glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Leto XVII Številka 33 (595) Velenje, 21. avgusta 1981 Cena 7 din YU ISSN 0350-5561 Stevan Doronjski 13. avgusta je preminil tovariš Stevan Doronjski, ugledni revolucionar, eden dolgoletnih tesnih sodelavcev tovariša Tita, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ. Tovariš Stevan Doronjski, čeprav že leta hudo bolan, se ni odtrgal od zaupnih mu odgovornih partijskih in državnih nalog, ki jih je do konca samopo-žrtvovalno in uspešno izpolnjeval. Odhod tovariša Doronj-skega je velika izguba v vrstah zvestih borcev za Titovo politiko, revolucionarnega boja zveze komunistov Jugoslavije, delavskega razreda in naših narodov in narodnosti za nacionalno in socialno osvoboditev za zmago in razvoj socialističnega samoupravljanja, za bratstvo in enotnost ter socialistično skupnost vseh naših narodov in narodnosti, za neodvisnost in neuvrščenost Jugoslavije. V soboto, 15. avgusta, je bilo vseljudsko žalovanje. Zadnje slovo od velikega revolucionaija bilo v Novem Sadu, poslovilne besede pa je spregovoril predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Vlak bratstva m enotnosti V jubilejnem letu iz Slovenije v Srbijo Letos poteka 40 let, odkar je okupator- začel preganjati Slovence z rodne zemlje in 20 let, odkar je odpeljal prvi vlak Bratstva in enotnosti slovenske izgnance na obisk h gostoljubnim prebivalcem Srbi- Je- V letošnjem jubilejnem letu bo blizu 1.100 izgnancev iz Slovenije in njihovih družinskih članov z vlakom Bratstva in enotnosti '81 11. oktobra spet odpotovalo v Srbijo. Med potniki letošnjega vlaka bo tudi 26 izgnancev in njihovih družinskih članov iz Šaleške doline ter 3-članska delegacija skupščine občine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. V Srbijo pa bodo potovale še delegacije SR Slovenije ter delegacije naših rojakov iz Avstrije, Italije in Madžarske. Muta 1981 »Sreča v zelenju in cvetju" Od 26. do 30. avgusta bo na Muti že tradicionalna manifestacija Gorenja »Sreča v zelenju in cvetju.« Razstavo izdelkov »zelenega programa« Gorenja bodo odprli prihodnjo sredo ob 9. uri. Drugi dan, to je 27. avgusta, bo strokovno posvetovanje »Intenzivno pridelovanje hrane na manjših površinah in usmerjanje mladih«. Posvetovanje naj bi izpričalo naša prizadevanja, da tudi na manjših površinah pridelamo kar največ kakovostne, zdrave in sveže hrane. To pa terja sodobno in intenzivno gojenje rastlin. Tovarna Gorenje Muta je s sodelovanjem osnovne šole Vuzenica v ta namen že organizirala de-montracijski center za intenzivno pridelovanje hrane na malih površinah. Spoznavanje vuzeniških učencev s kmetijsko mehanizacijo in delo z njo, poznavanje pogojev in uporaba gnojil ter zaščitnih sredstev pa je, kot zat-ijujejo v Gorenju, prvi tovr- stni primer fakultativnega izobraževanja v okviru usmerjenega izobraževanja. 28. avgusta bo na Muti »dan Koroških Slovencev«. Pripravljajo pa tudi zanimiv kulturni program z odprtjem razstave del udeležencev likovne kolonije. Prihodnjo soboto, 29. avgusta bo na Muti koncert kmečke godbe na pihala s Pernic, na Lovrencu na Pohorju pa slovestnost ob 100-letnici tamkašnjega kosarstva. Zadnji dan manifestacije »Sreča v zelenju in cvetju«, to je 30. avgusta, bodo pripravili na Muti priložnostni program folklorna skupina iz Banje Luke, pihalni orkester iz Fre-illassinga in godba z Mute. Ob 15. uri pa se bo pričela tradicionalna »parada cvetja.« Velenje Območna komisija za ocenjevanje naložb Dopoldne se bo v Velenju sešla na prvo sejo območna komisija za oceno naložb, ki jo je imenoval izvršilni odbor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje. Na seji bodo opredelili način dela območne komisije za oceno naložb na območju Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Velenje, sprejeli dogovor o načinu dela komisije ter pregledali naložbe v teku in prijavljene investicije na območju podružnice SDK Velenje. Obravnavali pa bodo še predlog za izdajo mnenja za gradnjo proizvodne hale pakirnih sistemov delovne organizacije REK — Plastika Velenje. Poletje se je že prevesilo v drugo polovico in v preteklih dneh so na hmeljišča že prišla prvi obiralci, ki si bodo prizadevali, da bi nabrali kar največ tega zelega zlata in tako zaslužili nekaj denarja. Prijetne tople dni pa so mnogi kmetovalci izkoristili tudi že za spravilo krompirja, ki je, kot pravijo, letos v naši občini dobro obrodil. Vlak Bratstva in enotnosti bo iz Slovenije odpeljal 11. oktobra. Na poti bodo goste sprejeli in pozdravili predstavniki 40 srbskih občin že v Sremski Mitrovici. Drugič se bo vlak ustavil v Beogradu, na železniški postaji Topčider. Od tam bodo potnike vlaka, ki mu ni primere v svetu, odpeljali na Dedinje. V amfiteatru 25. maj bo velika manifestacija bratstva in prijateljstva, na kateri bodo govorili predstavniki SR Srbije, SR Slovenije in mesta Beograd. Zatem bodo slovenski izgnanci in njihovi -družinski člani ter delegacije obiskali Hišo cvetja in se poklonili spominu tovariša Tita, delegacija vlaka Bratstva in enotnosti pa bo položila venec na Titov grob. Iz Beograda bodo potniki v vlaku Bratstva in enotnosti Predsedstvo Priprave na tretjo konferenco ZS Slovenije Predsedstvo . občinskega sveta zveze sindikatov Velenje, se bo v ponedeljek sešlo na redno sejo. Na seji se bodo seznanili s polletnim gospodarjenjem v organizacijah združenega dela Šaleške doline v prvih šestih mesecih letos. V skladu s pripravami na tretjo konferenco ZSS bodo imenovali odbor, ki bo skrbel za nemoten potek priprav in aktivnosti, ki naj bi potekale v občini do konference. Člani odbora bodo skrbeli za usklajevanje in spremljanje razprave, pripravili "pa bodo tudi predlog udeležencev tretje konference in predloge aktualnih tem, ki jih bodo vključevali v razprave za to konferenco. V nadaljevanju seje bodo člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje spregovorili še o nekaterih drugih nalogah. MS ZKS Celje Ocena gospodarskih razmer Včeraj je bila v Celju 77. razširjena seja sekretariata medobčinskega sveta ZKS Celje, na kateri so politično ocenili sedanje gospodarske razmere v občinah celjskega območja. Seja sodi v okvir priprav na izdelavo celovitejše ocene gospodarskih gibanj na celjskem območju, o čemer bo razpravljal medobčinski svet ZKS Celje predvidoma še ta mesec. nadaljevali pot do gostiteljev v 40 srbskih občin, ki že dve desetletji sodelujejo v tej enkratni manifestaciji bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Pri gostiteljih, ki so jim kot bratje in sestre nu- dili gostoljubje in zavetje v letih najtežjih preizkušenj, bodo znova preživeli nekaj prijetnih trenutkov, da bi se 15. oktobra spet vrnili v Slovenijo. Srečanje mternirancev Po štiridesetih letih spet skupaj V nedeljo bo v prostorih Delavskega kluba v Velenju srečanje bivših političnih in-ternirancev prvega slovenskega transporta v koncentracijsko taborišče Mauthausen, ki jih je okupator odpeljal iz celjskih in mariborskih zaporov 23. avgusta leta 1941. Srečanje, ki se bo začelo ob 8. uri, bo organiziral posebni pripravljalni odbor pri komisiji za bivše politične zapornike in internirance. Komisija deluje pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV Velenje, ki bo skupaj z delovno organizacijo Rudnik Lignita Velenje pokrovitelj tega prvega srečanja. Organizator pričakuje, da se bo na njem zbralo blizu petdeset nekdanjih zapornikov. Po pozdravih organizatorja in pokroviteljev ter osrednjem govoru se bo začel kulturni program, ki ga bodo izvajali člani Rudarskega okteta in recitatorji. Zatem bodo udeleženci srečanja položili venca k spomeniku tovariša Tita in spomeniku NOB na Titovem trgu. Organizator jih bo popeljal tudi na ogled Velenja in Šoštanja ter spominskega parka na Graški gori, kjer bodo prav tako položili venec k spomeniku padlim borcem XIV. divizije. Z Gore jurišev se bodo vrnili nazaj v Velenje, kjer se bo v prostorih Delavskega kluba nadaljevalo to-variško srečanje. (V) TGO Gorenje Trakovi znova stekli V sredo, 19. avgusta so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje spet stekli tekoči trakovi in stroji. Od 1. do 18. avgusta je bilo na kolektivnem dopustu, kot že vrsto let doslej, okrog 6.200 delavcev. V dneh kolektivnega dopusta so delali zaposleni v tozdu Gradbeni elementi (v obratih v Gorenju, ki smo ga te dni obiskali in o čemer poročamo na 2. strani, ter v Šoštanju), prav tako v tozdu Kompresorji Črnomelj, kjer poteka poskusna proizvodnja tega novega izdelka TGO Gorenje. Med kolektivnim dopustom ni bilo počitka tudi za vzdrževalce, prav tako pa ne za del zaposlenih v tozdu Orodjarna in DSSS. TGO Gorenje-temeljna organizacija Keramika DO Veplas Velenje Vroče je, pa vendar. v polletju prvem polletju pa so naslednji: načrtovano proizvodnjo so presegli, saj so naredili 550 tisoč kvadratnih metrov ploščic, načrtovali pa so jih 10 tisoč manj. Nad predvidevanji je bila tudi proizvodnja okenskih polic v obratu umetnega marmorja v Šoštanju. Tu izdelujejo še okenske police, s l. avgustom pa so zaceli tudi z redno proizvodnjo kopalnic. Uvedli so dve izmeni, in to pri istem številu delavcev. Ker jih je sedaj zaposlenih v tem obratu le 30, jih bodo do konca leta še nekaj zaposlili.dabidokoncaletana-redili tisoč kopalnic. Obenem so se odločili, da bodo opravljali tudi kompletno montažo kopalnic in ploščic tako, da bi kupec dobil praktično kompletno kopalnico — z elementi sanitarne opreme, kopalniškim pohištvom in kopalniškimi ploščicami. V letošnjem letu bodo povečali tudi prodajo »biskvita« — nedokončanih ploščic. Njihov kupecje tovarna v Libojah, ki jih je morala doslej uvažati. Tako bodo naredili za to tovarno v tem letu 80.000 Zadovoljni z doseženim V tozdu Keramika TGO Gorenje v vasi Gorenje se za razliko od večine drugih temeljnih organizacij združenega dela TGO Gorenje odločajo za kolektivni dopust zaradi narave dela. Poleg tega pa gredo njihovi izdelki prav v tem času zelo dobro v prodajo. Pa ne le v poletnih mesecih, ampak skozi vse leto, saj imajo celotno proizvodnjo prodano že do konca leta. Prizadevajo pa si tudi, da se v tem času proizvodnja ne bi zmanjšala in s tem okrnila stabilizacijska prizadevanja. Po besedah vodje tozda Karla Škrubeja.je 200-članski kolektiv tozda Keramike zadovoljen s proizvodnjo v prvem polletju, še posebej v mesecu juliju, ko so količinsko proizvedli največ, saj so naredili kar 95.000 kvadratnih metrov ploščic. To je za 10 tisoč več, kot so predvidevali. Da bi lahko tudi čimveč njihovih delavcev v tem času koristilo dopust, si pomagajo s praktikanti. V mesecih juliju in avgustu jih bo skupaj na počitniškem delu 50. Z njihovim delom so v tovarni zelo zadovoljni. Podatki o gospodarjenju v V temeljni organizaciji Keramika TGO Gorenje smo se v vročem avgustovskem dopoldnevu, ko v njihovi proizvodni hali naraste temperatura tudi na 45 stopinj, pogovarjali z delavci. Zanimalo nas je, kaj menijo o tem. da so eni redkih delavcev v Gorenju, ki v tem času ne gredo na kolektivni dopust, saj je značaj njihovega dela takšen, da bi nastala prevelika materialna škoda. Prav tako pa smo jih povprašali kako so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo. MIHAEL KRAMAR: »Dolga leta sem bil zaposlen pri zasebniku, zadnjih šest let pa opravljam delo pečarja v tozdu Keramika. Rad opravljam delo, kljub temu, da je kar naporno, predvsem pa so precej težki delovni pogoji, saj delam pri veliki temperaturi. Vendar pa se ne pritožujem. Na delovne pogoje sem se že privadil. Mihael Kramar sama odločim, kdaj bom porabila dopust. Ker me morje ne privlači, sem se odločila, da bom dopust, ki ga bom imela konec tega meseca, preživela v planinah.« NATALIJA KOMPREJ: »Letos sem zaključila osmi razred osnovne šole. Odločila sem se. da bom delala v gostinstvu in bom torej jeseni odšla na gostinsko šolo. Prve dni počitnic sem preživela doma in na morju, potem pa sem se odločila, da bom odšla za mesec dni na počitniško delo. Kerje moja teta zaposlena v tozdu Keramika, sem tudi jaz prišla sem. Tukaj pakiram keramične ploščice. Delo mi ugaja, ni pretežko, pa vendar sem, ko se vrnem z dela. precej utrujena. Tudi s plačilom, ki so mi ga obljubili za moje delo, sem zadovoljna. Prejela naj bi okoli 6 tisoč dinarjev.« M. Z. Natalija Komprej Srečanja na delovnem mestu Olga Šalamon Olga Šalamon je ena izmed tistih delavk Gorenja, kije kolektivu zvesta že polnih dvajset let. Še več: začela je delali v opečnatih barakah Gorenja, v vasi Gorenje. Najprej je pritrjevala okvirje na štedilnike na trda goriva, potem je bila kurirka, ekonom v kuhinji, danes pa je skladiščnik v tozdu Gostinska enota . . . Rodila se je leta 1930 v vasi Pa-lovec pri Čakovcu. V družini je bilo pet otrok. Prišla so vojna leta in Olgino družino so hoteli izseliti, ker je bil oče Slovenec .....Mati nas je nekako rešila, bila je madžarske narodnosti. Ostali smo v Čakovcu, kjer sem med vojno hodila v meščansko šolo in jo po vojni tudi končala. Z osemnajstimi leti sem se zaposlila v Medjimurski trikotažni tovarni v Čakovcu . . ." je povedala. Kmalu je našla zakonskega partnerja Jožeta. Toda tedaj so bila težka leta za zaposlitev v domačem kraju in Olgin soprog se je leta 1957 odpravil v Šaleško dolino; v rudnik lignita, k rudarjem je šel. Kmalu za njim je v Velenje prišla tudi Olga. Stanovanje sta dobila kar hitro, k temu paje pripomoglo tudi to, ker je Jože igral pri rudarski godbi. Stanovala sta v Zidanškovi ulici. Rudarji v tistih letih niso kdove kaj zaslužili in Olgi je prišlo na uho, da bodo v Velenje preselili tovarno štedilnikov Gorenje. ,.Odpeljala sem se v vas Gorenje, kjer so mi povedali, da dela v pisarni ni. Nič zato, sem si dejala in začela pri štedilnikih. To je bilo marca 1960. Kakšen mesec dni sem se vozila v Gorenje, s kolesom, kajti na vlaku mi je bilo slabo. Vstajala sem ob štirih, nekaj čez. Ob petih sem že poganjala pedala skozi Penk. V dežju in blatu, po razriti makadamski cesti . . ." Nato so začeli preseljevati tovarno Gorenje v Velenje, v prostore rudnika. Tiste delavke, ki so bile iz Velenja, so bile prve, ki so dobile delo v novih prostorih! ,,Med njimi sem bila tudi jaz in najprej smo čistile prostore, pomagale pri postavljanju linij, urejanju novih, veliko boljših delov- Lhb število ur. Pa to ni pomembno. Volje nam ni manjkalo. Da, delati je bilo treba. Vendar je tudi danes treba delati. Nas je bilo tedaj manj in bolj smo se poznali med seboj . . ." Olga Salamon je danes skladiščnik v tozdu Gostinska enota. Nič več ne nabavlja hrane v cekarjih, vendar se .iz dneva v dan srečuje s papirji. Z naročilnicami in dobavnicami, z izdajnicami, s knjiženjem. Da, tudi to mora biti. Kartoteke so polne. Obseg dela v kuhinji se je povečal. ,, Včasih sem nosila hrano za 150 ljudi. Danes pripravimo tudi 8000 malic na dan." Ko se pogovor suče okrog dela, Olga rada prizna, da je danes tempo življenja hitrejši. Kar prehitro vse teče. ,,Nekoč smo vedeli, da nas bo vedno več. Da pa nas bo več tisoč, o tem nisem nikoli razmišljala . . ." In ni bila Olga marljiva le v tovarni, tudi doma je morala prijeti za sleherno delo. Ob Partizanski cesti so z možem in hčerko zgradili hišo, uredila okolico z nasadi rož, pa tudi za vrt mora skrbeti. ,,Na letni dopusti, tudi ob morje, smo se že večkrat odpravili. Toda ne zdržimo dolgo. Kakšnih pet dni in že se vrnemo. Mož sploh noče za dalj čara zapustiti hiše . . ." Nato pa je Olga le priznala, da ima tudi svojega konjička. Rada potuje s svojim avtomobilom. ,,Katrca" ji dobro služi in prevozila je že več kot sto tisoč kilometrov. Za dva ali tri dni se odpravi z možem in katrco na pot. Na Gorenjsko, okrog Pohorja, pa tudi preko meje. Najdlje je bila na visokogorski cesti, pod Veliki Klek jo je popeljala sla po potovanju. Olga Šalamon je letos ob prazniku dela prejela jubilejno nagrado za dvajsetletno zvestobo Gorenju. Priznanje za delo, ki ga ceni in ki Olgo tudi odlikuje . . . Hinko Jerčič 1 I I I I I I I I I I I I I ! ■i l z zamudo ,,S poslovnimi rezultati smo po vseh prestalih težavah v letošnjem letu še kar zadovoljni," so nam dejali te dni v delovni organizaciji Veplas, ko smo jih vprašali, kako ocenjujejo gospodarjenje v prvem delu tega leta. Celotni prihodek so v obeh tozdih — to je Integral inGa-lip povečali za več kot 40 odstotkov, poslovni sklad pa je večji celo /a 40 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kljub tem dobrim pokazateljem pa so dosegli kar za 30 odstotkov manj kot so načrtovali, to pa zaradi jadralnih desk, katere proizvodnja se je zavlekla za nekaj mesecev. V ostali proizvodnji so imeli v prvem polet-iu največje težave še vedno z oskrbo z materialom. Letos se je pomanjkanju materialov pridružila še vse večja zahteva po devizni udeležbi za domače materiale. Zato se jim je, kot je dejal direktor delovne organizacije Janez Navodnik, popolnoma porušila devizna bilanca, saj so načrtovali precejšen izvoz jadralnih desk. Od drugih izdelkov pa je bilo precejšnje povpraševanje po čeladah za motoriste in terapevtsko opremo za bolnišnice, oba izdelka tudi že izvažajo. V Veplasu so se lani odločili za proizvodnjo jadralnih desk. Dokončno v drugi polovici leta, ko je od tega odstopil Toper, čeprav so o tem izdelku razmišljali že prej. Načrtovali so, da bodo z njihovo proizvodnjo začeli že z novim letom. V ta namen so sklenili tudi ugodne izvozne pogodbe, vendar se je nato zataknilo pri administraciji, pri predpisih. Da bi lahko proizvodnja stekla v željenem obsegu, bi morali nekaj opreme uvoziti. Dobili so vsa formailna soglasja za to. Stroj imajo sicer že v tovarni, vendar še vedno ni ocarinjen. Upajo, da bo tudi to v kratkem storjeno. Medtem deske sicer že poskusno proizvajajo, na dan jih naredijo približno deset. Kaže, da so že sedaj opravičile odločitev za njihovo proizvodnjo, da so njihove deske zelo dobre, kar so potrdila razna mednarodna tekmovanja, kjer so se vselej uvrstili do četrtega mesta. Z deskami pa so med drugim opremili tudi naše najboljše alpske smučarje in smučarke. Slednje so njihov izdelek prvič preizkušale prav prejšnji teden na Plevelovem jezeru. V Veplasu načrtujejo, da bodo izdelali po 80 desk na dan. Toda v tej sezoni so izgubili precejšen del dohodka, bliža se jesen in zima, ko ho povpraševanje po jadralnih deskah gotovo upadlo, zato predvidevajo, da bodo to proizvodnjo dosegli šele v naslednji sezoni, 1 ker gre pač za tipično sezonski izdelek in mnogi, ki so čakali na Veplasove deske, so se oskrbeli z njimi v konkurenčnih tovarnah. Ne J glede na to pa so v Veplasu prepričani, da prihodnje poletje, j verjetno pa že pomladi s prodajo ne bodo imeli težav, saj telefoni kljub izteku sezone nenehno zvonijo in kupci sprašujejo po deskah. Pa tudi na zunanjem trgu je povpraševa- j nje po njih močno naraslo. Na leto bodo izdelali 20.000 jadralnih desk V prvih šestih mesecih so naredili 10.000 ploščic več kot so jih načrtovali Zadovoljen sem tudi z osebnim dohodkom. ki ga dobim za opravljeno delo. Mesečno prejemam okoli deset tisoč dinarjev. Prav nič me ne moti, da nismo na kolektivnem dopustu. Nasprotno, menim, daje bolje, da delavci sami razporejamo svoj dopust. Jaz ga bom koristil jeseni. Porabil ga bom za domača opravila.« Milena Fak Vedno več delavcev je bilo v Gorenju. Vedno več dela za Olgo, ki je morala sama nabavljati material in knjižiti. Pa ni imela pisalne mize. V skladišču, sedaj že v. novih prostorih Gorenja, v prvi lastni tovarniški hali, sta se s skladiščnikom materiala sprla, ker jima je direktor obljubil pisalno mizo. Miza je bila le ena . . . Kuhinja je postajala pretesna. V Gorenju pa so rastle tovarniške zgradbe in tudi za kuhinjo so našli denar in leta 1971, pred desetimi leti, so se odprla vrata nove, velike sodobne restavracije. Olga je bila tista, ki je znala stisniti zobe, ko je bilo treba trdo delati. Tudi na udarniških akcijah, ko so urejali okolico nove, lastne tovarne. ,,Ne spominjam se več koliko ur sem opravila. Mislim, da smo imeli določeno MILENA FAK: »Delovni pogoji, v katerih delamo, so zares težki, vendar se zato nikakor ne moremo pritoževat. Imamo več odmorov tako, da se lahko ohladimo in osvežimo. Zaposlena sem na delovnem mestu stiskalec keramike. To delo opravljam že sedem let. Skrbi za izboljšanje delovnih pogojev posvečamo v našem tozdu veliko pozornost, saj so ti iz leta v leto boljši. V poletnih mesecih je na naših delovnih mestih bolj vroče kot sicer, vendar je meni osebno bolj prav, da se lahko kvadratnih metrov teh ploščic, gotovih ploščic pa v letošnjem letu 1.100 tisoč ali skupaj 1.180.000 ploščic. Vrednostno so v tozdu Keramika v prvih šestih mesecih letos naredili za 155 milijonov dinarjev izdelkov, za sklade pa so namenili približno 10 milijon dinarjev. Predvidevajo. da bo realizacija ob koncu leta znašala kar 360 milijonov dinarjev. Svoje izdelke so doslej prodajali na domačem trgu. letos pa bodo približno 10 % proizvodnje tudi izvozili, v glavnem v Avstrijo in na Madžarsko. Zanimivo je, da dosegajo pri izvozu zelo dobre cene, precej boljše kot doma. Trenutno izvažajo samo ploščice. za prihodnje leto pa načrtujejo tudi izvoz sanitarnega programa. V tozdu Keramika skorajda ne poznajo zalog, saj so potrebe tržišča vsaj za 50 % večje od njihovih zmogljivosti. Torej bi morali povečati zmogljivosti kar za polovico. O tem sicer razmišljajo vendar zaradi sedanjega gospodarskega položaja še ne vedo, kdaj bodo lahko to željo tudi uresničili! S. Vovk nih mest. Postopoma smo se le vsi preselili v nove prostore. Tedaj so iskali kurirko. Javila sem se in začela z novim delom. Pa ne za dolgo. Kot kurirka sem morala nositi tudi malice. Pravzaprav sem postala ekonom, saj sem nabavljala material za kuhinjo. Tudi štirikrat na dan sem morala v trgovine. Pa ni bilo avtomobila. Cekarje sem obesila na kolo. Vsi so me poznali po cekarjih . . ." Številka 33 (595) — 21. avgust 1981 V središču pozornosti rfi3 Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje je pripravila v pripravah na skupščinske volitve 1982 oceno uresničevanja delegatskih razmerij v Šaleški dolini, in sicer na osnovi podatkov iz ankete, ki so jo izpolnili v večini organizacij združenega deia v občini in pogovorov v krajevnih skupnostih. Osnovna ugotovitev, ki izhaja iz ocene je, da je v vsa okolja, tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, prodrla zavest, da je delegatski sistem oblika, s katero na temeljih samoupravljanja vsi delovni ljudje in občani izvajajo oblast in upravljajo družbene zadeve in da pomeni delegatski sistem, bolj kot vse dosedanje oblike razvoja samoupravljanja, podru-žbljanje oblasti. Istočasno pa se ludi zavedajo velike odgovornosti, ki jo sprejemajo delegati, saj je delegatski sistem in delegat v njem nosilec in temelj razvoja celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Delegati morajo zastopati skupne samoupravne interese na vseh področjih družbenega življenja, hkrati pa morajo biti sposobni v konkretnih primerih, v korist širše družbene skupnosti, uskladiti stališče z drugimi delegati v občini. Različna razvitost delegatskih razmerij Razvoj delegatskih odnosov je najbolj zaznaven v delu delegacij za bore občinske skupščine, saj je njihovo delovno področje dokaj konkretno in blizu vsem okoljem. Interesi organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki se sprejemajo v občinski skupščini in njenih zborih, so največkrat zelo neposredni, kar daje razvoju odnosov v tej skupščini precejšnjo prednost. Delegatski odnosi v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti pa so zaživeli različno od področja do področja. Z največjimi težavami se ubada skupščina občinske raziskovalne skupnosti. Najbolj neorganizirano je področje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Za skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti niso bile izvoljene posebne delegacije. Bazo za delegiranje delegatov v te skupščine predstavljajo delavski sveti temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma sveti krajevnih skupnosti, delegati pa največkrat sploh niso člani samo- upravnih organov, ki jih delegirajo. Izboljšali in poenotiti pogoje za delo delegacij Delegacije v združenem delu oziroma krajevnih skupnostih se sestajajo na sejah pred sejami občinske skupščine oziroma njenih zborov in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti. Večina delegacij ima poslovnike o delu, vendar sc po njih ne ravnajo in le ma-lokje pišejo na sejah zapisnik. Seje delegacij so v združenem delu največkrat med delovnim časom, v krajevnih skupnostih pa popoldan, izven delovnega časa. Pogoji za delo delegacij in delegatov v organizacijah združenega dela so bistveno boljši od pogojev za delo v krajevnih skupnostih. Ti se razlikujejo tudi v pomoči strokovnih služb. Delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela lahko računajo pri svojem delu na pomoč strokovnih služb, delegati krajevnih skupnosti pa na tako pomoč ne morejo računati. Delegati iz krajevnih skupnosti imajo, , med drugim, težave še pri udeležbi na sejah skupščin oziroma posameznih zborov. Tisti, ki imajo izmensko delo, morajo največkrat zamenjali službo, da lahko opravijo delegatsko dolžnost, če pa zamenjava ni mogoča, pa morajo vzeti dopust. Izgubljenega osebnega dohodka za udeležbo na sejah delegatskih skupščin oziroma posameznih zborov pa jim nihče ne povrne. V organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih je le malo primerov skupnih sej vseh delegacij, med delegacijami ni zadostne povezave, obveščenosti, sodelovanja, izmenjave mnenj in stališč. Zato se še zmeraj dogaja, da dve delegaciji iz istega okolja sprejmeta o enakem vprašanju povsem različna stališča. i Dogovarjanje še ni povsem zaživelo Polovica delegacij iz organizacij združenega dela oziroma krajevnih skupnosti, ki je zajeta v oceno, je na sejah skupščin posredovafo predloge oziroma pripombe na predlagano gradivo. Nekateri še zmeraj zahtevajo od delegatov, da vztrajajo na stališčih, sprejetih v delegacijah, kar kaže na nerazumevanje institucije dogovarjanja, na nerazumevanje vloge delegata in nepripravljenosti za dogovarjanje. Zanimivi so tudi podatki o delu delavskih svetov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter o njihovem sodelovanju z delegacijami. Prevladuje ugotovitev, da «delujejo delegati delavskih svetov bolj vestno kot delegati za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oz. za občinsko skupščino. Delegati delavskih svetov namreč pridobijo za vse pomembnejše odločitve mnenja samoupravnega delovnega okolja. To kaže na večjo odgovornost delegatov delavskih svetov do delavcev, večjo konkretnost in boljšo organiziranostjo dela delavskih svetov. Tesnejše sodelovanje z delegacijami Tudi poslovodni organi in strokovne sli:"be organizacij združenega dela so bolj zavzeti za delo samoupravnih organov, udeležujejo se sej delavskih svetov. Delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti oziroma za zbore občinske skupščine pa ne obravnavajo nič manj pomembnih vprašanj. Se pravi, da bo morala prodreti zavest o pomenu odločanja v delegacijah tudi med poslovodne organe in strokovne službe. Delegacije bodo morale z njimi v prihodnje tesneje sodelovati, jih seznanjati z vprašanji, ki prihajajo na dnevne rede sej delegatskih skupščin in zahtevati pomoč strokovnih služb organizacij združenega dela. Redki so tudi primeri, da bi se na skupni seji sestali delavski svet in delegacije. Takšno prakxo je bilo opaziti le ob obravnavi letnih in srednjeročnih načr-iov razvoja. Manjkajo ukrepi za izboljšanje dela delegacij Družbenopolitične organizacije spremljajo delo delegacij prek članov, ki so delegati oziroma s pomočjo poročil o delu delegacij. Skupnih sej delegacij in organov družbenopolitičnih organizacij je bilo doslej razmeroma malo. V krajevnih skupnostih so krajevne konference SZDL skupaj z osnovnimi organizacijami ZK ob koncu leta 1980 podrobno ocenjevale delo delegacij ter izoblikovale stališča za njihovo nadaljnje delo. Enotna ugotovitev je tudi, da so doslej manjkali ukrepi za izboljšanje dela delegacij. Delegati dobro poznajo načelo svobodne menjave dela, s sodelovanjem uporabnikov in izvajalcev pa niso zadovoljni. Moti jih zlasti nedoslednost pri izvajanju sprejetih sklepov, neodgovorna uporaba zbranega denarja, nezadosten nadzor uporabnikov nad porabo sredstev, neuspešnost dogovarjanja, nesklepčnost sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti itd. Delegati menijo, da niso v enakopravnem položaju z izvajalci, saj se le težko kosajo z njimi pri obravnavi posameznih vprašnj. Funkcionarji samoupravnih interesnih skupnosti in zaposleni v strokovnih službah pa delegate često z odgovori postavljajo v manj vreden položaj nepoznavalcev problematike. Uresničevanje delegatskih razmerij v občini V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih navajajo. med drugim, tudi pomanjkljivosti pri uresničevanju delegatskega sistema v občini. Te so predvsem naslednje: preobširna in strokovna gradiva, v katerih ni alternativnih predlogov, slabo obveščanje delegatov, nedoslednost pri uresničevanju sprejetih sklepov, neodgovornost posameznih delegatov, prevelika »moč« in »oblast« strokovnih služb itd. Gradiva za seje prejemajo delegati prepozno, niso sistematično pregledana, gradiva za seje skupščin nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti prejemajo še zmeraj le predsedniki delegacij itd. Seje skupščin so prepogoste, dnevni redi preobširni, verjetno tudi zategadelj, ker skupščine samoupravnih interesnih skupnosti nimajo delovnih načrtov in se največkrat sestajajo nenačrtno, in to praviloma takrat, ko se pojavijo problemi oziroma se zbere dovolj gradiva. Delegati nadalje tudi niso zadovoljni z odgovori na vprašanja. Logična posledica vseh pomanjkljivosti, na katere opozarjajo v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je, da posamezniki ne pristajajo na kandidature za delegatske dolžnosti. Zato bo treba v pripravah na skupščinske volitve 1982 kar najbolj sistematično odpravljati sedanje pomanjkljivosti. kadrovsko - politične vloge ZK Na oktobrski seji bo občinska konferenca ZKS Velenje, kot je sklenil na zadnji seji komite OK ZK, razpravljala o uveljavljanju kadrovsko politične vloge zveze komunistov. Resolucija 11. kongresa zveze komunistov Jugoslavije je, med drugim, poudarila tudi usmeritev, da so članstvo, osnovne organizacije in organi ZK, SZDL in druge družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje in občani temeljni nosilci kadrovske politike. Zato si mora zveza komunistov stalno prizadevati, da bodo prav vsi neposredno in odgovorno sodelovali pri odločanju o kadrovski politiki. Dosledno uresničevanje kadrovske politike in njena demokratizacija pa terjata stalni boj proti odločanju o kadrih v neformalnih skupinah in v imenu članstva ZK, delovnih ljudi in občanov ter njihovih organov in institucij. Upreti seje treba birokratizaciji kadrovske politike, manipuliranju z ljudmi, oportunizmu in sredstvom, ki jih uporabljajo posamezniki za uresničevanje svojih karierističnih ambicij. Zadnji kongres zveze komunistov Jugoslavije je še posebej opozoril, da se mora ZK odločno zavzemati za dosledno uporabo načel o zamenljivosti kadrov in deprofesionalizaciji družbenopolitičnega dela ter še za druga načela in merila kadrovske politike. Dolgo zadrževanje posameznikov na istih dolžnostih v zvezi komunistov, v družbenih in državnih organih je nesprejemljivo, če za to ni posebne družbene nuje. Sicer je 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije posebej poudaril pomen kadrovske politike za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in pa potrebo, da se na vseh ravneh organiziranja družbe zagotovi kontinuirano planiranje vseh profilov potrebnih kadrov kot sestavni del razvojnih načrtov organizacij združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. V pripravah na bližnjo sejo občinske konference ZKS Velenje o uveljavljanju kadrovsko politične vloge ZK bodo morale osnovne organizacije ZK oceniti, kako v posameznih okoljih v Šaleški dolini, pa tudi v občini, uresničujejo in izvajajo sprejeta načela, kako so ta načela konkretizirana v samoupravnih aktih in družbenih dogovorih, kje so bistvena odstopanja prakse od načel zveze komunistov in kje prevladuje zaprta kadrovska politika. Komunisti morajo torej ugotoviti, kako osnovne organizacije ZK v Šaleški dolini in občinska konferenca ZKS Velenje uresničujejo statutarna določila o kadrovski vlogi ZK, o čemer je bilo govora že na 25. seji občinske konference ZKS Velenje. Oceniti bo nadalje tudi treba, kako si komunisti kot osnovne organizacije ZK in občinska konferenca ZK prizadevajo uveljavljati vodilno vlogo ZK pri uveljavljanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Velenje, zlasti še tistega dela, ki zadeva načrtovanje in izobraževanje kadrov za dolgoročni razvoj občinske skupnosti. Nadalje bo treba ugotoviti, kako zveza komunistov uveljavljasvojo vodilno vlogo pri kadrovanju za najodgovornejše naloge in dolžnosti v temeljnih okoljih in občini, v kolikšni meri je uveljavljeno načelo demokratičnosti in javnosti ter kako ZK spremlja uspešnost opravljanja najodgovornejših naloe in dolžnosti. Sicer pa se bo morala občinska konferenca ZKS Velenje na oktobrski seji opredeliti še o tem. katera idejna vprašanja so trenutno najpomembnejša pri uveljavljanju kadrovsko politične vloge ZK in katerim vprašanjem oziroma nalogam bo treba nameniti v prihodnje posebno pozornost. Gradivo, ki bo pripravljeno za oktobrsko sejo občinske konference ZKS Velenje o uveljavljanju kadrovsko politične vloge ZK, bodo obravnavale osnovne organizacije ZK hkrati s kadrovanjem novih vodstev osnovnih organizacij ZK ter članov občinske konference ZK ter s kadrovskimi pripravami na volitve delegatov in delegacij za skupščinske volitve 1982. Ob dnevu graničarjev Z neomajno odločenostjo po Titovi poti V soboto so slavili svoj praznik čuvarji naših meja, neomajni branilci nedotakljivosti in ozemeljske celovitosti naše domovine, varuhi pridobitev naše socialistične rcvolucijc in izgradnje. Svojemu vrhovnemu komandantu tovarišu Titu so obljubili, da bodo vedno zvesti čuvarji naših meja in njihova zavest, volja in usposobljenost to zaobljubo iz dneva v dan potrjujejo. Potrjujejo jo tudi v obmejnih postojankah v Logarski dolini in Podolševi z odločnim in neomajnim izpolnjevanjem zahtevnih in odgovornih nalog na meji. Na samotnih poteh visoko nad dolino jih spremljajo sonce, megla, veter, sneg in dež, dan in noč. Njihova zavest in volja sta močnejši od naporov, z vzornim tovarištvom, z bratstvom in enotnostjo, so kos vsem zahtevnim nalogam. In bodo tudi v prihodnje, tako zatrjujejo in ve-ijeti jim moramo. Marljivi in odločni pa niso le pri izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti ob meji. Preostalega časa ne izkoriščajo le za počitek. Zavzeto se strokovno in politično usposabljajo, znajo poskrbeti za šport in razvedrilo, znajo in hočejo pomagati okoliškim prebivalcem pri njihovem vsakdanjem delu na kmetijah. Kot ena družina-so. kot ena četa. Prav v tem je največje zagotovilo naše varnosti, naše enotnosti in moči. Pred sobotnim praznikom so vojaki obiskali skupščino občine Miroje Šturanovič Mustafa Fedžri presenetilo, da so okoliški kmetje in drugi prebivalci, ki živijo v težkih razmerah, z nami tako prijazni. Odlično se razumemo z njimi, veliko pa jim tudi pomagamo pri spravilu sena, pri delu v gozdu in drugod. Lepo je seveda, da smo tukaj iz vseh krajev Jugoslavije, kar pa seveda ne pomeni, da se ne razumemo dobro. Prav nasprotno.« Miroje ŠTURANOVIČ iz Nikšiča: »Pokrajina tukaj meje navdušila. Tudi izvrševanje dolžnosti na meji ni pretežko, prav tako se zelo dobro razumemo na karavli. dejansko krepimo bratstvo in enotnost, kot smo obljubili tovarišu Titu in bomo tudi v prihodnje, tudi z izrednim sodelovanjem s tukajšnjimi prebivalci.« \ Mozirje in si zatem z zanimanjem ogledali Lesno industrijo Gorenje—Glin Nazarje in Modno konfekcijo Elkroj, kjer so jim pripravili tudi zakusko. Slavili so v nedeljo. Dopoldne je strelska družina iz Solčave pripravila strelsko tekmovanje in z njim počastila sobotni praznik. Vojake so v njihovih postojankah obiskali predstavniki skupščine občine in njenih družbe-no-političnih organizacij, predstavniki krajevne skupnosti Solčava in seveda njihovi prijatelji. okoliški prebivalci. Čestitali sojim ob njihovem prazniku, jim obljubili pomoč in se z njimi v sproščenem in prijateljskem vzdušju zadržali na tovariškem srečanju. Od vsepovsod so prišli vojaki Ljubiša Petruševski Mustafa FEDŽRI iz Skopja, desetar: »Po narodnosti sem Albanec. Na karavli sem že precej časa in. kot moji tovariši, moram tudi jaz reči, daje tukaj lepo. Logarska dolina je enkratna in v takem okolju se vojaki po vseh naporih pri varovanju državne meje hitro odpočijemo, duševno in telesno. Zelo prijazni ljudje živijo tukaj, dobro sodelujemo in moram reči. da tako dobrih ljudi doslej še nisem srečal. Zagotovo bomo še naprej krepili bratstvo in enotnost, držali se bomo zaobljube, ki smo jo dali tovarišu Titu in prepričan sem. da bodo tudi bodoče generacije tako odločno stopale po Titovi.poti, kot stopamo mi.« J. Plesnik v Logarsko dolino in Podolševo, Jugoslavija v malem so. Prisluhnimo nekaterim. Ljubiša PETRUŠEVSKI iz Skopja: »Logarska dolina je čudovita, pa tudi sicer se zelo dobro počutim. Naše dolžnosti so seveda zahtevne, težke in odgovorne, vendar nas to ne ovira, da jih ne bi vestno izpolnjevali. Iz vse Jugoslavije smo prišli v te kraje, vseh narodnosti smo tukaj. Vseeno vlada med nami bratstvo in enotnost, tovarištvo je na najvišji ravni, tako, da složno in odgovorno uresničujemo vse naloge, ki nam jih je dala domovina.« Blagoje SPASIČ iz Vranja: »Že dalj časa sem v Logarski dolini, ki mi je seveda izredno všeč. Prav tako sem navdušen Blagoje Spasič nad tukajšnjimi prebivalci s katerimi smo dobri prijatelji in odlično sodelujemo. Dobri prijatelji in tovariši smo tudi vojaki med seboj, ne glede na to, da prihajamo od vsepovsod. Zato tudi laže uresničujemo zahtevne naloge, kijih seveda izpolnjujemo neprekinjeno, noč in dan. Mejo varujemo prav tako vestno. kot naši predhodniki in prepričan sem. da bomo dosledno izpolnili zaobljubo, ki smo jo dali tovarišu Titu.« Jože BERLOGAR iz Begunj na Gorenjskem: »V Logarsko sem prišel iz Maribora in moram reči. da se resnično dobro počutim. Dolžnosti na karavli so sicer precej težje, kot v kasarni, res pa je. da čas ob zahtevnem delu hitreje teče. Predvsem meje Jože Berlogar Šmihel nad Moziijem Graška gora Tokrat 11 skupin Dvakrat so morali organizatorji 6. tradicionalnega srečanja narodno zabavnih ansamblov prireditev zaradi slabega vremena preložiti, zadnjo nedeljo pa je le uspela. Organizator, Prosvetno društvo Ple-šivec, je ob pripravah na letošnjo prireditev posvetil veliko pozornosti kvaliteti in skušal pridobiti kar največ dobrih narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Vse je kazalo, da jim bo tudi uspelo, saj se je na srečanje prijavilo več kot 20 skupin, med katerimi je bilo tudi mnogo dobrih. Ker pa so prireditev večkrat prestavili, nekatere teh skupin, na srečanju, ki je bilo to nedeljo, niso mogle nastopiti. Zal so bile to predvsem znane skupine, kot Komet Zreče, Sušeč Ravne, Vojniški instrumentalni kvintet, Potepuhi, Flamingo itd. Zato s kvaliteto letošnje prire- ditve na Graški gori ne moremo biti zadovoljni. V nedeljo je nastopilo na Graški gori 11 narodno zabavnih ansamblov in malih vokalnih skupin. Vsaka skupina se je predstavila poslušalcem z dvema skladbama. Organizatorji so tudi letos razpisali nagrado za najboljšo skladbo o Graški gori. Med petimi skupinami so bili najboljši ,,Fantje vseh vetrov." Letošnje že 6. srečanje narodno zabavnih ansamblov na Graški gori, katerega se je udeležilo okoli 7.000 obiskovalcev je ponoven dokaz, da je ta prireditev med občani nadvse priljubljena in v prihodnje bi bilo potrebno storiti res vse, da bi se izboljšala tudi njena kvaliteta. M. Z Šmihel nad Mozirjem jc prijazna in lepa vasica, ki se ponaša tudi s pridnimi in prijaznimi prebivalci. Svojo delovno vnemo in iznajdljivost 2 veliko mero enotnosti dokazujejo ob vsakem času in na številnih področjih. Zato ni slučaj, da so zelo delavni tudi mladi zadružniki. Njihov aktiv šteje 62 članov, predsednik aktiva Pavel Goličnik pa je povedal, da v svojih vrstah nimajo le mladih kmetov, temveč vse mlade delavce, dijake in študente. Pravi, da se jim zdi to še najbolj primerno, saj se vsi srečujejo pri vseh Pavel Goličnik najrazličnejših prireditvah, pa v prosvetnem društvu in še kje. Najbrž je res, da oblika njjhove organiziranosti ni pomembna, če so z vestnim delom doslej že velikokrat dokazali, daje vsebina nadvse pestra in bogata. Seveda mladi zadružniki kljub sestavu aktiva ne pozabljajo na strokovno izpopolnjevanje. Temu namenjajo zimske dneve, ko pripravljajo različna strokovna predavanja in druge oblike izobraževanja. Da so pridni in iznajdljivi so dokazali pred nedavnim, ko so že petič zapored pripravili ovčarsko veselico. Bila je to prireditev brez velikega pom-pa in zunanjega blišča, pa v enostavnosti in domačnosti izvedbe, še kako privlačna. Mladi zadružniki in zadru-žnice iz Nove Štifte, Ljubnega in Šmihela so se pomerili v striženju ovac, v predenju in pletenju. Rezultati najbrž niti niso najbolj pomembni, važno je, da je bilo zanimivosti obilo, prav tako dovolj tekmovalnega duha in športne vneme, pa veselja in dobre volje tudi. j- P S srečanja na Graški gori Pridni mladi zadružniki Ovce so bile kaj kmalu brez obleke Luče ob Savinji Prijeten »Lučki dan #f Prizadevni turistični delavci v Lučah so pred nedavnim znova uspešno spravili pod streho tradicionalne prireditve, kijih skupno poimenujejo »Lučki dan.« Letos so v prostorih osnovne šole pripravili razstavo ročnih del lučkih žena in deklet, tokrat so bili na vrsti gobelini, pa še razstavo likovnih del domačih ustvarjalcev. Izkazali so se tudi športniki. Rokometaši so odigrali prijateljsko tekmo z Ormožem. Domačini so se močnejšim gostom dobro upirali in so klonili le z dvema zadetkoma razlike. Tudi šahisti so prispevali svoj delež. Znova je namreč Luče obiskal ve- lemojster Bruno Parma. Na 30 šahovnicah seje pomeril z nasprotniki iz skoraj vse doline. Seveda je bil zelo uspešen in je oddal vsega tri remije. Najbolj zanimivo je bilo razumljivo v nedeljo popoldne in veselo seveda tudi. Lučani so namreč znova pripravili povorko skozi kraj in z njo prikazali del bogatega narodnopisnega izročila kraja in okolice. Predstavili so se »nekdanji« gozdarji, predice, citraši in še kdo, povorko pa so popestrili še mladi člani domače folklorne skupine, kijih pridno vadi Lojze Selišnik. Seveda so prireditelji poskrbeli za do- bro jedačo in žlahtno kapljico, pesmi in veselja pa v Lučah itak nikoli ne manjka. J. P. Povorka je bila zanimiva in pestra Šaleška dolina V začetku tega tedna so tudi v Šaleški dolini začeli obirati hmelj. Resda vreme na začetku ni bilo najbolj naklonjeno obiralcem, toda hmelj je letos nekoliko prej dozorel, kot so nam dejali v enoti lastne proizvodnje v Šmartnem ob Paki (TOK Kmetijstvo Šoštanj) in treba ga bo čimprej spraviti pod streho. V občini Velenje je približno 23 hektarjev površin, posajenih s to dragoceno rastlino. Največ ga je na območju Šmartnega ob Paki, in to v lastni proizvodnji 8 hektarjev, pri kooperantih pa sedem. Poleg tega ga imajo v lastni proizvodnji še 5 hektarjev v Ravnah, 3 hektarje pa ga imajo kmetje na območju Velenja. V Šaleški dolini danes skorajda nimajo več težav z obiralci, saj na območju Šmartnega ob Paki, kjer je tudi največ hmelja, obirajo hmelj stroji, le v Velenju še vabijo na pomoč obiralce. V Šmartnem ob Paki imajo dva obiralna stroja. Eden je last Kmetijstva oziroma enote lastne proizvodnje Šmartno, drugi pa Obiralci le še v Velenju strojne skupnosti v Rečici. Ta skupnost deluje sedaj že osmo leto, v njej pa je včlanjenih petnajst kmetov. Skupno so najprej kupili ob-iralni stroj in kombajn za žito, pozneje pa so kupili še več manjših strojev, ki jih potrebujejo kmetje pri svojem vsakodnevnem delu. Vrednost vseh strojev, kijih ima ta skupnost, znaša približno milijon dinarjev. Seveda ni potrebno posebej razlagati koristnost takšnega načina organiziranja kmetov — kooperantov. Morda naj omenimo le, da so pred leti, ko še ni bilo te skupnosti in obiralnihstroiev. morali dobiti na območju Šmartnega ob Paki približno sto obiralcev, da so obrali ves hmelj. S strojem, pa upravljajo štirje delavci, ki delajo v dveh izmenah, stroj pa v teh dneh deluje noč in dan. Pred začetkom obiranja hmelja skupaj določijo razpored, kdaj bo kdo na vrsti. Pri tem upoštevajo število sadežev, ki jih ima posameznik. Ta razpored potem vsi upoštevajo in tako ne prihaja do nepotrebnih zastojev ali zmešnjave, pa tudi nesporazumov. Kot pravijo, »včasih je treba le malo potrpeti in gre.« S pridelkom tega zelenega zlata so letos zadovoljni, saj ocenjujejo, da bo letina najmanj takšna kot lani. Obrali ga bodo predvidoma v desetih, dvanajstih dneh. Nekaj težav imajo le s sušenjem hmelja, saj ga v Šmartnem ob Paki sušijo v kooperacijski proizvodn ji na dveh ostarelih sušilnicah. Stare so že blizu dvajset let. Upajo, da bo že prihodnje leto bolje, saj naj bi obnovili staro sušilnico v Rečici. Bolje pa je pri lastni proizvodnji, kjer imajo dve dokaj dobri sušilnici. Te sušilnice so tudi že delno preurejene tako, da sušijo hmelj s toplim zrakom. V Velenju pa sušijo hmelj še vedno na star način. S. V. KS Ravne Posodobljene ceste Kljub dopustom, ki v precejšnji meri omrtvijo delo in življenje krajanov, je v teh avgustovskih dneh v K S Ravne nad Šoštanjem živahno in vroče. »Vroče ni le zaradi vremena, ampak tudi zaradi polaganja asfaltne prevleke«, so povedali delavci HPH Velenje in nekateri krajani, ki sodelujejo pri posodobitvi cest. Iz sredstev, zbranih s samoprispevkom (gre za dela v vrednosti nad 50.000 dinarjev), so se krajani odločili urediti devet pomemb- nejših cestnih priključkov z asfaltno prevleko, v širini 2,5 m. Dodatno so prejeli posojilo iz združenih sredstev samoprispevka v višini 10.000 dinarjev, precejšnja sredstva pa so zbrali krajani tudi sami. DO HPH Velenje, je dela v glavnem že končala, nekaj manjših del pa bodo krajani opravili s prostovoljnim delom. Na po bo še obnovitev glavne ceste, katero pa bodo po zmožnosti popravili postopoma. ERA Velenje-tozd Maloprodaja Še o trgovini O O _ U' 6l\5 Zanimivosti, slikanica Številka 33 (595) — 21. avgust 1981 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Ivan Rahten, bivši zapornik iz Mauthausna V nedeljo bo minilo točno 40 let, ko je okupator poslal 160 zapornikov iz celjskega Starega piskra in 91 iz mariborskih zaporov v zloglasno koncentracijsko taborišče Mauthausen. V tem prvem slovenskem transportu so bili zavedni Slovenci iz Šaleške doline, Zasavja, Spodnje Savinjske doline, z območja Polzele. Prebolda, Zabukovice, Liboj, pa iz okolice Šentjurja, Rogatca, Maribora, Ruš, Ptuja ... Po nalogu Pokrajinskega komiteja za Severno Slovenijo so bile v mesecu juliju namreč izvedena v številnih teh krajih napisne sabotožne akcije. V Šaleški dolini je bila ta akcija v noči na 7. julij. Sama akcija je bila izvedena nemoteno in Nemci med njo niso nikogar zasačili. Toda povsod so začeli za aretacijami osumljenih. V Šaleški dolini so ukrepali že 7. julija in tedaj aretirali 50 do 60 zavednih ljudi. Ponekod so aretacije izvajali še v avgustu. V svarilo osvobodilnemu gibanju so vse aretirane s tega območja poslali v Mauthausen. Skupaj z zaporniki iz Maribora jih je bilo 251. Po šestih mesecih, ko so jih izpustili, se jih je vrnilo domov le 125. Toda to niso bili več zdravi veselih obrazov, ampak izmučeni, sestradani, do katerih sovražnik ni pozhal usmiljenja, saj v zapornih niso bili ljudje z imeni, temveč številke. Tisti, ki so imeli srečo, da so preživeli, so jih ob vrnitvi domači komajda prepoznali. Bili so živi okostnjaki. V spomin na ta prvi transport zavednih Slovencev v taborišče Mauthausen, se bodo v nedeljo v Velenju zbrali preživeli nekdanji interniranci. Med njimi bo tudi Ivo Rahten iz Velenja, ki mu je bilo tedaj 21 let. Je predsednik pripravljalnega odbora za organizacijo srečanja. Čeprav je imel te dni veliko dela skupaj z drugimi člani komisije za bivše politične internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje v zvezi s pripravo pojutrišnjega srečanja, je vendarle našel toliko časa, da je na kratko obudil spomin na tisti čas, o katerem je dejal, da se ne sme nikoli povrniti. »Ne smemo dovoliti, da bi mladi doživeli, vse to kar smo mi,« je odločno dejal na začetku pripovedovanja. »V napisni akciji, po kateri je prišlo tudi v Šaleški dolini do oboroženega upora proti okupatorju, nisem sodeloval. Toda kot član Skoja sem bil na listi osumljencev in skupaj z drugimi zavednimi domačini so me aretirali že naslednji dan in odpeljali v Stari pisker. Zaradi ne- snage, stenic, vročine sem dobil po nogah poino krast. V taborišče smrti smo prišli pozno v noč 23. avgusta. Prepeljali so nas na sedmih vagonih — petih iz celjskih zaporov in v dveh iz mariborskih. Na železniški postaji v 19. Ko sem prišel do bloka, sem imel krvave žulje na nogah že predrte. Oblekli so nas v progaste stare zakrpane oblike z rdečimi trikotniki kot oznaka za politične zapornike in znakom J-Jugoslavija. Dobili smo šte- Mauthausnu so nas pričakali mladi mučenja željni esesovci, ki so na nas prežali kot razdraženi psi. Iz vagonov so nam »pomagali« s puškinimi kopiti. Taborišče je bilo oddaljeno od postaje štiri kilometre. Tja smo morali peš. Hodili smo trdo, eden za drugim in tistim, ki niso bili dobro obuti, so med hojo drugi sneli obuvalo in ga pohodili. Med potjo so se esesovci vseskozi izživljali nad nami in nas pretepali. Tudi tako, da so ustavili del kolone, ter začeli zapornike pretepati, za kazen, ker niso bili v njej ... Taborišče je bilo obdano s 4-kratnim žičnim obročem. Na zunanjem obroču je bil na približno vsakih sto metrov postavljen stražarski stolp, s težkimi mitraljezi. Na notranjem manjšem obroču pa je bila bodeča žica, nabita z električno strujo visoke napetosti. Pogled na taborišče je bil zastrašujoč in nismo vedeli, kakšno trpljenje nas čaka. Začelo je deževati in na dežju smo pričakali jutro. Pobrali so nam vso prtljago, postrigli lase in dlake, nas dezinfi-cirli in gole v coklah poslali v karanteno —do bloka številka vilko in od takrat nas ni nihče več poklical po imenu. Bili smo le številke. Toda med sabo smo se na tiho klicali po imenih. Z dodelitvijo številk smo bili izročeni v nemilost nacistom, ki so bili seveda od tedaj naprej popolni gospodarji našega življenja. Nihče tedaj ni vedel, kako dolgo bomo v taborišču. Na delo smo hodili najprej približno tri kilometre izven taborišča, kjer smogradilihišezaesesovce.Delo je bilo nadvse naporno, mnogi niso vzdržali. Opravljati smo morali vsa težaška dela, od raznih izkopov jarkov, nakladanja materiala, ki smo ga morali prenašati tudi do 300 metrov daleč do gradbišča. Prenašati smo morali tudi opeko, pogosto še vročo, da se še danes mnogim poznajo brazgotine na ramah. Tlakovati smo morali tudi ceste in jih tudi sami valjati. V vaij je bilo vpreženih po 25 parov zapornikov, na vsaki strani pa »kapoti«, ki so s palicami udrihali po nas. Z nami so ravnali slabše kot z živino. Pozimi se je živo srebro spustilo tudi do minus 30 stopinj. Toda pogreti se nismo mogli in smeli nikjer. V šestih mesecih sem bil le enkrat pri ognju. Soba, v njej nas je spalo 250, je bila seveda ne-ogrevana. V roke smo se pogreli le tedaj, ko smo dobili hrano. Jedli smo s poskakovanjem na mestu, da nam je bilo nekoliko topleje tudi v noge. Hrana je bila slaba, v glavnem smo dobivali zelje in kolerabo z malo krompirja in »zabeleno«, »kapotovo« palico. Veliko je bilo gorja. Nemški rablji so se nečloveško izživljali nad nami. Kaznovali za vsak drugače storjeni korak, kot so si ga oni zamišljali. ZID OBTOŽB: ob njem je moral kaznovani zapornik počakati do jutra, ko so prišli rablji in začeli svoje mučeniško delo. Pri zasliševanju je moral gledati zapornik tudi do 60 ur v zid. Ni se smel premikati, ni dobil hrane, niti na potrebo mu niso dovolili. Pretepali so jih tako dolgo, da so onemogli popadali. Nekega ruskega jetnika so tako dolgo polivali z mrzlo vodo, daje zmrznil. Ali. ko ie komandant taborišča podaril svojemu sinu za 12. rojstni dan pištolo in 40 zapornikov. Vse je nato poštrelil, ker seje moral učiti streljati na žive cilje. Za Iva Rahtena in vse tiste, ki so jih odpeljali v to zločinsko taborišče s prvim slovenskim transportom, je trajalo trpljenje do 24. februarja leta 1942, ko je prvi vlak odpeljal nazaj v domovino. Da bodo odšli domov po šestih mesecih in da so bili internirani kot svarilo drugim, so zvedeli šele dva, tri dni pred odhodom. »Nismo mogli verjeti. Sam sem bil vseskozi prepričan, da bom taborišče zapustil v obliki rdečega petelina, skozi krema-torij. Pri odhodu*so imeli prednost »zdravi«. Bolne so poslali nazaj, da so si opomogli. Spomnim se, da sem tedaj prišel nekako do ogledala in videl, da sem v obraz ves rumen. Začel sem se drgniti z rokama obraz, da sem postal bolj rdeč. Domov sem odpotoval že drugi dan. Zadnji pa so prišli domov šele aprila. Od 251 le 125. Polovica pa jih je ostala v taborišču skupaj z blizu 13.000 Jugoslovani, evidentiranimi kot žrtve Matha-usna ... Pomrli so zaradi slabe hrane, težaškega dela, pretepanja. bolezni. Če si prekoračil namišljeno linijo med enim in drugim stražarjem, te je moral stražar ubiti. Nekateri so iz obupa pokleknili »čez linijo«, samo, da bi se rešili trpljenja.« Izmed teh 125, je organizatorjem uspelo zbrati naslove od približno petdesetih. Mnogi se bodo po štiridesetih letih prvič spet videli. In srečanje bo gotovo za vse nepozabno. s Vovk Jezikovno razsodišče (36) Kaj so dolgovi in kaj dolžnosti »Odkar naši časnikarji ob površnem prevajanju srbsko-hrvaških besedil namesto o nalogah in o dolžnostih govorijo o .zadolžitvah', se zdi, da smo Slovenci najbolj zadolžen narod v Evropi. Kolikoje v našem tisku in rtv raznovrstnih .zadolženih' in,zadolžitev', ki so v resnici vse nekaj drugega. Naj vam navedem nekaj zgledov, nabranih iz dnevnika Delo, zadnji je celo iz njegovih Književnih listov!« Naj vštric dopisnikovih zgledov navedemo še pravilno slovensko rabo. »Ali se v tem kaže nemoč člana republiškega IS, zadolženega za vzgojo?« — to je član IS, odgovoren, pristojen za vzgojo. »ZIS je zadolži1 več zveznih organov, naj obdelajo strukturne probleme« — ZIS je to naročil zveznim organom. »Večino teh podatkov zbirajo zavodi, ki so za to po zakonu zadolženi« — ti zavodi imajo po zakonu to dolžnost, morajo skrbeti za zbiranje podatkov. »Kot je znano, je ZIS zadolžil zvezni komite za delo« — ZIS je to nalogo poveril komiteju za delo. »Navzoči so zadolžili Viba film« — navzoči so dali to nalogo, to naložili Viba-filmu. »Prva sled je bil Švicar, zadolžen za menjavo denarja« — Švicar, kije skrbel za menjavo. »Zdaj ie za to delo zadolžena posebna komisija« — zdaj skrbi za to delo, je prevzela to delo posebna komisija; zdaj je to naloženo posebni komisiji. Kakšno bogastvo različnih načinov izražanja proti nedo-mači rabi! Ko so sestavljavci Pravopisa 62 prepovedali besede »zadolžitev« v pomenu naloga, dolžnost, so s tem pač predvsem branili raznoterost domače rabe, ki omogoča, da v vsakem položaju uporabimo ustrezen izraz. Povrhu ima beseda »zadolžen« v slovenščini že od nekdaj drug pomen, ki ga vsi poznamo: zadolžen je, kdor ima veliko dolgov. Kljub pomenski in zvočni bližini med besedami dolg in dolžnost gre za različne reči. V neustrezni rabi nam beseda »zadolžen« spodriva vrsto domačih načinov izražanja in s tem siromaši slovenščino, zatoje prepoved v Pravopisu utemeljena in gotovo še veljavna. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ■ : I H v: ■ ■ mmimm pv- -..■-,^ .s ■■..-..■s, .,-■'„. . VKsV ' " išti- ; ■ ■'<■ VI A* ■ s j ,.„ : | mirnim J Šaleška planinska pot Že 755 planincev prehodilo pot Planinsko društvo Velenje je oktobra leta 1974 odprlo Šaleško planinsko pot, ki se vijuga približno 130 km po občinah Velenje, Celje, Slovenj Gradec, Mozirje, Žalec. V sedmih letih je pot prehodilo 755 planincev iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Avstrije. Pot ima 21 kontrolnih točk z vpisnimi knjigami in posebnimi žigi. Od avgusta 1981 je sprememba na kontrolni točki 14. Namesto domačije pri Mežnarju (Marija Pirtovšek, Skorno 48), katere prebivalci so se preselili v Šoštanj, odslej hrani žig kmetija Močovnik (Valentin Podvratnik, Skorno pri Šoštanju 46), kije severno od spomenika NOB, odkritega letos. Spremenjen odsek poti v dolžini okoli 0,5 km je označen na novo. MARJAN BREGAR 13. Spočetka še negotovo, nato pa vsak dan spretneje je Ken vihtel kladivo. Sajast do pasu in bleščeč od znoja je vzganjal kovinski ropot, pršil iskre okrog sebe in tunkal razbeljene kose železa v vodo, da je šumela kot v slapu. Kovači so ga sprejeli medse, delili z njim vročino ob pečeh in skromne prigrizke v odmorih. Na večer pa beraška ležišča na podstrešju kovačij. Tekli so dnevi in minevali so tedni. Ken je postal mojster svojega dela. Molčeč kot vsi ostali, zagledan v žareče kose kovine, ki so v hrupu kladiv spreminjali svojo obliko. Pozabil je na vse na svetu, le ob večerih, na svojem ubogem pogradu, še je boleče zvil v klobčič. V sebi je čutil le rahlo prekrito kopo razbeljenega oglja, ki ga bo lepega dne nepoklicana sapica razpihala v neukrotljiv požar . Ken je vedel, da ta dan vse prehitro pride. Sonce je postajalo vroče, bregovi so zadeh-teli, reko so obrobile rumene kalužnice. Pred kovačijami seje ustavil vranec. Mlada, vitka Keltinja, ki ni mogla skriti svojega visokega porekla, je spretno skočila s konja, se ustopila na pragu delavnice, metala pogled po črnih možeh ttr v roki nemirno vrtela svoj bič. Stari Davon je uslužno stopil k njej in jo povabil v kovačnico. Stopala je z lahnim korakom med nakovali. Prikupna, zvedava se je tu in tam ustavila, spraševala to in ono. Možje so odgovarjali v smehu — kako bi ne? Tak obisk se ni primeril vsak dan v teh žalostnih podrtijah. Ken je tam na koncu vrste stiskal v pesti svoje kladivo, kot da ga hoče zdrobiti, in izpod sršečih obrvi je bolščal v svoje železo, kot da ga namerava taliti z očmi... Prometna varnost Neprimerna hilrost in alkohol Koledar Petek, 21. avgusta — IVANA Sobota, 22. avgusta — TIMOTEJ Nedelja, 23. avgusta — FILIP Ponedeljek, 24. avgusta — JERNEJ Torek, 25. avgusta — LUDVIK Sreda, 26. avgusta — VIKTOR Četrtek, 27. avgusta — JOŽE SOBO, PRAZNO, ODDAM eni ali dvema osebama. Kersnikova 4, stanovanje 5, Velenje. UGODNO PRODAM RABLJENE 8 m dolge trame in AMI 8 po delih. Boris Kumer, Metleče 8, Vrtnarija Šoštanj. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Ledinek, Florjan 125, Šoštanj. VZAMEM OTROKA V VARSTVO. Naslov v uredništvu. KUPIM MOTOR TOMOS-AV-TOMAT1C, na jermen. Naslov v uredništvu. PRODAM AVTO-ZASfAVA 750 NEREGISTRIRAN. Štefan Felicijan, Podkraj 25, Velenje. PRODAM REGAL OMARO IN MIZO ZA DNEVNO SOBO. Franc Golobinek, Kreigherjeva 8 a, Velenje. IŠČEMO DELAVCA ZA OPRAVLJANJE DEL VODIČA NA VELENJSKEM GRADU. Interesenti naj se zglasijo v knjižnici Velenje ali na velenjskem gradu. PRODAM SKORAJ NOVO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO. Tel. 881-256. GS PALAS, star 3 leta, prodam. Naslov v uredništvu. Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek, 21. avgusta — dr. Zibar (dnevna), dr. Kopitar (nočni) Sobota, 22. avgusta — dr. Kopitar (dežurni), dr. Zibar (pomožna) Nedelja, 23. avgusta — dr. Kopitar (dežurni), dr. Zibar (pomožna) Ponedeljek, 24. avgusta — dr. Zupančič (dnevni), dr. Pustavrh (nočni) ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota, 22. avgusta — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Velenje Nedelja, 23. avgusta — dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Velenje (Dežurna od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 21. avgusta — dr. Menih Sobota, 22. avgusta — dr. Menih Nedelja, 23. avgusta — dr. Menih Ponedeljek, 24 avgusta — dr. Pirtovšek Torek, 25. avgusta — dr. Pirtovšek Sreda, 26. avgusta — dr. Menih Četrtek, 27. avgusta — dr. Menih Petek, 28. avgusta — dr. Lazar VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE — SEDEŽ ŠOŠTANJ Od petka, 21. avgusta do četrta 27. avgusta — dipl. veterinar Ivan Zagožen, Velenje, Vrnjačka Banja 7, telefon 852-381. Kino FILMSKI SPORED KINO VELENJE REDNI KINO VELENJE 21. 8. — petek ob 18. in 20. uri NORA DIRKA"— ameriška komedija. V glavni vlogi: Jerry Levvis. 22., 23. 8. — sobota in nedelja ob 18. in 20. uri GLOBINA — ameriška grozljivka. V glavni vlogi: Robert Shaw. 24., 25. 8. — ponedeljek in torek ob 18. in 20. uri PETROLEJSKA ZAROTA — grška kriminalka. V glavni vlogi: Larry Daniels. 26., 27 . 8. — sreda in četrtek ob 18. in 20. uri JAZ, TOM HORN — ameriški vestem. V glavni vlogi: SteveMc Oueen. 28. 8. — petek ob 10. uri BEGUNKE — zahodnonemški film. V glavni vlogi: Doris Arden. KINO DOM KULTURE VELENJE 27. 8. — četrtek ob 20. uri FANTOM SVOBODE — francoski film. V glavni vlogi: Bernard Ver-ley. KINO ŠOŠTANJ 22. 8. — sobota ob 19.30 PETROLEJSKA ZAROTA — grška kriminalka. 23. 8. — nedelja ob 17.30 in 19.30 KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO — italijanska ljubezenska komedija. 24. 8. — ponedeljek ob 19.30 GLOBINA — ameriška grozljivka. 26. 8. — sreda ob 19.30 FANTOM SVOBODE — francoski HI m. KINO ŠMARTNO OB PAKI 21. 8. — petek ob 20. uri KAKO IZGUBITI ZENO IN NAJTI LJUBICO — italijanska ljubezenska komedija. V glavni vlogi: Carlo Banjo. 25. 8. — torek ob 20. uri GLOBINA — ameriška grozljivka. 28;> 8. — petek ob 20. uri PETROLEJSKA ZAROTA — grška kriminalka. Gibanje Matični urad Šoštanj Rojstva * Rojenih je bilo 14 dečkov in 17 deklic Poročili so se: Peter Vertačnik, 1960, Velenje, Kraigherjeva 2 in Andreja Fajdi-ga, 1960, Loke pri Mozirju 49; Bogdan Horvat. 1952, Črešnjevec 39 in Dragica Goltnik. 1957, Topolšica "150; Robert Borovnik, 1959. Florjan pri Šoštanju 64 in Cvetka Kmetič, 1962, Velenje, Ljubljanska cesta 49a; Vinko Navodnik, 1960, Bele vode 16 in Suzana Borovnik, 1964, Florjan 64 pri Šoštanju; Jože Roženj, 1957, Topolšica 186 in Marta Zidam, 1962, Topolšica 1986; Stanko Grudnik. 1951, Šoštanj, Cesta heroja Šercerja 7 in Milena Vertot. 1956, Topolšica 216. Umrli: Franc Verbovšek. kmet, Škofija 1, star 64 let; Helena Mikek, družinska upokojenka, Skorno 28 pri Šoštanju, stara 80 let; Karol Škrubej, kmet. Črni vrh 32, star 63 let; Ivan Ramšak. upokojenec, Gabrke 101, star 74 let; Franc Kukovič, upokojenec, Celje, Breg 12, star 72 let; Dragotin Mežnar. upokojenec, Dolenja vas 62, star 60 let; Marija Labohar, družinska upokojenka, Velenje, Foitova. stara 71 let; Angela Remenih, kmetovalka, Skorno 1, stara 58 let; Elizabeta Emeršič. šivilja, Velenje, Foitova 8, stara 49 let; Štefan Menart, socialni podpiranec, Gabrke 81. star 46 let; Avgust Vrbek. invalidski upokojenec, Dol 17 pri Šmarju, star 57 let; Mihael Klanear. upokojenec. Dol 47 pri Hrastniku, star 74 let; Frančiška Atelšek. družinska upokojenka, Florjan 126. stara 78 let; Neža Kolenc, gospodinja, Šoštanj, cesta talcev 15. stara 83 let; Jožefa Kumer. gospodinja, Šoštanj, Metleče 26. stara 88 let; Edvard Čeč, upokojenec, Podvrh 1 pri Žalcu, star 63 let; Franc Ljubič, upokojenec, Tepanje 61. star 65 let; Franc Ramšak, upokojenec, Florjan 13. star 63 let; Marija Prešiček. preužitkarica. Loka 48 pri Žusnu. stara 74 let; Ivan Jošt. socialni podpiranec, Celje, Cankarjeva 8, star 51 let. Matični urad Velenje Poročili so se: Slanojle Vajovič, roj. 1956, rudarski tehnik iz Rog in Alenka Pe-čnik, roj. 1957, finančni knjigovodja iz Velenja; Rodoljub Krstič, roj. 1957, študent iz Velenja in Milcnka Planine, roj. 1957, študentka iz Velenja; Branko Hercog, roj. 1955, inženir elektrotehnike iz Velenja in Marija Brodnik, roj. 1956, prodajalka iz Gabrk; Anton Sušeč, roj. 1957, Žagar iz Završ in Slavka Borovnik, roj. 1958, delavka iz Plešivca; Andrej Mavrer, roj. 1954, vodovodni inštalater iz Velenja in Slavica Le-sjak, roj. 1960. delavka iz Velenja; Srečko Korošec, roj. 1959, rudar iz Podkraja pri Velenju in Tatjana Hriberšek, roj. 1957, šivilja iz Velenja; Srečko Čeru, roj. 1955, ključavničar iz Črneč in Nevenka Kmetič, roj. 1956, ekonomski iclinik iz Velenja. Umrli so: Jožefa Hriberšek, upokojenka iz Škalskih Cirkovc 4, stara 84 let; Marija Črevar, upokojenka iz Škalskih Cirkovc 27, stara 92 let; Jožefa Hriberšek, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 9, stara 68 let; Genovefa Kokolj, upokojenka iz Velenja, Slandrova 9, stara 86 let; Antonija Koradej, upokojenka iz Plešivca 34, stara 74 let; Franc Zbukovnik, upokojenec s Paškega Kozjaka 1, star 88 let; Ivan l.empl, kmetovalec iz Šaleka 16, star 63 let. Primerjava podatkov zadnjih dveh let kaže. da se izboljšuje stanje na področju prometne varnosti. Glede na to, daje vsako leto več cestnih vozil in da se stanje cestnih površin ni bistveno spremenilo niti izboljšalo, je takšna ugotovitev še toliko bolj spodbudna. Na boljšo varnost so v tem letu zlasti vplivali hujše kazni za kršitelje v novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa, pogoste preventivne akcije miličnikov, članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v posameznih občinah, večja dejavnost avto-moto društev in združenj šoferjev ter avtomehanikov, seveda pa tudi večja osveščenost samih voznikov. V letošnjem prvem polletju seje na cestah celjskega območja zgodilo 350 nesreč, kar je za 47 manj kot v enakem obdobju lani. 6 V 30 nesrečah s smrtnim izidom je izgubilo življenje 33 ljudi ali sedem manj kot v šestih mesecih lani. V ostalih 320 nesrečah pa je bilo poškodovanih 430 ljudi — 29 manj kot v enakem obdobju lani. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom so povzročili vozniki osebnih vozil (46.7 %), sledijo jim pešci s 16,7 % in vozniki traktorjev s 13,3 %. V omenjenih 30 nesrečah je izgubilo življenje 15 pešcev. 6 voznikov osebnih vozil, 5 sopotnikov v vozilih, 3 traktoristi itd. Med vzroki teh nesreč je še vedno na prvem mestu neprimerna hilrost, na drugem mestu pa je sedaj alkohol, kije bil lani šele na tretjem mstu. Zato bo treba temu družbenemu zlu v prihodnje nameniti še več pozornosti. Med kritičnimi odseki na območju UNZ Celje so navedene tudi mestne ulice Velenja, kjer bi morali bili vozniki in drugi udeleženci v prometu še zlasti previdni in kar najbolj dosledno upoštevati prometne predpise. Kljub uvodni ugotovitvi, da se zboljšuje stanje prometne varnosti pa se ne moremo in ne smemo zadovoljiti, s številom nesreč s smrtnim izidom. Na naših cestah še vedno umre preveč ljudi in tudi nastala materialna škoda je še vedno prevelika. Prav zato bo treba v prihodnje še okrepiti preventivno dejavnost na naših cestah. Ne bo pa željenega uspeha, če se v te akcije ne bodo vključile tudi organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Prve bodo morale v prihodnje poskrbeti *za še boljšo vzgojo voznikov, za tehnično brezhibnost vozil, da vozila ne bodo preobremenjena, zanemarjati pa ne smejo tudi kontrole sposobnosti voznikov za vožnjo pred odhodom na vožnjo in stalne kontrole tahografov pri tovornih vozilih. Ob dejstvu, da se kar 46 % vseh nesreč pripeti v naseljih, bodo morali v prihodnje komiteje za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih oceniti, na katerih točkah so občani in delovni ljudje najbolj ogroženi in na tej podlagi sprejeti tudi konkretne ukrepe za iz- k boljšanje stanja. Skratka, storiti moramo vse, da bo v krajevnih skupnostih postala družbe- na samozaščita resnično množično gibanje. da bo postala vsakdanja obveza slehernega posameznika, ne pa, da se zanjo pripravljamo le takrat, ko vemo, bomo organizirali neko vajo. Vsem voznikom pa velja opozorilo: BOLJE JE PRITI PET MINUT KASNEJE NA CILJ, KOT PA NIKOLI! S. V. ZAHVALA Ob izgubi ljube mame in stare mame Jožefe Hriberšek iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala družini Tovornik za pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hčerka Ivanka z družino, sin Albin ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Lempla se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje v slovo, nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala družini Pirš, ki nam je v najtežjih trenutkih prva priskočila na pomoč. Iskrena hvala tov. Razdevšku. tov. Purklcu in družini Pirš za nesebično pomoč. Posebej sc zahvaljujemo prim. dr. Alojzu Fijavžu za obiskovanje na domu in lajšanje bolečin. H vala vsem organizacijam za izkazano poslednjo čast in darovane vence. Posebej se zahvaljujemo G D Šalek za pomoč in spremstvo, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem in godbi. Vemo. da je beseda hvala malo, kar lahko izrečemo. Pa vendar vsakemu posebej in vsem HVALA. ' ■ . ; •> ' i' '.' i - - v> . \ . ŽALUJOČI: žena Anka, hčerke Nuša in Darinka ter Nada in Nevenka z družinama. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE objavlja pred začetkom š. 1.1981/82 vpis v: OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE — 7. oz. 8. razred Pogoj za vpis je uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let. Vpišejo se lahko tudi mlajši kandidati, vendar s pogojem, da so zaposleni. Rok za vpis je 5. 9.1981. Do tega roka bomo sprejemali tudi prijave za izobraževanje za poklic EKONOMSKI TEHNIK v ekonomski usmeritvi, ki je organizirana kot izobraževanje ob delu. Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika, ali uspešno končana osnovpa šola po zakonu o poklicnem izobraževanju. Kandidati, ki so končali osnovno šolo z izobraževanjem ob delu oz. poklicno šolo brez tujega jezika, morajo imeti dokazilo o znanju tujega jezika v okviru 8. razreda osnovne šole. DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE obveščamo, da smo pripravljeni skupno z njihovimi kadrovskimi in izobraževalnimi službami organizirati in izvesti poleg družbenega izobraževanja tudi naslednje izobraževalne oblike: — tečaje za skladiščne delavce, — tečaje za usposabljanje varnostnikov (vratarji, čuvaji), — tečaje s področja varstva pri delu, — tečaje prve pomoči, — izobraževalne oblike za pridobitev strokovne usposobljenosti z interno veljavnostjo, — jezikovne tečaje in — druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike. VSE ZAINTERESIRANE OBČANE obveščamo, da sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne oblike s področja splošnega izobraževanja: — tečaje nemškega jezika — različnih stopenj, — začetni tečaj angleškega jezika, — tečaj slovenskega jezika (za občane iz drugih republik), — tečaj šivanja in krojenja — začetni in nadaljevalni, — tečaj strojnega pletenja, — strojepisni tečaj in — začetni tečaj stenografije. Poleg navedenih tečajev smo pripravljeni organizirati tudi tiste izobraževalne oblike, za katere bodo dali pobudo občani sami. Prijave za navedene tečaje sprejemamo do 12. 9. 1981. Tistim občanom, ki so se za izobraževanlne oblike prijavili že na osnovni pomladanskega razpisa, se seveda ni potrebno ponovno prijavljati. Naročila in prijave za vse navedene izobraževalne oblike sprejemamo vsaK dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na št. 850 — 153. Naš naslov: Delavska univerza Velenje, Titov trg 2. GIPVEGtiAD Gradbeno industrijsko podjetje VEGRAD Velenje, Prešernova 9 Na podlagi sklepa razpisne komisije DS TOZD GRADNJA VELENJE in po sklepu DS DO ter na podlagi določil statuta DO objavljamo naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. Vodenje TOZD GRADNJA VELENJE (ni reelekcija) 2. Vodenje INŽENIRINGA Pogoji: pod 1.) poleg z zakonom določenih pogojev mora kanidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visokošolska izobrazba tehnične ali družboslovne smeri oz. z delom pridobljene izkušnje, — najmanj pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih nalogah, —•da njegova dosedanja dela zagotavljajo, da bodo doseženi sprejeti programi in smeri razvoja tozd, kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, — da ima organizacijske vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti mora družbeno politično aktiven in imeti pravilen odnos do dela; pod 2.) — visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora kandidat imeti organizacijske vodstvene izkušnje in sposobnosti, biti druž- olitično aktiven in imeti pravilen oc' beno poli i pravilen odnos do samoupravljanja Mali oglasi Številka 33 (595) — 21. avgust 1981 Nogometni klub Rudar Danes izredna skupščina Predsedstvo NK Rudar nam je v zveri z dogajanji v Idubu poslalo naslednjo informacijo za objavo. ,,V nogometnih organizacijah in nogometnem športu so širše, pa tudi v NK Rudar Velenje, že dalj časa prisotni številni negativni pojavi, ki so bili tako nogometni organizaciji kot družbenopolitičnim organizacijam in širši javnosti v Velenju dalj časa bolj ali manj znani, vendar pa so bili vsi dosedanji ukrepi premalo temeljiti in energični. Kršenje nogometnih predpisov in načela amaterizma je postalo pravilo, izredno pa se je razmahnilo tudi razsipništvo, neodgovorno ravnanjez družbenimi sredstvi, manipuliranje z nogometaši in celo nekatere oblike kriminala. Parcialna prizadevanja posameznih funkcionarjev v organih NK Rudar Velenje za izvajanje sklepov in stališč SZDL in ZTKO Jugoslavije, nogometne zveze Slovenije, občinske konference SZDL in ZTKO Velenje ter zadnje skupščine NK Rudar Velenje zaradi notranje neenostnosti, premajhne akcijske zavzetosti vseh ter preslabo razvitih samoupravnih odnosov ne zagotavljajo pogojev za pravilen razvoj nogometnega športa v občini Velenje in odpravo negativnih pojavov v NK Rudar Velenje, ki bi mu omogočali še nadaljnje tekmovanje v II. zvezni nogometni ligi. Zaradi več ali manj znanih negativnih pojavov se srečujemo z vedno večjimi težavami pri zagotavljanju minimalnih materialnih pogojev za delovanje kluba in z izgubljanjem zaupanja delovnih ljudi in občanov do nogometa in do NK Rudar v Velenju. Predsedstvo NK Rudar Velenje je na svoji razširjeni seji v petek, 14. 8. 1981 obravnavalo ugotovljene nepravilnosti v finančnem poslovanju kluba, v katere so bili neposredno ali posredno vpleteni tudi nekateri člani predsedstva in širšega izvršilnega odbora kluba, katerim so že na sledi organi upravne javne varnosti, in sprejelo njihov odstop. Med drugim je predsedstvo NK Rudar Velenje sprejelo tudi sklep o sklicu izredne delegatske skupščine kluba, ki bo v petek, 21. avgusta 1981 ob 17. uri v dvorani skupščine občine Velenje. Namen izredne seje delegatske skupščine je predvsem v razgrnitvi in razčiščevanju negativnih pojavov v delovanju kluba in v takojšnjih kadrovskih spremembah tako, da bodo aktivirane vse pozitivne subjektivne sile in ponovno vključeni resnični ljubitelji nogometa in NK RUDAR Velenje. Delegatska skupščina bo delala javno, zato so nanjo poleg delegatov organizacij združenega dela in Krajevnih skupnosti vabljeni tudi vsi simpatizerji nogometa in NK RUDAR Velenje. Celjsko območje Več samozaščitne osveščenosti V prvem polletju letos so organi za notranje zadeve na Celjskem zabeležili 2250 kaznivih dejanj, od tega 1995 s področja klasične kriminalitete in 205 s področja gospodarske kriminalitete. V primerjavi z enakim obdobjem lani je kriminaliteta na območju osmih občin porastla za 297 kaznivih dejanj ali za 15 odstotkov. Raziskali so nekaj nad 69 odstotkov vseh kaznivih dejanj, neraziskanost pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani slabša za 2,4 odstotka. Pri teh dejanjih je bilo povzročene za nekaj manj kot 29 milijonov denarjev materialne škode, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. Delavci za notranje zadeve so zaznali kar 55 odstotkov vseh obravnavanih primerov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, delovne organizacije pa le 36 odstotkov. To kaže da odkrivanje te kriminalitete še vedno sloni na delavcih za notranje zadeve. Več samozaščitne osveščenosti pa so pokazali občani in delovni ljudje, saj so delavci za notranje zadeve zvedeli za 55 od-stodkov vseh primerov kaznivih dejanj klasične kriminalitete od zasebnih oškodovancev.4Pri tem je zanimiv tudi podatek, da je bilo največ kaznivih dejanj storjenih v občinah Celje (818) in Velenje' (456), najuspešnejši v raziskovanju kaznivih dejanj pa so bili v občini Velenje (84,4%). Od 205. obravnavanih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete so neraziskana ostala le štiri dejanja, obravnavali pa so tudi 9 carinskih in 17 deviznih prekrškov. Pri vseh teh dejanjih je bilo povzročene blizu 4,5 milijo- Nogometno prvenstvo v II. ZNL - zahod Prilika še ni gol Ob upoštevanju pregovora — dan se po jutru pozna, nogometašem Rudaija v novem prvenstvu ne bo lahko. V nedeljo v prvem prvenstvenem kolu so na domačem igrišču razočarali gledalce, ki se jih nepričakovano malo zbralo na tekmi. Bilo jih je tisoč, morda še celo manj. Moštvo je, nastopilo v spremenjeni postavi, brez nekaterih igralcev, ki so odšli v prestopnem roku in trener Krivošej zanje za sedaj še nima pravih zamenjav, še zlasti ne za Hudarina in Preloga-tja, katerih odsotnost se bo še kako poznala. Toda ne glede na to, prvenstvo seje začelo in igralci, ki sedaj nosijo Rudarjev, dres bodo morali pač pokazati še več borbenosti, predvsem pa iznajdljivosti pred nasprotnikovim golom. Proti Jedinstvu iz Brčkega so imeli zelo veliko priložnosti, toda med njimi ni bilo nikogar, ki bi znal vsaj enkrat premagati sicer v nedeljo zelo dobrega vrataija gostov. Napadalci so bili pred golom premalo zbrani, prehitro so želeli reševati posamezne akcije, posledice tega so znane. Nasprotnikov gol je ostal nedotaknjen, gostje pa so izkoristili napako domačih obrambnih igralcev in v peti minuti drugega polčasa premagali vratarja Stojanoviča. Raukovič je po nepotrebnem z roko zaustavil žogo, zaradi česar je dobil ustni opomin od sodnika. Gostje so izvajali prosti strel, domači obrambni igralci so pozabili na njihovo desno krilo, kije potem brez težav premagalo Rudatje-vega vratarja. Po prejetem zadetku so Velenjčani povsem prevzeli pobudo, pri tem so jim v precejšnji meri »pomagali« tudi gostje, ki so se odločili v glavnem le na čuvanje rezultata. Toda žoge niso znali poslati v mrežo niti s petih metrov. Poraz na začetku jim seveda ne sme vzeti poguma, prvenstvo je še dolgo in prilik za popravni izpit bo še veliko. Saj upamo tako. Kapetan domačih Rusmir je zapravil največ priložnosti Ženski rokometni klub Velenje Tudi velenjske rokometašice se že nadvse marljivo pripravljajo na novo prvenstveno sezono, ki se bo začela 12. septembra, ko se bodo v prvem srečanju sestale doma z novinkami v ligi ekipo Arene iz Pu-lja. V klubu so sicer načrtovali in upali, da bodo dekleta na koncu pretekle sezone osvojile peto ali šesto in se tako uvrstile v prvo 1. B ligo. Bilo je malo spodrsljajev, tako da so bile za mesto ,,prekratke". Kljub temu pa so na skupščini, ki je bila julija, ocenili to tudi sezono kot uspešno, saj tudi v preteklem prvenstvu niso imele zagotovljenega denarja za tekmovanje, in so se morale med drugim odpovedati kar polovici načrtovanih prijateljskih iekem spomladi. Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo kluba. Predsednik pred- Z istimi igralkami sedstva je Janez Pukl, podpredsednika pa Franjo Krivec in Silvo Lah. Predsednik 13-članskega izvršnega odbora kluba pa je Marjan Klepec. V delo kluba želijo vključiti čimveč ljudi, saj so vrata kluba, kot je dejal predsednik izvršnega odbora, odprta vsakomur, ki želi delati na tem področju. V vseh selekcijah kluba je sedaj kar 140 igralk. Igralski kader za novo prvenstvo bo nespremenjen, načrtujejo pa osvojitev prvega mesta, ki bi jih nato popeljalo v 1. B ligo. To je le želja, ki pa je odvisna od marsičesa. Za novo prvenstvo velenjske rokometašice nimajo zagotovljenega denarja. Za jesensko sezono po-trebujejo 1.100.000 din, za- gotovljenih pa imajo le 180 tisoč dinarjev. Največ stroškov imajo z dvorano, kjer trenirajo. ,,Če bi se vozili na treninge ali tekme v Žalec", bi bilo ceneje, pravijo v klubu. Mimogrede, za tekmo v velenjski Rdeči dvorani morajo plačati 11.500 din. V klubu bi radi dobili tudi odgovor, na delegatsko vprašanje, kaj je z uresničevanjem 15. člena samoupravnega sporazuma o temeljih' plana telesno kulturne skupnosti občine Velenje za obdobje 1981/85. Poudarjajo, da po ugotovitvenem skladu občinske telesnokulturne skupnosti tiste, ki so podpisali samoupravni sporazum, ta sklep obvezuje. Ob tem jih že /anima, če se sredstva že zbirajo, kje in kdo je odgovoren za njihovo razdelitev. nov dinarjev škode ali za 41 % manj kot v enakem obdobju lani. Največ je bilo poneverb (44) 28 izdaj nekritih čekov v promet in 20 Miličniki so zapisali GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Nekaj po 18. uri je 12. avgusta letos udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Ivana Zaleznika v Zavodnjah. Gospodarsko poslopje, v katerem je bilo polno sena in kmečki stroji, se je hitro vnelo. Gasilci so nemudoma prišli na kraj nesreče in preprečili, da bi nastala še večja škoda. Uspelo jim je rešiti živino. Pogorelo pa je seno in nekaj kmečkih strojev. KRŠILI JAVNI RED IN MIR V stanovanje svoje bivše žene je skušal 13. avgusta letos vstopiti močno vinjen I. G. Ker mu ta ni hotela odpreti, je pričel tolči po vratih in tako motil stanovalce. Ni in ni hotel odnehati, zato so morali posredovati miličniki, ki so storilca odpeljali na postajo Milice. Čaka pa ga še zagovor pri sodniku za prekrške. Pred bifejem Marije Korošec v Velenju sta se 13. avgusta, nekaj po polnoči, pretepala M. V. in S. H. Lomila sta stole in motila stanovalce v okolici. Miličniki so jima skušali dopovedati, da je v tem času primerneje spati, ker pa nikakor nista hotela domov, so jima priskrbeli primerno prenočišče. Račun bosta morala poravnati pri sodniku za prekrške. gozdnih tatvin. V letošnjem letu so organi za notranje zadeve obravnavali tudi že šest primerov grabe-ža, kjer je bilo povzročene za 1,2 milijona dinarjev materialne škode, kar je četrtina vse materialne škode povzročene v prvih šestih mesecih letos. Največ kaznivih dejanj gospodarskega kriminala so obravnavali na območju celjske (67) in velenjske občine (41). Od 1995 kaznivih dejanj klasičnega kriminala je bilo kar 78,6% vseh kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje. Tako so obravnavali med drugim 900 tatvin, 402 vlomni tatvini in 266 ostalih premoženjskih kaznivih dejanj kot so goljufije, ropi, požigi itd. Med vsemi obravnavanimi kaznivimi dejanji jih je bilo 1319 z znanim storilcem, 676 pa z neznanim. Številom teh dejanj se je v primerjavi z lani povečalo za 15 odstotkov, raziskanosti pa je slabša za 2,7 odstotka. Čeprav je cesta skozi staro Velenje enosmerna pa je ozko grlo v prometu. Zlasti tedaj, ko voznik avtobusa »pozabi,« da ni sam na cesti in mora za trenutek v trgovino ali...? Ribiška družina »Paka« Šoštanj bo pripravila v soboto, 29. avgusta na šoštanjskem jezeru veliko tradicionalno tekmovanje v lovu na veliko — najtežjo ribo. Pogoji: Tekmuje lahko vsak občan, ki plača 100 din star-tnine. Tekmovanje bo trajalo od 16. do 18. ure, loviti pa bo mogoče z eno palico na vse vabe. Ribo je treba takoj po ulovu stehtati in vrniti živo v jezero; tekmovalec nadaljuje z ribolovom. Prvih pet najuspešnejših tekmovalcev prejme praktična darila, nagradni sklad znaša 50 % vse plačane star-tnine. Med tekmovanjem in po njem bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Dober prijem! Ribiška družina »Paka« Šoštanj V mestu Velenju 2e nekaj časa primanjkuje parkirnih prostorov. Nekatera pa spreminjamo v mehanične delavnice, obenem pa takšnile »ostanki« avtomobilov tudi kvarijo izgled našega okolja Prijateljska tekma V torek s Podravko Rokometašice Velenja se bodo med pripravami za začetek prvenstva sestale v torek z ekipo Podravke, ki tekmuje v prvi ligi. Tekma bo na igrišču v športnem Parku pri jezeru, začela pa se bo ob 17. uri. Velenjski grad Največ skupinskih obiskov Muzejske zbirke v velenjskem gradu si je prvih sedmih mesecih ogledalo nekaj več kot 6.000 obiskovalcev, med njimi je bilo največ skupinskih obiskov. Obiskovalcev bi bilo gotovo še več, vendar je bil muzej pozimi zaprt, ker ni ogrevanai in so se obiskovalci pritoževali, da je pozimi v razstavnih prostorih izredno hladno. Kaže da bo tako tudi naslednjo zimo, vendar pa v muzeju načrtujejo, da bi tudi to vprašanje »spravili« z dnevnega reda. Načrtujejo postavitev manjše transformatorske postaje, predvsem zaradi sedanje slabe napestosti. To pa bi jim tudi omogočilo, da bi lahko uredili termoakumulacijsko ogrevanje Potem bi lahko prostore ogrevali občasno, pač takrat, ko bi skupina napovedala obisk.