu nasprotovala še posebej slovenska finančna oligarhija, Da je s tujimi valutami temu tako, naj sanjo navedem, da Slovetici v zadnjem stoletju tudi nismo mogli zavreči tistega denarja na naših nacionalnih tleh, ki so ga nam bolj ali manj vsi lih drugi, kot so bile krone in goldinarji, prvi dinarji, italijanske lire in nemške re-ichsmarke in nazadnje drugi di-natji. Glede zadnjega denarja bi vsaj pogojno lahko rekli, da je bil tudi slovenski. V Beogradu so to dobro vedeli, zato so vsi bankovci in deloma tudi kovanci nosiU vredncistno opredelitev in pa ime "Slovenija" v slovenskem jeziku in pisavi. Slovenska politična nomenklatura. ki se ji tako mudi z uvedbo evra, malemu človeku še ni povedala pravih preditosti. ki bi jih ta naj z novim denarjem imel, tako ludi finančni minister, ki sicer veliko govori, a ne pove nič konkretnega. Ko je zadnjič bil govor o lem, ali bo uvedba evra povzročila verižne podražitve, je izrekel za mene kar cinično pojasnilo, da se bo pač kupec sam odločil, ali ho kupil ali ne (!). Malemu človeku bo prednost evra edina ta, da mu ne bo potrebno zamenjevali denarja ob prehodu državne meje, če bo še sploh lahko potoval zaradi vse večjih cen storitev, ki so jih tudi prinesli evri. Za potovanja Slovencev na njim tako priljubljeno hrvaško obalo pa tudi lo nima prednosti, ker bo pač lam moraJ evre zamenjevali v kune, Pa bo spet tam, kjer je bil s tolarji. Da so nekatere državne skupnosti bile pametnejše od nas, dokazujejo v prvi vrsti Angleži- V Ve-hki Britaniji in Severni Irski še kar naprej vlada funt. Temu se Angleži nikoli ne bodo odp'ive-dali. saj bj raje dopustili, da njihovo otočje za vedno preplavi Atlantik, kot da bi prevzeli tako brezdušno valuto, kol je kontinentalni evro. Tu pa so še Danci in drugi. Zaradi vsega fiavedenega in šc mnogo drugega kličem; "Zbogom tolar!" Vladimir Koran Zakaj ne Velenjsko drsalisce? l.eto je naokoli, prihaja muhasta zima. od katere imamo ljudje različna pričakovanja, imamo ljudi, ki bodo komaj zapustili stanovanje in težko dočakali pomlad, ter aktivnejše, predvsem naše najmlajše, ki ne bodo mogli dočakati prvih snežink. Vendar za zimske aktivnosti na prostem, razen dobre volje, pinrcbujemo še vsaj: mrzJo vreme, proslor, čas in denar. Pogoji, ki marsikatero željo zavrnejo že v osnovi. Presenečajo me spremembe v Sloveniji, kjer trenutno nastajajo zavidanja vredni zimski športni objekti. le v mojem mcsiu bomo čakali sneg, mraz, se razveselili vsake nove obljube, hkrati se skupaj z otroci vozili v sosednja mesla na: drsališče, smučišče, kino. bazen ... Lanska postavitev montažnega drsališča na mestnem trgu (kombinacija plastike in olia ) ni navdu- šila naših oir^jk, marsikomu je vzbudilo dvom o smiselnosti tovrstnega učenja drsanja. Preostane zelo nepredvidljivo - zahrbtno jezero, in pozabljeno ko-lalkalisče, pred leti tudi čudovito drsališče- Sedaj lahko preidem k bi s I vu! Na internetu sem zasledil zanimiv elaborat MO Novo mesto. dolg skoraj 50 strani, o umetnem drsališču - kolalkališču v njihovi občini. Ni kaj, ideja je prava, zanesljivo jim bo uspelo. Presenetljivo hitra in popolna ponudba hokejske zveze, raznili IJ fakultet in podjetja Ilydroplan ne dopušča veliko argumentov morebitnim skeptikom in pesimistom. Kaj pa cena: ocenjujejo, da glede na izkušnje najdražja varianta ne presega cene štirisobnega stano- vanja v središču Li! Res, vehko denarja za kakšno manjšo občino, ampak Velenje že ima ustrezen objekt v sončnem parku, katerega bi morali samo nadgraditi. Potrebujemo samo sposobne ljudi, ki znajo realizirati najstarejše obljube, pritegnili sponzorje, donatorje, se pregristi do skladov, fundacij, ki so ustanovljeni /Ái takšne namene. Torej, č^s po volitvah je najboljši čas za to, da našim izvoljenim politikom omogočimo mirno delo v korist mesla in njegovih prebivalcev, ki ne zahtevajo mcga projekta, temveč hlajeno ploščad, na kateri bi se varno počutile vse generacije velenjskih drsalcev. ■ Silvo Šustarsič meieca jaoiuria (nKojara Siï in €), KUmO NEA VI PIŠETE Decembrski utrinek (Posvetilo rudarju Francu) Piiglcd v modrino neba, Polni miSL'c se smeji. Nekje daleč odmeva vzvišen Miklavžev glas. prcpleien z rožljanjem verij;. Samu zlaio razpredanje mesečine. Ni beline, da bi si poigrala v njej, Saj ni kaiasinifc? Pačje, Clovestviije nagri/lo ozonsko luknjo - katastrofa, Zaio mlačna toplota okolja. Slonim ob oknu. Misli plešejo v neskončnem modrem obodu in iščejo rešiicv... Mescc se smeji. Pogledam desno, V ozračju rahlo završi: Komaj zaznavna scnca vihra mimo. Z dolgimi, pozibavajočimi koraki. Po cesti mimo nas. /. obra/a izstopa dvoje sivih oči. Da. on je. I rani-, upokojeni rudar. Nikoli se ni mogel odreči svoji pohorski /£mlji. pa čeprav je živci na velenjskem aslaltu, V njegovih dolgih rokah s(.i trepeiale jeklene mišice, koje obračal vrtno zemljo, koje kosil zeleno travo, koje rcz.al živo meje. Kol silak. Potem se usede na klop pred enojčkom, prižge eigarcio in z vso slastjo puha modrikaste svaljkc v popoldansko tišino, »V mladem moraš kositi. Uršula pogrne zemljo. Zelen božič, bela velika noč.« lake in podobne je U'osii med liudi. Še vednu vidim njegovo silhueto. Pa je vame dahnila tista veliki> nočna sobota, ko je prinesel velikonočni ogenj in 7. njim odišavil naše stanovanjske prostore, »Takn. naj vam vse to prinese srečo v hišo!« Poiem jc še primaknil pu-spanjttvo vejico in jo vtaknil v vnno gredico. Njegove vehke oči je omrc/jl poseben sij. kot svečanost. kot trdno prepričanje, da se tako mora zgoditi. Razbrazdan, trd obraz se je raznežil kot trava po jutranji rosi, »Saj bo, boste videli. da bo.t Za hip seje zleknil na klop pred hišo. si prižgal cigareto in njeni oblački so se dvigali v dišeče pomladno zelenje, »Saj bi še pomagal, toda samo letos, Ne. p volj posluha za dijake, da se da vedno priti do kompromisa. Povezava med dijaki in učiteljskim zborom pa je mentorica D.S. profesorica Tanja Golob, ,Spleine strani DS sicer nima. urejajo pa stran gimnazije Velenje, kjer so otjiavljeni tudi zapisniki sestankov. Cc vas torej zanima kaj več, le skočite hitro na internetno stran http://ssg,scv.si/. ■ tAirjam Stt Tjaša TRGOVINA KOŠARICA PiBzasr>a!raE84(IFeKS Fruaar)UrtiYUS356S Kockalntk stsnjne VDkumlriuSUAimiAC SsgjiDonnii STIHL 170 {Uje mtiiiuki DIAMANT 51 Mcki iz Domiió^a mHna TBOO 1ÛKG ^kofads MIIKAnlilíirikíOOS Mri noMeog luíte 180/1 CidÉ vrijiio b iiiiBidiii alif «TlEini 264.900,00 (110S,;8) 149,900,00162&,52) 60.990,00 |2S4,51) 31,990,001133,49) 29.980,001125,16) 4S,9QaOB (208,23) 999,90(4,17) eao,oa i3,U) 999,00 (2.S0) 3.690.00(15,40) Taimfan: 03/B72 BO BO Do konta NABRAJUJEUO naSe oajmli^ oàisiavBic* i mio iokolađo r Bistn^u. za kupca pa poaka MGMDNA IGttA ZBIBANM NAUPK KDŠABICA. PrMaino nagrado dobi VSAKDO. Hitan ¥sai2Snahpk. PernovĐ.tA: S72 80 80, Pesje, tal.,: 8819140. Gaberka, ul.: 8813218 www.bgovinB^iossrícB.si, e-mafl: kiisBrica(^loLn8t Ljudske pevke Gaberški cvet so izdale svoj prvi CD z naslovom Pozdravljeni Kar dobm leto je trajalo, da je dozorel čas za izdajo prve zgoščenke ljudskih pevk (iaberški cvet. Na zgoščenki, ki nosi naslov Pozdravljeni, je posnetih IX pesmi. Večino pesmi je i/brala in glasbeno priredila Ljudmila Pod-vinšek. Nekaj časa je pevkam vzela že sama ideja, kar čez noč pa se tudi ni dalo poiskati ugodne, pa vseeno še kvalitetne samoza- ložbe, Zato ne čudi podatek, da se jih je v celotnem pmcesu naslajanja zgoščenke kar nekaj zamenjalo- Potem je prišla pomlad in /. njo čas prehladov, ki so pevkam, enkrat eni, drugič drugi, kvarili glas. Do letošnje jeseni pa so le našle usirezen studio, pa tudi virusi še niso bili na pohodu, tako da so bili pevkini glasovi čisti in pripravljeni na dolgotrajno petje. Tako je bil že konec septembra narejena prva testna zgoščenka, ki pa je po glasbeni strani sploh ni bilo potrebno wč popravljati. Potrebno je bilo izbrati le še lep posnetek zborčka in oblikovati ovitek zgoščenke, za kar pa je poskrbel kar producent sam. Časovno seje vse tako lepo izteklo, da smo v Kul tur nic i (iaberke lahko začeli razmišljati o tem, da bi lahko pevke svojo prvo zgoščenko pro movirale na zabavni prireditvi Veselo nedeljsko popoldne, ki je bila načrtovana za kimec novembra. Tako se je tudi zgodilo. Na pro-miKljo zgoščenke pa je Kultur-nica povabila tudi več drugih glasbenih gostov. Tako so se na odru poleg ljudskih pevk (iaberški cvet zvrstili še mešani pevski zbor Bazovica iz Reke. ljudski pevci in godci Porini pa počini iz Miklavža pri Ormožu, oktet Zavod-nje, Ipevci iz .Šemruperta. ansambel Golte. Oblakovi bratranci, kvartet Svit, ansambel bratov Av-breht in Mateja Jan, Pevke upajo, da bo ta zgoščenka prispevala k teinu, da bo ljudska pesem v hišah in tudi avtih večkrat zvenela iz CD predva-jalnikov in tako prišla v ušesa poslušalcev, Veselje ob izidu prve zgcščenke pevke že navdaja z željo po drugem. Repertoarja zanj jim ne manjka, Cc jim ho zdravje dopuščalo, naj bi bila druga zgoščenka zunaj že čez dve leii. Poleg zgoščenke ljudskih pevk sta sedaj na voljo še DVD In vide-okaseta, na katerih je posneta celotna promocija, ki jc bila izvedena na zabavni prireditvi Veselo nedeljsko popoldne v organizaciji Kul turn ice Oabcrke. ■ A. Grudnih L.eiošnjega predinformativnega dne. ki ga v Premogovniku Velenje vsako leto za učence osnovnih šol organizirata obrat Zračenje, praktično izx>braževanje in razvoj kadrov, seje 8. decembra udeležilo učencev iz Velenja, Šoštanja in Mislinje, V Premogovniku Velenje so si ogledali zunanje objekte podjetja in prostore dežurnega premogovnika, nato pa so jim predstavih poklice rudar, rudarski tehnik, elektrikář energetik, elektrotehnik, strojni mehanik, strojni tehnik in sistem štipendiranja, ■ D. i. VESSIE NOG fa (Happy (m) m laioo s» •Ok C«M|«MHI* lUHn'TMiami, BABVItMcpth ^■MKVUV umtrum^, -aipW—itix IMal«. (tmnSMmn SMingCuUMfr. Jih—i Willi jBtUlMlKliillW. ^IMtHMUnt OfiiRKHewmu. tU^WvU KAJ JE MOSn lUZBRK? |i rniďkarat bnbrkn«?) mnki. POCnNKE (The HoTflav) 13:00 so, NE 15:*« 1s:30 21:26 23:s* PE.SO novo) TIKSAŠKi POKOL 2 MOTORKO: ZA&TCK (The Texas Oalnuw MAiucre: TheBcfinnlrig) teSM: Nancf SmvwilKu, bMUH WàBMu CBVMcIk bAa^Ml. 21>M> 23:45 K. so MktU dnvM», TiM'HfflÂSh Mtt^)«« MTaqmiv ILLMifrt«r, «MtvStrMcr«! 18J50 raftftČE 24>:00 a 2StlO nMfíCS 2M0 K. so »0Ž1ČEKS (T^cSsrFts Clause?: The Sica^OausO 10:90 SO. NE i3ttQ so. NE 16:00 lâ:10 ivmiSi 20:20 emnSR 20m sb 22s90 PE.$o Nfll« KA^reuir LieMuÍK WralBW« sržKíf WaVUn^e • « I mrnk. MlđlHtLKnbK« T)nAO Eiuii.ii i.i>vrN:AS-i- «uijsusiioiiiiviu otmkičuiveSiva (OilldiBiofMen} IMak. SmvOW), Muilkn MKhMCttrr, OMWtfUlito CUMHoeaMttn. 21:26 r pomdbashudiCem (IheCorsnenO ITmk. 20:36 22:46 K.SO TTT •TTT « I I 1 t J < I CASiHO ROVAU mal*. (Casino Boyie) aao Moi OMO 12s00 SANS tSiSO iBí3C 21s30 «Ci^ MMaMIKí»«). I^Dotft, CMtfItMMoHn«, JfAvyW^ GlwKiAe Q»"nl* S)m6fi«M*H«n I I » • M ooplakhjemfilzoalih (FlushnjAMri Mni*. MUT:UâNJEO AMaièMKumuu HUMA waOD WUAHfTilllSW 12:30 SO. NE 15:50 17A0 ISïwi- 19:30 SE»««, 23PE.SO t I I I t I 1 . I i • 11:00 SO, HE 1«|10 18:20 kmtkisnn (KnUsSkO MMfifln lUMcMBlL MrScM, num. s^4Mllk^k, Sdflll ObMtit, Mtiflmi ma 5* Sř to a ^ s ťř II 11 a o a o. [kratki Snu WâUkfM. SaMsUw CfVBJTik Mj!ÉB«»PA(, MnofQprt ^ informacije 0 programu na avtomatskem telefónkem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Engrotui dlm-ClUl TwmiPi i Ěeplffiianetnalog»ft, Planet TuřtUIje. Mariborsica u8 ir Na trenutke vrhunska igra Rijkomcîasi CJorcnja so v tekmi 12. prvenstvo-noga kn^a prve Orâvnc lige kar z : 2. polčas 18: 15. premagali nK)§lvo Trima. Prvi poićas ni nap^ivecicîval lako visoke znwge. Tfchanjci so celo dosegli prvj gol in nato dolgo uspešno kîjubsii ( 14: 2), a so se gostitelji sc pravočasno zbrali u^eli vzpostavili ravnotežje, Odlično seje na prvi tekmi v diesu Elcktu; /iiai^el bivši slovenski rcprezcnlanl A tes Kujíc, ki je pred (cm krogom okrepil št^tanjskega prvoligaša. Kmc je v Šoštanju sicer treniral že dva ledna, vendar si jc swle sedaj pridobil pra» vico igranja. Se je pa 2()X cm vist^ki igjajec že na prvi tekmi v Št^ianjit dobro zjiašel, saj je dosegel 19 ločk, lem pa je dodal kar 11 skokov p bLili p^i^usiiv Si) /ddeli kai Livanaj^t- krat. KJjub lemu pa so »^§ianjski košarkarji imeli kar nekaj možnosii za zmago. Prvo ob kc^ncu rednega dela» ko so vodili za d\xi. a so gosijc z natančnim izvajanjem prošlih metov uspeli izenačiti. Ko^rkarji Eleklre lisotecba so imeli še dovolj časa /a zadnji napad, a ga niso uspeli izkoristiti, lako da sc» bili na sporedu podaljški. Poiloben scenarij je bil ludi ob koncu prvega podaljška, v kate- rem so SoslanjČani uspeli izničiti prednost sedmih tt^k gt>stov. imeli celo ponovno prik)žjií)st. da z zadnjim napadom vendarle uspejt» ludi v di'jmači dvorani dobiti srečanje, a je ttili lokral niso izkoristili. V drugem podaljšku pa so domačini nekoliko popuslili, igralci I .oke kave pa st) se ob koncu veselili zmage s % ; 90. lo je že tretja tekma v letošnji se-z.tïnj. ki so jo Sostanjčani izgubili v saiui kouCnici. Podobno usodn so nanreč doživeli že proti Zlatorogu in Geoplinu Slovanu. V taboru lilek-ire lisznalo, saj so popuslili, izgubili naslednje tri nize ín seveda ludi cclomo srečanje. Ibjebii /e četrti poraz Šoštanja Topolšice v letošnji sezoni, imajo pa tudi prav itiliko zniag. PoUwičcn uspeh zadostuje za 5. mcslo na prvensiveni lestvici. V sobcljčanah pri ekipi Up, ki je na lestvici mesto pred šoilanjskimi oilbojkarji. S to tekmo bodo odbojkarji v ligi zaključili jesenski del prvenstva. ■ TjaiaRehar Ptujčanke premočne v zadnjih dveh krogih sla pri odbojkaricah Kajuha Šoštanja gostovali Viv dQni ekipi. Z ekipo Margi) iz (rrosupljega so Soštaiíjčanke (fpravile z od-iikt\ v soboro pa so v Šoštanju gosto^-ale i/jemno razpoložene odbojka rice ekipe MID ŽOK s Ptuja. Cnwtje so bile enostavno premočne in so prepričljivo dobile vse tri nize. in sicer m 9. 1.3 in 10. Domače odbojkarice Kajuha Šoštanja so se sicer borile in skušale obrniti rezultat sebi v prid, vendar so gostje uspešno h rati i le domaČe napade, same pa so sToje zaključo-vale zelo silovito, /a nameček pa so Šošianjčanke naredile kar nekaj nepotrebnih napak, kar se je ob koncu ludi odrazilo na rezultatu. KJjub porazu ostajajo odbojkarice Kaiuha Šoštanja na 9, mestu, V soboto b^xlo z gostovanjem v Zrcčah. pri peunivrščeni ekipi Cometa. zaključile jesenski del prvenslva. ■ JJasa Rehar 20. novoletni tek v Podkraju pri Velenju lic. saj si bodo s tem olajšali tek na sinnejših delih proge. Čeprav bodo možne prijave za lek še na dan prireditve» v nedeljo. 17. decembra, organizatorji prosijo tekače in ostale udcležcncc, da svojo udeležbo Čunprej sporočijo na :eieron 041 514 998 (Vasja). ■ Hinkojarčič S pripravo proge ne bo težav, zagotavljajo prireditelji 20. novoletnega teka v Podkraju pri Velenju Od prvega novolelnega leka od Velenja di^ lopolšice bo ob koiicu decembra minilo žc dvajset Ici in v Sloveniji ena najstarejših tovrstnih prireditev - rovoleini tek - si pi>d okriljem Kullunnvšp-skrbel za plit/enje tekaške proge. Tekačem bo dovoljena uporaba pa- Tako so Igrali 1. A DRL za moške Gorenje:Trimo 38:29 (18:15) Gorenje: Skok (4 obramb). Prost (14 obramb. 2x7 m),Tamšc I. J. DobeliJck 4 (1), Kavaš 5. Vukovič 1. Bedekovič 5, 0§iir 2, Sovič 4 (l).Sirt: I.L.Dobelšek."^, Bashkin 7(2), Uezniček.ííl). Mlakar I. Liga UPC Telemach 9. krog Elektra Ssotech • TCG loka kavo ikotjaloko 90:96 (83 : 83,70:70,50:55,31 : 37, 12:16) - po dveh po (M), Kune 19 (5-8), Nedel)ko\ic 12 (4-10). Jersin 26(6- 7).Vidovič 7 (2-.^), Gorsck. Poja-dna7 (1-2). Mihalič II (0-2) 2« DOL - ženske 10. krog 20K Kojuh ioštanj - MTD ŽOK 0:3(.9,.|3,-10) J. Šumnik, S. Šumnik, M. Tajnik. Š, Tajnik, Da, Jovičič, Di. J<'>vičič, Plečnik, /nider. Menih, Gosteč-nik, Breznik. SlrniAa, Baron, Jurič, Cesinik, Korošec 5. DOL - moški, vzhod 10. krog Šoštanj TopoUka-Turbino 1 : 3(19,-20,-21,-22) O NA KRA'^''^^ ^^ 2IS. TnSQB * 8B9S Uspesno konrana polovica seione v soboto, 9. decembra, so se s lektnami devetega kroga sklenili prvi del tekmovanja v rami znole niskih ligah. Kkipa leni pa. ki nastopa v 1. državni ligi. je lokrai gostovala pri I.M-KO iz Lendave in zmagala s 6 : 1, Dve osvojeni točki je piispeval Jure Slaiinsek. dvakrai je bil iispes*řn še Gregor Nišavič, enkrat pa je bil iispcšen Nenad B(>ianič. ki je prispeval ločko w v igri dvojíc skupaj 7. Gre^^ijem Nišaváčon), T ki pa Tempa je polosico sezone pričakala na petem mestu z Ui osvcgeniuii lovkami. Prav lako so pčkanii. l antje iz druge ekijK lemj*« so v /a<.lnji tekmi jesenskega dela gostovali pri ekipi Preverla v Radljah ob Dravi in i^igubili z 2 : ř>, / 12 osvojenimi točkami so irentilno iretji na lestvici druge nantizfxaeniške lige. Odličen nastop deklic v Mariboru Plavalci velenjskega kluba so bili pretekli konec ledna si>el zelo uspešni, v Mariboru je Plavalni klub Branik organi/lral Bo/ičcv memorial v spomin na tragično preminitlcga premised nika lega niarib(îrskega kluha. Udelc/enci menioriaîa so lekmovali v kategoriji nilajSth deck<îv in tnlaj« Sih deklic ter dečkov in deklic. Nastopilo je kar plavalcev iz 22 klubov I fi v^sVe, Mfld/arske in Slovenije (20 i? Velenja). Mlndi velenjski pta- valci SO di>segli velik uspeh, saj Si> i«vqjili 2 prvi. 4 druga in 2 Ireiji nu*-Sli. v p(3samični konkurenci .«je z dvema zmagama i/ka/ala Kaja Vrhovnik, med najbiîlise iň so se uvrstile še lina Meža, Anainarija iilukovnik, Nasija Clovcjšck in sia-feia deklic. Mlajši dečki, rojeni 1996 in mlajši - 50 m prosto: Kristjan Mc/a .^4.11: 50 m prsno: 6. Kristjan Meža 44,46. Mlajái dečki, rojeni 1995 - 50 m prsno: 10. Boris Nikic 18. Blaž Kugonič 48,0.^: 50 m lirbmo: 9. Boiis Nikič slal'ela 4x 50 jn niešano mlajši dečki: 9. Velenje 2:46,89 (Boiis Nikič, KriRljan Mc/a, B<>ian .lelič. Blaž Kug - 50 m prosUi: 7, Kaja Breznik .H,78: 50 m hrbtno: 8. Kaja Bre<^nik 39,82; itafela 4 x 50 m melano mlajše deklice: (*. Velenje C. Velenje 2.5.\26 (Kaja Bremk, Nika Špoljar, Nastja Govci^k, Niiîa Frjavec), DcNiki, nyeni 1^94 • 1(K) m prsno: l.^. Igor Dukantwic: iOO m hrbtno: Mario DvoŘck 1:24,&S, Dečki, roieni 100 m iirbino: l<). Iztok Ranzinger 1.36,59. Deklice, rojene 1995 • 100 m prosto: L Kaja Vrhovnik 1.05,75,3. Anama« rija Šiukovnik 100 m prsno; ir>, Sara Bauk 1:47,45: 100 m hrh- ino: 1. Kaja Vrhovnik 1:13,22: líX) m delfin: 2. Anamarija Šuikovnik 1:19,04. Deklice, rojene 1994-100 m prosto: i Tina Meža 1:04,23: 100 m prsno: 2. Ona Meža 1:17,74; li)()m hrbtno: 12. Nastja KostanjSek 1:18,96: šialeia 4 X 100 m mešano deklice: 2. Velenje 5:02,02 (Nastja Koslanjsek, llriî Me/a. Anamarija Šiukovnik, Kaja Vrhovnik). Zadnja letošnja pokalna tekma V Trbovljah je bila zadnia tekma za stafvjie kategorije za pokal Slovenije v letu 20u6. Karateisti velenjskega Shoiokan kluba so osvežili kar pel m<> dalj. Najbolj se je izka- ______ zala Dea Cîovc Pusnik, Fi^^ ki je zmagala med n^ajsimi kadeiinjami. l/idi velenjskih Icknto valccv poka; Slovenije 2ÍH)6 (pel ickem); 3. mcslo Alisa Retlžič (članice posamezno); 3. Klemen Plazar (si. dečki); 2. Alisa Redžič, Lidiia Bo/jc, Dea Gwc PuSnik (članice ekipno), 3. Klemen Plazitr. Frmin Mujdžič (starejši dečki ekipnt»): 3. Andrea Fti-škovoe (mlajše deklice ekipno); 4. Dea (Jovc Piisnik (mlajše kadciinie posamezno); 19, Fnnin Mujd^č (malčki posamezno); 25. Marko Pavlovič (mulčki pljši pionir turniria je bil Ncjc f laïKÎer iz Braskw, Prijave bodo zbirali do 20« decembra Tudi na Šporin zvezi Velenje so pred dnevi obiavili razpis izbor iwi-ho^fših na področju športa v letu 2006. Objvaljen je na splcini sirani www,sporinazvczavelenje,si, dobile pa ga tudi na športni zvezi. Prifave na razpi,s bodo sprejemali do 2t). decembra na naslov športna/-veza.vcIcnjeCi^sioLnet oz, osebno na Športni zvezi Velenje. Upoštevajo se rezitllali doseženi ddnikovlnsicm povzročili škodo v skupni vrednosti 1.X00.000 tolarjev. Ustavil ga je šele stinger Veleiye. 12. decembra - V nedeljo ponoči sije na bencinskem servisu OMV na Selu neznani voznik neregistriranega osebnega avio-m leni pa ga »pozabil« plačati in se odpeljal v smeri proti Slovenj Gradcu. Sledila mu je patrulja PP Slovenj Cîradec» ki pa ji voznik ni hotel usta^ti. Pred Mudo luknjo je zavil na lokalno cesto proii /a-vrsam in nato mimo Cirkovc prrrti I Irastovcu. Tu so ga policisti ustavili s pomočjo prisilnega sredstva, iako imenovanega stingeija. /a storjene cesînopromeine prekrške so mu takoj izdali račun, za kaznivo dejanje tatvine pa ga bc^do ovadili na državno tožilstvo. Baker še vedno vroča roba Veleiye. 7. in 8. decembra - Da je baker še vedno vroča roba, pričala dve kraji na začetku prejšnjega tedna. Z ntwozgrjuene hiše v CmovI so neznanci ukradli 16 metrov bakrenih odločnih cevi. s poslovnega objekta M ins na cesti Simona Blatnika pa je storilec snel 15 metrov bakrenih odtočnih cevi in jih ludi odpeljal. Kar pride pod roko Velenje - Vlomilci in tatovi ne izbirajo dosti, vzamejo, kar se jim Ne meči petard! Sosvet bo izdal zloženko o petardah - Policisti opozarjajo na nevarnost Veletye, 13. decembra - V preiekllh leiih. ludi lani. je bilo v Sloveniji poškod(ívanih več ljudi, ki so bili neprevidni in lahkomiselni pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki. Posledice so bile največkrat opečeni prsti, razcefrani in odtrgani udi. Pogoste so bile tudi po škodbe obraza in oči. Čeprav na območju PU Celje v lanskih božično-novoletnih praznikih niso beležili nesreč, v katerih bi bil kdmirll, je tudi ta noč prespal pri njih. Ob odht)du so mu izročili še plačilni nalog, visok 180.000 tolarjev, kolikor sta nanesla dva prekrška. V enega od njiju je bilo všteto tudi nespodobno vedenje do př>licisiov. Za pretepanje pa ga čaka še sodiSce. istega večera so šli še v Šembric. kjer je razgrajal in večkrat udaril očeta vinjeiu sin, Tudi ta seje treznil na postaji. V ponedeljek. II. decembra, pa so šli dvakrat v slanovanjsid blok na Sercerjevo v Velenju. Prvič zalo. ker je po vratih stanovanja tolkel vinjen odrasli sin, ki ga starši iz sirahu, da bo razgrajal ludi v stanovanju, kot je že večkrat počel, vanj niso spustili. Kršitelju so napisali plačilni nalog, a ta za to. da bi se povsem umiril, ni zadoščal. Ko so morali posredovali še drugič, so ga pridržali do iztreznitve. Veterani na novoletnem srečanju Veleiýe • Kot je 2e v navadi, je Gasilska zveza Velenje in njena komisija /a delo s starejšimi gasilkami in gasilci ludi letos pripravila srečatije vseh gasilskih veteranov. Srečanje je pad. 12.10 Aninialia, dokujik. ssnia 13.10 Anirdalia. Mum. sp.rijí) 13.10 IVprod^jí 11.10 Ikkilaki' 1b.05 l^fflgniiB, nad. 16.00 Nííw pnln^nosuňrJ. 17,00 Cista nuriolínosí, nad. 1A55 74 ur 18.00 Viharl|ubEr/ni.nad. 19.00 ?4 ur 70.00 Ir&nia 71.15 BAR 2?.1b Nd kiHiii/ÍQí^ind. naii. 23.10 Urbarifi Isgeiidc. rtokiiiii. odrini« 00.05 Zahodno krilo, n s n. 01.00 Seksvin^ííUj, nan. 0130 24 ur. pooQviiPv 07.30 Noi^ns pannraina PETEK, 15. decembra SOBOTA, 16. decembra NEDEUA, 17. decembra PONEDEUEK, 18. decembra © 09.[1Q Dohfojulra in(ormaijvno ra/v^dnliia oddata 10.00 V^biriiokogM 10.05 Ods[jrao|a. ponovitev 11.05 spol dnf^va 1U0 POP ram. glasb lina oddaja. r|osi|e : Kingsinn 11.00 Virieosim obvrsiila 16^0 Košarka.posn»ieki£km3 /Isiorng : Mm 17.55 Vahiniokogisdu 18.00 Bre; panfkfl. fiilaénska uidaja 10.10 Begionalns novica 18.15 Asova gibanic», inforrriauvna ofldajfl. ponovitev 19.15 NajspoidiiKva 19.70 Videosiram. obmtila 19.55 Vabiriiuko^letiii 70.00 Ptçmni^kK fa^glBrJniiB. pniofisna addsja Poletni kamp] v /DA 70.55 Bcyioníílnfl riQvi(2 71.00 V liarniuiiiji 2 n^iravo, kriietii^ika oddaja 21a30 Najvi^a. koniakinaoddaia? Danodno^abavNo glasbo. 3,1V nin»/3. Ans^itiitiel SI ali nek m $ani|iir$ki mu^aMli 77.15 loddafBDobrcjulro. mlnrfiiHiivnn ramdnina oiidaia 23.35 Vabimo k o^l^riu 23.10 Naj spol dnsva 73.15 Videu$irani. nbvcsiila SLOVENUA 1 0;.00 Potoôla 07.05 DtArniiiin] 08.00 Poroňla 0B.05 Dobro luim 09.00 Poroûla 09.05 Rahar.nan, 09.25 Risanka 09.30 [(iafsta§ola 10.05 Mudru 10.40 /vami 11,30 pRierPavF^gl^ívar.tínkuni. oddaia 12.26 Osmi dan 13,00 Pofoůla, šport vreme 13.15 Ubmriaduiia 13.45 Duhovni uinp 14.00 Dus|b: jUjsodna/riioia 15.00 Pořoňla. pmmei 15.05 Misiovi 15.40 MiliMci/arLl)/2S 16.05 l/p(^ntr>niorb^:Sny^nni(i]n? 16.75 Štif[KproliyirjdBju.i/13 1/ilO hinvics.vrems, Spon 1/.35 Fyipi, dokom. odda)a.V6 18.75 ?(Ebari|ii duiuliiCK 18a35 nsanM 18.40 Pujsa PKpa. risanka 19.00 Dnevnik, vreme. Šptiri 70.00 PriJo^uvaířNaialito 21.20 íurisiika 77.00 Udiiiňvi, Špnri. vreme 72.50 PoMiiklnb 00.05 ^yipi, dokufM. oddaja 00.55 Dn»vnik, vrim^pori 01,Ml PriJo?avai^Naiali|n.pon. 03.10 liilokanai SLOVENUA 2 06.30 Iniokana; 09.00 Zabavni inlnkan;^! 11^0 Oirožki liilokanai 17.10 ValDarriHna;SPva1psktfm smui^niii, supRrvsIeslalom (M), prenos 13^0 LadyHamilion, ant.CQíilni 15^30 štahla mladosli 16.1b KakQSËiiividelsvf!li2p(]d mi?e. 1/10 1635 Vrt^fjas, 11/11 1/i)5 Zdaj!/a {augibanu življenje 17.35 Prviiniirugi 1/.55 Medvalrivi.lvKoper 1B.25 kduni^a 19.00 IdinL 10/10 20i)0 K^mofia ploiča kralia Salomona, ang.dok. odilaja 20.50 Alpc Donava Jadfan 71.20 lurlkičai.dnk.íel|ion,3/6 00.05 Peii(íl:Miiem,lr^ni:.lilin 71.50 7aftemi§k3srtíia.ang,híni 73.70 AUanus.ír.lilm 00.35 Dncvnik/smajskaTV 01.00 íníokanal pop 0635 D/.3b 0835 0930 10.00 11X10 11.55 13.10 14.10 15.05 16.00 \im r/.bb 18,00 19.00 70.00 20.15 71.15 7330 00.70 07.10 03.10 71 ur yihafl|ubs/ni. nad. (a^i^ n odolen 051 nBd. Iv prodaja Nnvapnlo^nosinarl. Pfir&grina. nad. írpn)a Iv proiJaja Ricki laka PufBynna, nad. Nova pfilo^niEi nad. ti^ib iiedoDiiíisl nad. 24 ur • vreme Vih^1jubn/ni, nad. 24 ur V^emi all pusu GAH Vohunska splcike. smer. Bru/ ^edu, rrari. Bele peščine, amer, fiím 71 lir, [JOfioviiDv Mna panorama © 09,00 Dobrojuiro. inlo. rarv,oddaja 10,00 Vabimo k uglndu 10!05 hfaj vi^ a. oddaja / namdnovabavno gla^o Aisaiubsl SlatiMRkin štííiljurski miťikanii 11.20 Naispoirinm 11.75 Ko^arb, posnstuk iskmu Zlaloiog : IIqIios 14.00 ViiÍ6osuani. iibvesiila 1/.55 Vabimo k ogledu 18,00 h/tiSmai.oirrâkaoridaj^ 18,40 Reyionaliin novice 18,45 48,»^ja0r2avnegasvet3 RejiiiblikH Siovtinije. reporia^a 19.05 NafspoLdniTa 19.20 VideostraiB, obve^ola 19.55 Vabimo k ogledu 70,00 Lokalni ump/gornje Savinjskn doline, informativna oddaja 70,45 Regionaln K novice 70,50 hlaj sput dn(!va 70,55 Vaiiimo k ttgNu 71,00 Ra/gleiiovanja, dok, oddaja 71,30 VfwinuiBsiapiiinoifír, dokumeniania odilaia Mii/tij Velenja 22,00 C;mobefozOric9m.3,TV mrc^a 22.50 b oddaje Dobro imro, iníormaiiwio razvod nina oddal a 23.10 Vabimo k ogledu 23,45 Naj spot dneva 73,50 ViiiuosuarB, obvcsii!^ SLOVENUA 1 06,30 Odmevi O/.OO Alimupomašria/ssnipoiok pmna^liic D/J3b \t |)opoina lorbn: $mm m o? 07.75 Pod klobukoTTi 08.00 Million časopisov, rif^o/. film 09,50 Umko.B/9 1G.45 PolnoiSni klub 17,0(1 Tednik 13J10 PoroCiia, Spori, vreme 13.10 U;iv3jmovydtaviu,9/10 13.40 SovBncivilaliji 14.1 G Piraimd» 15,10 Čarobni napoj rtr, Jerryja. arncr, litm 1/.00 Poro£ifa,špnft.vreii>e l/.lb O/ars 17.25 SoiKja, iv Manbfjr 18,05 Kub3m;?ve/dami 18.40 Pnhaja Nodi. nsanka 19.00 Onuvnik.vrsmB.^pori 20.00 VojkoAn?Bl|C, 10/13 70,30 Hribar 2140 Glava (toe, 5/B 72,30 PoroCila, Spori, vreme 73.0b llk^a Izganjalcev hudiča, ilal. Iilrii 0030 Dnevnik, vreme, S pori 01,in Hnbar 02,70 Infokanal SLOVENUA 2 06.30 Inftel 00,00 Zdbiivni inli*an?dnlandiji, ns. $cn[a 08,15 AriAu3ř;k,izf3b.odrÍá|3 08,40 Niiqa?e[v8.ns,s(!nja 09,05 DUaman.a<>,»!n|a 09.30 Yugioh!,ns,SBnia D9.b5 Vsi psi gredo v rsj.ns, film 11.70 kfi&flrkar^ka liga 17,70 Rakewporlkrj^nbfri 13.70 Vikend na de;(;li.aii>er.lilm 15,00 SkrrvnosiainSkega (lipovca, dokom. odda I a 16,05 Gen spoznajte svei dok, oddaja 17,1(1 ?4ijr,vfRmp 17.15 Nii^n drugi |3;.ajrier.lilm 19,00 74 ur 70,00 V/emialipiJSii ?0,4b BAR 22.4b lainanaloga.(lan. 23,40 NepozahiiKvelikanfjv.amer, liim 01,10 Pi[anal|ubij;(eri.amor. Iilm 03,20 Nočna panorama © 09,00 Miš mai otroSka oddaja, pon, 09,40 Vahimn k ogledu 09.4b VrednotesiopiUnoter, doki imtiiiinma oddaja Velenja 10.15 Najspoldneva 12.00 Vidsosirani, cÉvesola 15,50 Vabimo k uglifdu 15,55 AngleškaPrf>rfiimliya, rmposrsdni prenos lekma, 3. IVnirHJ'd,Am»nal; Poflsmoulh 17.55 Vabimo k ogitfdu 18,00 V harmoniji 1 naiavo, kiiieiijsks oddaja 18,30 ?a nas, iiiladin^ks oddaja. ponuvrLBV 19,10 Naj spol dnuva 19,15 Videosiranr. obvťsiiía 19,55 Vabimo k ogtddu 70,00 1514,VTVnfaya;in.rsyionalni infurmaiivni program 20.75 Kultura, infcrniauvna oddaia 70,30 Zdaj, oddaja/a razgibano ^ivljenfi? 21 HO PopoiniSkfi ra/gladni ce. Ioiopisna oddaja Poleini ;ampi v ZDA 71.50 DillyJoeriiveailRningrad*. posnaick konrsria 27,50 Vabimo k ogledu 77,55 (4aj ^pot dneva 73.00 Videoslrani, (èviisoia SLOVENIM 1 o/.00 /ivJav 09.10 Umko.?/fl m.OD Kakosmvidolbveii/itotí mi;e.7/IO 1Û.70 ft^iïje pfL>sanečfin) 10,50 Sledi,ivKuper 11,70 O/arc 11,75 Ub/ffiaduhs !7.0Q Ijudje nt /eml]a 13.00 Pofoi^ila. Spori vieme 13.15 PnJo^ovcuzNafalijo 1430 Iisifiga lepHga jiopnlrinsva 1435 Peimmuislavo 14.40 tlovRŠkifakior 14,15 Orugnninen|B 14,50 ^t!d?ljsko(Ao 15.00 Glasbeni M) 15.20 PlaneiSloviîmia lb.40 Avrliu|a?075 15,50 Šptiriinćas 15,55 Športne novica 16.00 AnyluškanoyoMiQUia [iya 16,10 Predsedniki Íj prodspdiicc 16,15 Odprlo 16,70 Osmi pomik 16.30 ioralla 16.45 (/Jmeiani7akoni 17,00 Poroiila,§pori, vreme I/.15 hsiegelěpťgďpopoldneva 13.3D /rebaoje loia 16.10 Kiavica Kalka, nsanka 18,45 Sne^mkerJIok. nsanka 18,55 Vrami? 19.00 Onevnik. vn^ma, šp«i 20.00 SpBldoma 71,35 S šporina odtlaia 77,00 Družinske/godbe 72.55 Poročila, vnjmc 23,111 8eloblago,7/2 00.10 Dnavnik. vri^me. ipivi 01.75 ItManal SLOVENUA 2 0630 Infokanal 06.00 Sko/ičHs ílfí.10 Hnbar 09,15 PB.sreCanjciamhijraSkihin manrloliaskdi skupin m otl^strrjv Slovcmie 09.10 SPvalp.smutVSiiM),!. vožnja 10,55 SPva1p,smui;„SVSl(/l.prtín, 1?,Í5 Slovenski vodni kruo 17.40 SPvalp,sm;jt,.VS[(M|,2. viijiqa 13.10 SPv^iii.skokib.prfinœ 15.55 I P v rokom eiij (Z), finale, prenos 20J10 V80/aklaiiihokolisvRia,V10 71,00 Umemi glasbe in pinsa 72,55 SledivCasii,3/4 72.50 Zglavona/abavo,9. rjddaia 73.20 i:P v rokomeiulŽI, finale 00.40 DtiHvnfk/amyjskelV 01,10 Infukanal pop 07,00 IVprnibija O/.30 Maliniidol 07,15 Naš mali svei 07,55 Oroliiiki Í16.00 Allan v ?ve;dolandi|4, ris.senja 06,15 Veseli aviobuski, ns. serija 00.25 An Aiiaii, i^tó, oddaja 06,55 Jaka na Luni.ns.srnja 09,05 Ni ni s fp.lve. n$, ssnja 09.30 QDamaari$,suNja 119,55 Yu-giohl.ns, serija 10.20 Ra^ja dogudivSi^jin^, n$, serija 10,45 Píjwer Rangers, nan, 11,10 î^umiia.ns.serija 11.40 Šolska košarkarska li[ja 12,40 Oiaanuza umor. nan. 1335 Posle(íiii?ma). amer, film 15J15 Zve/da, amer, lilm 16.45 BoiiivNewYorkakuhareka ndríata r/,5b 74 uf-vrstne 16.00 Rakeiepodko?olcem 19.00 74 m 70.00 SreùmKEkd.stoveiKkifilm 2130 Sponnascana 22.15 Casuf lis, an I er. film DO.lb 24 ur, ponovtiťv 01,15 Mo^na panorama © 09.10 10.05 10.10 1035 n,io 12.10 12,15 13.30 13.55 14.00 19,00 19.05 1935 2030 21.10 21.10 71,45 mam/œoxj TEDENSKEGA SPOREDA Mi^ inaS. oiroSka nddaia. pnn, 1513,VIVmaga/in Kiillura, mlonisuvna oddaja ^porini LorHk,^p. irif, oddaja SporinigtRL pogovor Okrogla mi/a,pogovQrv studiu: Veleniemedkaodi d'Hit Id kidlumopresiolnico hvropo Vabimo k ogledu Naj vt^a. odiâja ? n^rodivizabavro olasbo^ejamheiSaLjnekm ^njurskin^ii/ikanQ 1511,vrv ma(ja;in, regionafm • inlornifliivni prr^ram Kiilmra. ioformaiivna oddaja Vjdeostrani, obvestila Vabimo k ogledu Zilai,odd,/ara/gibam2fvlj, POP m. glasbena odrtafd. gosijc: KioijSlon Lokalni uinp Zgomie Savmiske dolina, inícmiauvna oddaia I akovi^, Fu^ka mCiiplakova na Ufjem, r^poriaM Vabimo k ogledu Videostrani. obvestila SLOVENIJA 1 07,00 Poroeda 07,05 Dobro jiiifo 08,00 Pnroi^ila 08,05 Dobro jiiini 09,00 Poroi^da 09,05 llnikn. //9 00.55 ŠUnoprouMju, 1/13 10,25 fislega lepfiga popoldneva 13,00 Porořila, Spoavr&me 13.15 fislega li^pega popoldnava 14,75 Tnnsiika 15,00 Pon](ila. promet 15,05 Dober dan, KoroSkd 15,10 iolebajski, 37/45 16,00 PoiMje, 10/10 16.20 AnCini^nogtce. nsanka 1635 Traktor io]if,n$anka 16,45 Martfnaiopui^je strašilo: ra;oi^aranjii 1Z00 Novii:c. Špori vreme 1/.3b SanluninovSavnijSki pokrgjmi. Mum. Iilm 18,25 ?n2banje3*3pliB6 10.40 Pavle, rdei^ IfSjai^ek. nsanka 18,45 Joko! 2akamoko! loto!, nsankji 19,00 Onevnrk vreme. Sport 20.00 PogovorsofGitserimkom^ade Jane/um Ja n^ 21,00 Julija, 7/13 72J]Q Udmevi, Spor L vreme 27.50 Pisave 23,15 OcrfiSćina Evrope: Smodnik, izdaja m zamia, 1/7 01,00 SantonioDv^avmiskipokrajmi, iktktim. film 01,50 Dnevnik, vreme. Sport 07,50 Iníokaoal SLOVENUA 2 0630 Infokimal 09.00 /aliavni lolokanal 09,55 SPvalp,smiiC..Sl(ML 1, vu^rija 11,30 Otroški íníokanal 1730 /abavni lofokanal 13.10 SPvafp.sinut..Sl(M|. 7. vožnja 14,00 /abavni loirjkanal 14.30 Š SpuilJia oddaia 14.50 Slovericivlialiji 15.70 llppfoa ania: Ljube/easki napoj 15,20 llmeinosi glasbe m pirsa 15,25 PopotehsÎovKnskeopere,7/6 16,15 V30;6k]adibr)kuliss«ia. 1/10 17.30 Tekma, debatna oddaja 18.711 /glavona/ebavo 18,55 Sirtùleia 1976,7/2 70,10 lJmorne/astarB.6/10 71.00 Slndioi:{iy 27,00 Antmija 22.40 Matfkagkidsianřali^kií. 13/13 23,00 Orano fMi//a odra 00,75 Dnevnikiamejsketv 00.55 Infukanal pop 06.55 74 ur, ponovitev 07,55 Ikkilaks 08.15 Vihar ljubtí/ni, nad, 09.45 Ijsta nedolžnost, nad, 10,40 Iv prodaja 11.10 Nova prilo/nosL nad. 17.05 Pcregnna, nad, 13,00 Športna scena 13,45 IV prodata 14,15 IkkiLakc 15.10 Peregrma, oarl, 16,05 Nova pnln^nosi, nad. 17.00 Ďsta nedol^nosL nad. 17.55 74 ur vreme 18,00 Vihar IjubH^ni, nad, 19J10 74 ur 20,00 Na^a mala klinika 70,50 Ba70/!aranR grjsporlinjK 71.45 Zdravnikova vesl, nan, 22,40 SknvTiûsiniomk, nao, 23,35 Nakfa|uMna,nan. 00.30 Seksvomsiu,nan. 01.00 74 ur 0?J)0 Nočna panorama © OohrojuiAi. infomiaiiviio ranedrilna nrldaja 10,00 Vabimo k ogledu 10,05 Angleška Premier liga, lOSMKiek tekmo Arsenal: 'ortsmouih 17,00 Naj ^ot dneva 14.00 Vidvnsiraoi, obvfisiila 17.55 Vabimo k oflifldu 18,00 l^yionalne nrjviue 18,05 PopoiruSke ra/glRdnice, loiopisna oddaja, ponitvitev • Polsttii kampivZDA 18.50 Lokalni uinp Zgornje Savinjska doline, mlomialivna oddaja 19.30 Naj spot rineva 1935 Videosirani, obvesula 19.55 Vabmmkogl{)du 70,00 7upan/vami, koniakuia odr)3|3,aiisi:SrGí!ko M^h. /upanMbVifiBnjB 71,00 Regionalne ooviœ 71.05 Knírka, posnfíUjklekmt) Fleklraff^tedi:Alpos Kt*moplas( 2235 I? oddaje Dobro I uira ml. ra^edrilna riddaia 23i5 Vabimo k oglfidii 23.30 Naj spot rinevd 2335 Vidiiosirani, obvestila SLOVENUA 1 06.30 Odmevi i 07.00 l^ofila i 07.05 Dobrojuuo i 08.00 Pnroiila i 08.05 Dobm jutro i 09.00 Poročila s 09,{15 Radovedni laiVjk ! 09.70 Risanka j 09,30 MartinainptičjRStra&lo: i opora i 09.40 l'wÎsireSig 10/10 i 10.00 /godbe li Školjke i 10,35 Ndvrtu, tvfvlanbor i 11.10 Kufiam me/danti : 11.45 PriJo?ovi:u;Naiali|o I 13.00 Por otila. Spori vra me i 13.15 Pogovorsnriidiiëdnikom vlade j Janezom. la 160 i 11.70 Morji? jiTRsenečetij. i poljiidoQ/nan. oddaja ] 15.00 l'ofoi'ila. promel i 15.05 Mosiovi i 15.10 Marian.koni.kipleSfisiep. i 13/13 j 16.05 Ali niH po;na§:sent olok i praiiaSalet: i 16,10 /latkoZaklarfko i 16.30 KHigamenp.iioga i 17,00 Noviœ i 1 /30 Kakii }'m\G sluviMiski gradovi, j dokom, oddaia | 18.00 Rpsnii^iia fBsmf.nosi j 18.35 AnCine nogice. nsanka i 19.00 Dnevnik, vrrtiIe, ^ori i 20,00 Piramida \ 21.00 Pngovor/opa^icijo i 27.00 Ddmi;vi, špori, vrome j 77.50 V^jKiredna ekonomija, 7, j oddaja | 73,50 Kako živijo slovim^ gradovi: i Vt^li^niski grad i 00.20 Rpsnii^na resni&iosl j 00,b0 Donvnik, vrnnie, Sjiorl i 01.50 Inlokaiial j SLOVENUA 2 06.30 lolokanal i 09,00 /abavm infokanal i 11,30 OimSknnfokaiial i 17,30 Zabavm fitfokanal l 11,70 Hnbar j 15.25 Animija i 16.05 Suidiociiy j 17,05 Alpe.Dnnava,Jadran I 17,35 Mosiovi i 18.05 labirinl ] 19.00 Mali oglasi. 9/13 I 70.00 Krínúnm, tvlilm j 71,00 Najboljima podjtiUií^a ideja i 7130 /id. jp,/ero, sng drama • Ljubljana i 23,00 SolidaniosL poljski film i 00,55 Dnevnik miejske tv i 01.70 Iniokan^l i pop I 06,40 74 iir,ponfjvm^ i 07.10 Riukilakt? j 08,30 ViliarljubB2ni ] 09,30 Cisianedolinosinail. i 10.75 Ivprodaia j 10.55 Nova pnlolnosi. nad. j 11.50 Pemgnna.rad, j 12.15 Najimv^rjKtn6jšeporok{?svtiia, i dokiim, oddaja : 13,A5 TV prodaja i 11,15 Rifkilake j 15.10 Peregnna, nad, i 16.05 Nova pni o^iosLi kad, i 17,00 Cista nedoDnosi, nad. j 17,55 24 ui vreme : 18,00 Vihar ljubw nad, i 19.0 0 74 ur j 70.00 Prevsneno! i 21,05 Združena v snegu. ;imer, lilm | 27,45 Miami, nan. j 23,45 SeksvmE^Lunan, i 00.1S Al]3s, oan. i 01.05 24 ur,poiwvitBV j 02,05 Noćna panorama i © 09,00 Oobmjutro,inlormaiivnr) r;)ifvednln7 odilsja 10.00 Vabnnokoyledu 10.05 Zupan 2 vaim, pogovor v siodiu, oosi: Srečko Meli, /upanMU veii;n|D 11,05 Najspoidnflva 11,10 Košarka, pftsnebik tckms FiRktra Esotecb:Alpcts Kemoplasi 14,00 Videosi/ani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas/a nas, mladinska otldaja, ponovitev 18.40 Naj spol dnava 18.45 Naja Iraku vnei^i dogodki angt?Skc Pipjnicr lige. Sp. odd. 19.30 Video^irani. obvrsLila 19.55 Vabimokogledu 70,00 1515,VTVmaga/in.regionalni •informaiivni program 70,75 Kiiliura. informativna orldaia 20.30 Spnrini torek, Spwiria míomiaiivna octdaia 20.50 Šporini y os t. kontaktna oddaja 7130 fairplav.SpiiiUia oddaja. 3. TV mreta konprplavaloosflmne 27.00 Asova gibanica, inf, 22.30 l/oddajeOobrojDlJO. ml. ra/vednina nddaia 73.70 Vabimo k ogledu 23,75 Naj spol dneva 23,30 V ideosirani. obvestila SREDA, 20. decembra SLOVENUA 1 07,00 Porořila 07,05 Dobro jutro 08.00 l^oroi^jla 06,05 Dobro juiro 0330 Poroùla 0935 Uroslan.2/10 09,70 Risanka 0930 Ali nip po/naS: la/sem j [S ens ko listje 09,10 ZlatkoZaklailko 10,00 Kii|igan>enBbrig3 10,75 igtpLl/6 1115 Spetrloina 13.00 Poročila.Spori.vremji 13.1b Pogovor/opo/iajo 14,75 VojkoAnzslji;. 10/13 15.00 Poroûlfl, prnniBl 15.05 Mosiovi 15.10 Sola prvakov II, 3/76 16,00 Risanka 16.05 Male siva tislic!!, kvi; 17,00 Novicí!, Spori, vremu 17,35 Z vami 10.75 Žrebanje Astra m foia 18,10 Kriek.n^anka 18.15 Vran Dokolenko, nsa oka 19.00 Dngvnik. vreme. Spori 70,00 Strti 1wuov1, ani«r. Iifm 21,10 KniO,igranililm 77,00 Udmevi,Spori, vreme 77,55 Dmi/je 00.10 Z vami 01,00 Dnevnik, vrtmie. Spon 0730 Iniokanal SLOVENUA2 0630 Infokanal 09,15 Ljud|ein;:nmlja 10,10 SPvfilp.smu(i.,SllŽ),1, voTnia 11,55 SPvalp,smu(:..SVSl(M}, prenos 13,10 SPvalp,smui,.Si(2),2. vožnja 14,00 Zabavni inlnk ana I 14,45 Sttotnanoi 15.15 labmm 1635 Tekma, rjebaUïd oddaja 1730 Zylavooa^abavo. 10, oddaja 18.00 Mosiovi 1830 L]^vatmov?drav|u, 10/10 19.00 Praksa. 18/27 2030 Smučarko mag^n 70,40 rvroligavkrćarki,lottom3lic3 U nim Olimpijî?, prents 2730 Slovenskaja?7Si;ena 73,05 Ijubmajmskiíiím 00,50 Dnuvirikiflmej^knlv 01.1b lolokanaf pop 0B35 74 01, pociuvilev 0735 Ridilake 08,75 Vibarljubs/ni.nfflJ, 0935 Ciâia npdolinost, nail, 10.70 rVproda|3 10,50 Nova priložnost, itad. 11,4b Poregnna,nad, 17.10 Prrverjeno! 13.15 IV prodaja 14,15 Ridilake 15.10 Peregrina, nad, 16.05 Novapriíij^oost,iud. 17,00 Cisie nodolínost. nsfl, 17,55 24 ur.vrame 18.00 Viliarljubemnad. 19,00 74 ur 70,00 PravniSkr jasirubi. amer. Iilm 71,10 NakrajoMna, naa 2235 Miami, nan. 23,25 Saks v mesui. nan. 0035 Alias, nan, 00,55 21 or. ponovunv 01,55 Nočna pa DOTama © 09,00 Dobrojutrainfoniiaiivnu- ra^ednlna oddaia 10,00 Va^mokngledn 10,05 športni iorek,SjJortna inlnrmaitvna oddaja 10,75 Naj spol dnnva 1030 športni gosL pogovor 11,05 NajairakuvooiSi dogodki angleske Premier fige, ponovitev 14,00 Videostrani. obvesuld 17.55 Vaismo k ogledu 18.00 Mala potepanja. oimSka oddaja, 3. IVmre^a 18.40 Regionalna novice 16.15 V harmoniji/n^^avo, knieii|^a oddaja, ponoviiev 19.15 Naispoidnnva 19.20 Vi deostnîiii. obvestila 19.55 Vabimo k oglei^i 70.00 POP mrn.kQniaklna glasbena oddaja 20,55 Regionalne novica 21.00 Ddpria icma. koniaktna oddaja, B.TVinre^a 77.00 l^otldaieDobrojUin), mlormatrvno ramdnlna oddaja 22.50 Vabimo k ogM 22.55 Naj ^jioi dneva 7330 Videostrani. obvesula 1919 OPA! NEDEL7A Knjlûilca Velenje epa:qroep PRIREDITVE Mi oroskon Oven od 21.3.do2l.4. ^^ v pnriKtru. s h\m\] sc ktsic ukvariRli v n^sli^niih V ^^ ^ rJriRh ne, lok/aine bosio ni^ knvi nastalo sititscijo. oî^uki pa liodo V vseeno padali ns vas m nikogar dru^etjd. Íiíio koio ic^ivaic udi ?a(adi la kih l|ij{ÍL k] vam bofl^ vria^cririiih drKh kradhpaneiiS pumiem se bO' pngcwtřií» m vc^sivan pn^^l^ skiipai. /aupsniv bo vmicno. poiutic bo oillično. lisu bm? pannt^ria pa bosle ša naprei le $ćt(i|dnli. Bik ed 22.4» do 20.S. Ktiifnosi biKte oddahiuli. sai bosie (vrawli/ wèino ifcla,k( va/n h iiekai ^^^^ icdntiv m pusti prav diiiati in spati. Ni.ie nile.Jihbasteznalir^niliinmti vmig/a inid? Se ho splačalo. v(irjmB.'.Sivorlniknv ne razoča raiie. tudi za iijihsi je lioha vzeti čas. Vodnar od 21.1. do 19.2. Poslali SIK tako občutljivi m/amcrliivi, da vam nihče več ne upa nič jiove fB dftli naravnost v obraz. To ju nikakor m dobro, saj se vas bodr; /ačeli ljudje XAk izogibali, če se stvan nit bosio lotili na povsem rlnigačon na^in.7an>cro^8 ^^bko kuhate, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. In lur^ kak§no krepko besedo ^ ^ na račun vašega dtla bo treba pointo, hnCete. da si ne boste situatiie posiabSali. Kar se Ijièezni Dî^e. ^/de pravijo, da zanekrat ne bo §e nič novega. Ustaia pa vpra&ar^e. alt si spremembe sploh ^liie. Ribi od 20.2. do 20*3* Najiepâevtem tednu bo dnj^nisspartnenem.Skraim čas pa hi ^e bil. da tudi sami spoznate, da morate biti hvalc>ni. da r>e je 2aplet n3§il tako kot se jt. Kaj lahko bi se namreč /godilo, da bi se vam ;aradi na videz prjvsein obrobnega vprašanja življenje obrnilo na glavo. Zato poskušajte vsaj nekaj dmlivcti drugače m pn m upo(&vati ludi vse osto. karvas resnično mon nekaj Kar nekaj jirijaitljev. ki jih ?e dolgo mm videli, hosts sreílali v naslednjih dneti. Pasak)vam bokol^dolgo ne! Velen|e Četrtek, 14. dec. 10.30 Velenjski grad Krašenje novoletnih smrećic in odprtje razstave novoletnih volčiintc otrok vrtcev in šol Šaleške doline 170Q Titov trg Veseli december 2008 - Srečanje z dedkom Mrazom 19.Q0 Nakupovalni centerVelsnje. Bistro Jaka Predstavitev kulturnegd projekta PESPOSbySenke 19.DD Mestna četrt levi breg Meditacija in tematski večer 19.19 Knjižnica Velenje, studijska Čitalnica Predavanje • Mdrko MileliČ Šerdcner: Kenija s kančkom Tanzanije ig.3D Glasbena sola Velenje, velika dvorana Koncert učencev in dijakov aktiva 73 trobila Petek, 15. dec. Titov tro Ledena dežela 10.00 • 22.00 Brezplačno drsanje (od 15. do 30.12.2D06) 16.00 ' 18.00 Otroške praznične ustvarjalne delavnice 16.00 Glasbeni nastop: Konovski strajharji 17.00 GI dsbe no lot kovna predstava: Čarobna smrečica 18 DO Otvoritveni koncert Mambo Kings 9.00 ' 19.00 Titov trg 4. Praznični sejem Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot 8.00 ' 19.00 Središče mesta, pri sodisču XVIII. poulični Božicnonovoletni sejem 18.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Coa[ knjiga 19.00 Galerija Velanje Odprtje razstaveVladimir Makiic: Dela 19 3D Glasbena sola Velenje, velika dvorana Koncert učencev in dijakov aktiva za tolkala 20.00 Mladinski centerVelenje Okrogla miza o tečaju elektronske glasbe Mladinski centerVelenje Koncert elektronske glasbe: Podzemlje teh na 22 00 Klub Max Rockvaćer Dípers, The Real Things. Various Artists Informacije in rezervacije: 03/687 09 97 Nočni t Muzeja premogovništva Veienje Kdaj - kje - kaj Sobota; 16. dec.. Titov tro ledena dežela 10 DO Plesna Šola Spin: Spini gre v plesno soIo 1CL02'12.00 in 16.0018.00 Otroške praznične ustvarjalna delavnice 11.00 Plesni studio f^: Praznični nastop 12.00 lutkovno gledališče Velenje: Medvedja pravljica 16.00 Ljudski pevci Reber in Aljaž Sed ovni k 1700 Društvo za razvedrilo O.K. Family: Lola in Dudu 8.GG-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 8.00'19.00 Središče mesta, pri sodišču XVIII, poulični Božično-novoletni sejem 9 0D 19DD Titov trg 4. Praznični sejam -Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot Titov trg 3. Golažijada Tekmovanje v kuhanju Šaleškega golaža Ij.OQ ^âkupovâlf]í center Velenje Otroške ustvarjalne delavnice 19.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave * Vojvoda ,19.gg Mladinski center Velenje Zaključek leta Mladinskega sveta Velenje Nedelja, 17» dec,_ B.OO'19.01? Središče mesta, pri sodiičo XVIII. poulični Bořičnonovoietni sejem 10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi Babice p rip ove ti uje Ponedeljek, 18« dec. Titov trg Ledena dežela 16.DD 18.00 Otroške praznične ustvarjalne delavnice DdHOOnaorBi ^^stopi na prazničnem odru OŠ Gustava šilihs Veienje: Korajlniki DŠ Livada: Plesno glasbeni nastop Moški pevski zbor društva upokojencev Velenje 8.00 19.00 Središče mesta, pri sodišču XVIII. poulični Božičnonovoletoi sejem 18.00 Kunigunda-regionalni multimedijski canter Odprtje multimedijske razstave 9. festivala mladih kultur Kunigunda 2006 18.Q0 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Božično novoletni koncert učencev nauka o glasbi in sodobnega plesa (I) Torek; 19. dec.,_ Titov tro Ledena dežela 16 00-18.00 Otroške praznične ustvarjalne deldvnice Od llOOnaorei Mdstopi na prazničnem odru • OŠ Gorica: Novoletne radost. OŠ Šalek; Zadnjič v tem letu, OŠ Antona Aškerca, otroška folklorna skupina Središče mesta, pri sodisču XVIII. poulični Božično-novoletni sejem 18.po Glasbena šola Velenje, velika dvorana Sožičnonovoletnt koncert učencev nauka o glasbi in sodobnega plesa (II) Sreda, 20. dec. Titov trg Ledena dežela 16.00 18.00 Otroške praznične ustvarjalne delavnice Od 17.00 naprei Sestopi na prazničnem odi u Mlajši pihalni orkester Glasbene šole Velenje (dirigent Janez Marín} • Os Mihe Pintarja Toleda' Zima. zima bela, Doliški oktet 8.00-19.00 Središče mesta, pri sodišču XVIII poulični Božično-novoletni sejem 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure • FsstI (J. Sykes), Modri BoliČek (T. Simon) 19 00 Dom kulture Šoštanj Božično novoletni koncert učencev Glasbene lole Velenje* oddelek Šoštanj 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje PredstavrtevAlnianaha občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Raki X Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma • RK Gorenje : RK Cimos Koper Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60). Sosfronj Torek, 19. dec. 11.00 Park pred DŠ Šoštanj Odkritje dopisnega kipa Karla De-stovnika • K a juh a Petek, 22.12.2006 ob 19.19 OPA! NEDEL?A Knjižnica Velenje opa:qroop Mini ali maksi? Vek'nje - Jutri ob 18. uri bixlo Clanj šaicskiii lik(wiiikov v Vili Rožic (v Sončnem parku) odprli likovno raz« stavo, ki jo je jxídprl Javni sklad RS za kidturnc tlejavrtosli. V kullumcni progfâiîiu bo nastopila Itsmeralda Ju-kon. plesalki! plesnega !ilud?a N. Akademski slikar Denis Senogac* nik, mentor likovnih dclavnic v Dru- štvu šaleskiJt likovnikov, je na vahiJu na razstavo zapisal: *V tokratnih de* lavnicaii nas je zanimal manjši format, njegove kompozicijske lastnosti, komponiranje teme na maio slikarsko povrSino, hkiaii pa smo poskjSalj izvesti prenos z majhnega na večji formal Ob prenosu smo poleg eksperimentiranj velikasimi potez, količine nanosov medija in abslrahiianja od-vcCnih inr(3mmcij opazovali in posku- Kpledar imen Decetnber/Gruden 14 • Četrtek- Janez, Dušan 15 • petek-Marija, Maksim, Kristiana 16 # sobota-Adelajda, Albina. mednarodni dan strpnosti 17. nedelja • Lazar, Pelagija, tretja adventna nedelja 18. ponedeljek-Teotim, Gracijan 19 • torek-Urban, Darij, 20 • sreda-Julij, Maksencij, Evgenij Lunine mene 20 • decembra, sreda, (prazna luna) 15:01 Pregovori Grudrta^h veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska. Grom in blisk o zimskih hva-trih. huda zima bo pri vratih. Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. 5aii spoznati, kaj se pri procesu d(v gaja. Nalogo ni hila neposredno posnemanje manjših sliCic na vele formate. lemvec spc^znati. kaj pomeni izbrati velikost slikov-nega polja, kaj se zgodi 2 izbrano tematiki» 1er kako jo jc poircbncj deformirali, da slika funkcionira sam^^tojno in estetsko.« Na razstavi b«lo j)a ogled dela 25 članov in cianic Šaleških likovnikov. ■ bé Otroški žur z bazarjem Soštarý - Vrtec Sosianj ho danes (14, decembra) popoldne m Trgu bratov Mriivl(akt>v pripravil fx sesli oiroiiki novxïlctni i^ur ?. ba?arjem. Otroke bo na prireditvi z besedo, pesmijo in plesom zabaval Sten Viler, mednje pa pride tudi dedek Mraz. Zaposleni in otroci s» se na dogodek Vft6 IH6 MALAVI tJBM gozo N SLOVENS, PI&ATïU. FRAN (ieS4>1SS7) slovenska PESNICA* majda kos lave KÛ2NA TVORBA WtVXJE raiSA MLTT > » N iQRAlXC JDtt* ai.OS«N8KI HCiSjtr« KOK tropska KUK^ICA TC2A MNjiA, owajwce A PRMTANfiKÛ I V muji rudolf nurejev ^^-9- A vrv, konopec. VOZ ORGANSKA 9pojir4a 6 HDROKSL. skupino qrCavo polsno. kj ss □a cç»m N O ajd, mnogo* B02EC imsnit* nik (REOKO) O >-C» M '>-6 t¥koći račun CAMfi v kdconui hwao slovens. igralka tona-mariča UčiUXA TRMCUL- JE Cankarjeva Id/m«stna tržnica/Velenje Te!.:03/586-30-39 AKCIJA-30% GOTOVINSKI POPUST ZA NAHRBTNIKE! Poslovna darila so eden od številnih pch slovnih prijemov negovanja dobrih odnosov... Zato smo vam v Pentlji pripravili veliko izbiro poslovnih daril in daril za vse priložnosti. Ko led a rje. rokovnike, voščilnice. pisala, promocijska darila, izdelke dotnače obrti... Obiši^ite nas in skupaj bomo izbrali majhna in velika presenečenja. Zo veliko stM so potrebne majhne pozornosti- Ml JIH IMAMOl Izrezano geslo, opremljeno z va§im naslovom, po§ljite na Naš čas, d.o.o.: Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom Pentlja, naj-kasieje do 27. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade, trt darila Penllje. DEŽURSTVA Zdavstveni dom Velenje OBVESTILO • Spoštovana zavarovanke, spoštovani zavarovanai. obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Ma to telefori^o številko po-kiDte SAMO V »U JNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo žvije-nje in je potrebno t^oisnje ukrepanje ekipe za nuino medicinsko pomoč. Pogovore na lej A lil O V L K K J CnR7!KJ4. deberlu Goterju in Mojci Rabič, Skupno je dobila la leden največ glasov, kar 436, Mojca Rabič. ki. je irenutno ludi prva na iesivici. Upoštevali bomo vse glasove, ki bodo v naSe uredništvo prispeli po po§(i (Naš čas, Kidričeva 2 a. 3320 Velenje) na ku-pouu številka 6 do lorka. 19. decembra. do 10. ure. Med tislimi. ki bosie glasovali na kuponu šievilka 6. bomo izžrebali nagrado pokroviteljev: flotel Razgoršek (3 x kosilo za dve osebi); Tovarna nogavic Pol-zela(3 X darilni paket): M 4 (torba Yamaha Tyros 2. kapuda-stcr. kumplei peres fd saksofon in volHester); S Oliver Cenler Nova (3 X majica S Oliver); Turistična kmetija Kon)Sec ( lx savna z mesečevo kopeljo. 2 x do-lina savn za em) osebo) m Abi-lura Celje (tri torbe Abitura). Naj osebnost leta 2006 Predlagam: Obrazložitev: Moj naslov: Nagrajenci prejšnjega tedna: Nagrade pi^kroviiclja ?ny dajalna in ski servis Elan Vsjlcnje. Šalek 7 (3x družinski Uežnik Hian) pr<5jm«go: Breda Kolar. Spliiska 30. Velenje; Ljudmila Ta m se, lirasiovec 50, Velenje in Marija lajnik. Ravne 43 a. Šoštanj. Nagrade pokrovi-ulja Kemično čiščenje Polák Marijana, s^p., Koroška cesia 44, Velenje (6x ke-mično čiščenje v vrednosti 5.000 SIT (20.86 l-VRA) prejmejo: Mile Topolovec. Tavčarjeva 21, Velenje; Irena Maršnjak. Šalck 90. Velenje: Anton Poijitók. Fcv iiova 6, Velenje: Mijo Bor-koviC. Ccîjla 7/10. Vcic;njc; Zinká Razbornik. Podlo'aj 16 E. Velenje in Ana Pisiot-rik, Tavčarjeva 19. Velenje. In ie nagrade pokrovitelja Parfumerije Reťan (3 krai earilni pakei v vrednosti 5.000 S1T): Natalija Slimu-lak. Cesta lalcev 18. Velenje; Marija Blagolinsck, l.okovica IS a, Sošianj in Dragica TiČ, (»oriška 44. Velenje. CENTER NOVA VELENJE Z (mxwo ponopbo zanoo in zanj Prihodnost pripada tistim^ ki zaupajo miku svojih sanj... vse lepo v letu 20071 Cenimo vaSo zvestobo, ostanite z namil Praznični naKupl za V80 družino v prodajalni Eva v Velef\ju. Darilni bon je odlična Id^a za darilci Stari irg 33 332Û Velenle tel.: m 36 30 in 896 36 32 ViKnlčneB decembra ste ie ftsciej ■Hljazno voMieNli Lestvica naj osebnosti za leto 2006: Turfstlčfta Knw)f|a Koroèec, ljubi|a 6. Možice Tel.: 03 583 11 22.031 619834,051 819S34 PE GORMJI6RA0:041 519538 www.iuflzemKorosec^slo(.r>Bt T.Mo|