Političen list za slovenski
narod.
Po poati prejeman velja: Za tele lete predpiačaa 16 fld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta A (Id., u jedea I
mesec 1 gld 40 kr.	k
V administraciji prejeman velja:	S
ta celo leto 19 vid., n pol leta 6 jld., xa četrt leta 3 (ld., u jeden meaec 1 fld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Vrodnlitva tel
II	I	sss====	Srn
Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) viprejema upravništvo ln ekspedielja v ,,Katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je v Semenlikik ulicah št. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, isvsemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
»f6n-itev. 74.
Štev. l^O.
V Ljubljani, v petek 14. julija 1899.
Letnik XXYII.
Srbska pred polomom.
Odkar se je razkralj Milan, prelomivši dano besedo, vrnil v Srbijo, od tedaj se vsak hip vrše kake prekucije v tej nesrečni deželici, ki je v gmotnem in duševnem oziru žrtva nenasitnega razuzdanca Milana. Vsled krivde tega brezvestnega razsipača je zabredla Srbija v neznosne državne dolgove ter je popolno v oblasti židovskih bankirjev. Davčna struna je tako napeta, da grozi vsak trenotek, da poči. Vse je nezadovoljno, vendar vse se trese pred groznim terorizmom; jedini ki si upajo ustavljati tej korupciji, so radikalci, ki imajo v svojih vrstah najbolj vzorne in ugledne može. Ti niso še uklonili svojih kolen pred nasil-stvom in zato imajo ves narod za seboj. Od te strani, to Milan dobro ve, grozi njemu ozbiljna in jedina nevarnost. Zato pa vse njegovo rovanje zadnja leta meri na to, radikalno stranko razbiti in niene voditelje uničiti. Tako nasilBtvo se vselej kaže pri volitvah, a vkljub vsemu vladnemu terorizmu se Milanu ni posrečilo, popolno uničiti vpliva te stranke, ker nekaj njenih voditeljev je bilo vselej izvoljenih.
Milan pa ni izbirčen v svojih sredstvih, tudi najgrša so mu dobro došla, le da izmolze še kak milijon iz uboge dežele. Nam se je zato poročilo o zadnjem napadu na Milana zdelo jako sumljivo in nič nismo prikrivali svojega mnenja, da je naj-brže Milan sam najel napadalca, da to priliko izrabi proti radikalnim voditeljem. V tem pogledu objavlja »Edinost« zasebno pismo, došlo ji iz Srbije, ki nas potrjuje v tem našem mnenji. Mej drugim ta dopisnik pravi:
Ali se spominjaš onega atentata na grškega kralja takoj po nesrečni turški vojni ? Kako mislite vi tam v — Evropi o tem napadu? — Ne čudil bi se, če ste šli na limanice židovskim »žorna-listom«, ki so vso stvar vlačili na dolgo in na široko, da je človek, posebno če je malo najiven, moral biti prepričan o strašni nesreči, oziroma

LISTEK.
V čakalnici.
Maloraestna slika. — Rado Košar.
(Dalje.)
V čakalnici gospoda Mrzlikarja je bilo silno soparno. Podolgasta vsprejemnica, opravljena docela elegantno in okrašena z najnovejšimi »sece-sijonističnimU slikami, je bila obrnjena s svojim pročeljem proti zahodu. Bila sta sicer oba okna zagmena s težkimi zavesami, toda popoldansko solnce se je upiralo vanja in grelo in peklo kakor za stavo.
Tu in tam je zabrenčala kaka muha, ki se je utihotapila skrivaj v dvorano, zletela pod strop, pa kmalu sedla, kakor utrujena od vročine na steno, stegnila peroti, se poščegetala z nožicama in obmolknila. Spodaj na ulici je monotono pel Lah svoj »sladoled«, drugače pa ni bilo čuti niti glasu . ..
Krznarjeva Mimi je sedela v kotu, sama kakor Adam v raju, predno mu je Bog Evo ustva-
sreči grškega kralja. — Kaj bi porekel, če Ti jaz potrdim z častno besedo, da se namišljeni napadalec na grškega kralja še dandanes svobodno sprehaja po Akropoli in da uživa — lepo pen-zijo. Potrebovali so malo popularnosti, najeli napadalca, obljubili mu dobro plačo in da se mu nič ne zgodi, in strašna tragikomedija se je nekega lepega dne izvršila po natančno dogovorjenem programu! In prihajali so izrazi globokega so-žalja. Nekega lepega dne je bilo v dvorišču velike vojašnice čuti detonacij, in časniki so raztro-bili po vsem svetu, da napadalca ni več! — Prav za prav pa so bile na tej eksekuciji usmrčenja navzoče le dvorne osebe ...
Ali umeš ? Fiat applicatio! Razkralj Milan ne zahteva popularnosti. To bi bilo predrzno. To mora uvideti sam. Ampak on potrebuje prilike, pretveze, da zavije vrat radikalcem.
Ali ste Vi »Švabi« res tako najivni, da verujete vse, kar Vam oznanja naš slavni korespondenci biro, kar pišejo najfetniki — »žornalisti« po švabskih in mažarskih novinah ?! Kdo izmed Vas je zajemal, dokler je bilo to mogoče, iz našega »Odjeka« ?
Toraj Ti misliš, da je Kneževič izvršilen organ radikalne stranke? Dobro, da ne vidiš mojega sarkastičnega nasmeha! Ali res misliš, da bi napadalec, ako bi bil najet od radikalcev, prišel v zvezo s tolikimi členi naše stranke, da bi mogel neugodno izpovedati malo ne o vseh naših prvakih ? Jaz ga poznam; on je obskurna oseba, kateri ne bi zaupal nijeden najpriprostejši človek, ne pa Sava G r u j i č . ..
Tu se v obče govori, da Milan ni niti ranjen. Žalibog, da sem bil baš tega dne v Po-žarevcu, ter da Ti ne morem poročati po lastnem očigledu.
Toliko pa smeš zagotoviti svoje rojake, da je v obče prepričanje, da imamo v tem slučaju pred seboj neko podobno komedijo, kakor ob atentatu na grškega kralja, s tem razločkom, da se
ril. Zrla je v »Fliegende«, pa videlo se je, da ne čita . . .
Čez nekaj časa se zaslišijo v sosednji sobi hohotajoči glasovi. Mimi se vzravna, se nasloni malomarno na okno, potisne višje na lice ruto in čaka radovedno . . .
Toda glasovi spet utihnejo . . .
»Moj Bog, ta Pepčeva Pepca, te je tudi povsodi dobiti.. . Prav gotovo, ko bi jo mogla, bi jo Btrla ... Da je pa tudi sram ni, sram; toliko drže ti Pepčevi nase, pa jo pride sama mama o belem dnevu popoldne ponujat. .. Ubogi Mrzli-kar 1 To jih prestaneš! Jaz ne vem, da morejo biti ljudje tako neolikani. Vsak kmečki butec mora spoznati, da bi mu jo radi navezali. In ko bi znali vsaj poštene vizite narediti — ob '/g12. uri. Zarobljenci . . . seveda popoldne ... človek pa mora čakati in tiščati zob, da skoraj nor postane .. . kdaj že bi mi ga lahko utolažil, pa jih ni spraviti od njega ...»
Mimi je utihnila, ker se ji je zdelo, da sliši zopet govorjenje in smeh v zdravnikovi sobi. Tiho vstane ... Na sosedni steni je viselo veliko ogle-
grškemu napadalcu (ime sem pozabil) ni zgodilo ničesar, dočim je bil Kneževič najet od Milanovih pristašev, kateri so mu obljubili dobro plačilo, a da ga dajo sedaj... saj veš, kaj mislim.
To poročilo je jako podobno resnici in kaže srbske notranje razmere v grozni podobi. Tak položaj ni mogoče, da se kaj časa ohrani. Tu mora priti v kratkem do državnega poloma, kajti srbski narod vendar ne more samega sebe popolno vni-čiti na ljubo Milanovi brezvestnostL To je usoden oblak, ki se zbira nad Balkanom in ki utegne pro-vzročiti grozno nevihto. Ker se to dogaja na jugu naše države v neposredni soseščini, zato to tudi za našt> državo ni brez pomena. Žal, da vzlasti ogrski vplivni židovski krogi podpirajo to gnjilobo v Srbiji.
To je tudi vzrok, da je naša država tako malo priljubljena v Srbiji. V tem oziru bi bilo nujno, da bi avstrijski državniki v zvezi z ruskimi odločno nastopili ter vladi v Srbiji povedali, da ne morejo trpeti v svoji bližini takih barbarskih razmer.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. julija.
Skupna ministerska posvetovanja v Budimpešti, ki so se vršila, kakor smo poročali, minuli torek, so veljala izključno le vprašanju, kako naj se izvedo in uveljavijo v ogrskem parlamentu te dni definitivno rešene nagodbene predloge. Sklenilo se je, tako poročajo iz Budimpešte, da se ne objavijo naenkrat vse nagodbene predloge, marveč le nekatere, ki morajo z ozirom na posamne industrijske panoge biti izvedene v najkrajšem času. To so pred vsem zakoni o davku na sladkor, žganje in pivo, ki stopijo v veljavo že s 1. avgustom oziroma s 1. septembrom. Izločilo se je toraj za sedaj le šest načrtov, ki se v malo dneh predlože cesarju v potrjenje in v Avstriji objavijo s pomočjo § 14. Konečno so bile
dalo. Naglo si popravi kodre na desnem senci, ker so ji omahnili po lici, zbrise oči, ker so se ji zdele nekam zaspane, in ... zdi se ji, da čuje v sosedni sobi svoje ime; prav potihoma vstane, zdrsne h ključavnici in nastavi uho . ..
»Nič .. . menda se sprehajajo iz sobe v sobo in opravljajo . .. obrekujejo mene ... O podlost, o brezsramnost... o hinavstvo . .. o . . .«
Mimi bi še dalje naštevala litanije, kajti znala jih je še celo vrsto, ker je čitala obilo in si izpi-savala iz najradikalnejših časopisov, kateri zastopajo ženske pravice, ki pridigujejo žensko emaci-pacijo. (Mimi je bila v dvaintridesetem letu, vrh tega so pravili zlobni jeziki, da se je ubožica tistikrat, ko je delil Bog stvarem lepoto s svojega trona, zaverovala v nekega angeljčka in se pozabila v tej blaženosti odzvati stvarniku; zaradi tega ni dobila popolne porcije, ker je je že zmanjkalo) Kakor rečeno, Mimi bi še gotovo lamentirala dalje, ko bi ne slišala določno govoriti g. Mrzlikarja gospodični Pepci:
»Povem Vam, lepa gospodična, da tudi meni Kotletova Mimi.. . tudi meni.. .
v razgovoru tudi nekatere zadeve, ki so v zvezi z avstro.ogrsko banko in se je v tem oziru raz-govarjal z obestranskimi ministri tudi bančni guverner dr. Kautz. Avstrijski ministri so se še isti dan vrnili na Dunaj in včerajšnji ministerski svet se je bržkone pečal tudi s to zadevo.
Rešitev narodnostnega vprašanja je, kakor vse kaže, še ravno tako daleč, kakor je bila, recimo, pred letom dni. Niti že večkrat napovedane konference v svrho rešitve narodnostnega vprašanja se ne vrše in se bržkone tudi ne bodo tako kmalu vršile. Vsled tega vlada posebno v čeških krogih velika nezadovoljnost. Glasilo češkega kluba z vso resnostjo opozarja češke poslance, naj sedaj o počitnicah ne drže rok križem, marveč delajo z vsem svojim vplivom na to, da pride zadeva čim preje na dnevni red. Merodajni krogi, pravi nadalje »N. L.«, so imeli dosedaj dovolj opravka z nagodbenim vprašanjem. Sedaj je ta zadeva popolno rešena in imajo vsi proste roke. Njih dolžnost je sedaj, da izpolnijo obljubo, ki so jo dali narodom. Potem se pa list obrača do ministerskega predsednika, pisoČ: Sedaj mora državnik pokazati svojo moč, ki je zmožna obraniti državo na onem stališču, na katerem jedino more prospevati, na stališču zgodovinske pravičnosti napram vsem narodom. Strah pred nemško obstrukcijo ni politika, vsaj ne taka, ki bi bila res v korist narodom, državi in dinastiji. Prihodnji meseci morajo prinesti odločitev in mi upamo, da bo pred novim letom zavladala popolna jasnost. Vedno čakanje ni popularno. Mi priznavamo sicer, da je treba v politiki razuma, vztrajnosti in potrpežljivosti, da škoduje prenagljenost, ker bi se s tem pomagalo na konja le obstrukciji, toda vse ima svoje meje in tako tudi potrpežljivost. Ali naj se kmalu izpolni, kar se nam je obljubilo, ali pa se treba postaviti na nasprotno stališče.	,
Splošne volitve na Bavarskem. Po preteku šestletne dobe so morali dosedanji zastopniki v bavarski zbornici odložiti svoje mandate in volivci se zopet podati na volišče. V tem za-stopu so imeli dosedaj katoličani v svoji posesti 73 mandatov, 65 liberalci, 11 takozvani nacijonalci, 5 socijalni demokratje in 5 dve drugi manjši stranki. Sedaj se je pa obrnilo v tem oziru še mnogo na bolje in v novem parlamentu imajo katoličani obsolutno večino, namreč nad 80 glasov, liberalci pa najmanj, kar obstoji ta zastop. Pridobili so toraj v prvi vrsti katoličani in sicer deset mandatov, potem pa socijalni demokrati, ki so dobili šest novih mandatov. Liberalci bodo imeli toraj v novem zastopu le še 5-3 mandatov. Seveda se sedaj grozno jeze vsled velikega po-poraza in ker ne morejo zato najti drugega razloga, očitajo katoličanom, da so se zvezali s soci-jalnimi demokrati. Kajpada je ta trditev le gola laž, kar se razvidi že iz števila mandatov, ki so si jih z največjo silo priborili socijalni demokrati.
Dreyfus pred vojnim sodiščem. Za zanimivo, konečno obravnavo pred vojnim sodiščem v Rennesu se delajo vsestranski velike priprave. Obravnave se prično po nekaterih virih 10., po drugih pa že 3. avgusta, mejtem ko trdijo nekateri, da bo težko kaj pred koncem prihodnjega
»Ni kar nič simpatična ... kaj ne gospod doktor!«
»Tega ravno nisem hotel reči . . .«
»Bežite, bežite, saj je to med nami rečeno gospod doktor ... vi zahtevate od ljudi odkritosrčnosti, zato vam kar naravnost, dasi morda ni lepo, povem, da se mi zdi vselej, kadar vidim nje obraz, zdi Be mi, kot bi gledala bučo, katero so na pomlad pastirji narezali, pa se je vendar še razrasla, seveda polna brazd . . .
»Toda Pepica, nikari ne govori tako! Kaj si bo mislil gospod Mrzlikar o nas, da samo opravljamo«.
»Prosim vas, milostna gospa, poštena kritika . . .«
Mimi je zbledela od sramu in jeze in bila bi se gotovo opotekla sredi čakalnice, ko bi imela čas. Toda v tem trenutku ... se odpro vrata in v sobo stopi gospod, prikupljivega obraza, kazoč še dovolj mladosten izraz in razodevajoč s svojim licem blažen mir srčne zadovoljnosti . . .
(Dalje prih.)
meseca. Konečne razsodbe pričakujejo v prvem slučaju okolu 2. septembra. Vladni komisar bo povabil k obravnavi 175 prič, mej temi Ester-hazyja, Mercierja, Boisdeffre-a, Kazimir Periera, Dupuya, Hanotauxa, Cavaignaca in druge. Nasprotno bodeta pa tudi zagovornika navajala Čim največ prič. Prihodnji teden prično z razpošiljanjem vabil. Umevno je, da niti določeni trije tedni ne bodo zadostovali za zaslišavanje ogromnega števila prič.
Razgled po slovanskem svetu.
Za Pestyjem Garady.
(Konec.)
Kaj pa oponašajo o ukradenih junakih? Omenjeni Garady Be namreč huduje na Hrvate, da si prisvajajo največje mažarske junake za svoje, če tudi drugače Mažare mrzijo. In kateri so ti ukradeni junaki ? Zrinjski in Frankopani. Mažaru to ne gre v glavo, da ste obe te rodovini hrvatski. Garady oponaša hrvatskim zgodovinarjem, da imenujejo Zrinjske tudi Šubiče. Tukaj se vidi, kako huda bolezen je neznanje. Ko bi hoteli mažarski zgodovinarji le malo pravični biti Hrvatom, morali bi se dati vendar podučiti o tem, kaj se je napisalo o hrvatskej zgodovini v novejšem času, če si že nočejo dati sami toliko truda, da uče hrvatsko zgodovino po virih.
Kdor hoče pisati o hrvatskej prošlosti, ta mora vendar poznati Kukuljeviča, Mesiča, Rač-kega, Tkalčiča, Smičiklasa, Klaiča, Bulica in dr. Ravno o Zrinjskih je pred nedavnim napisal Klaič učeno razpravo, in sicer o najstareji dobi te ro-dovine, dokler so bili še v Dalmaciji ter se zvali samo Šubiči. Take učenjaške razprave seveda za Mažare ne obstoje, ker so preveč oholi, da bi se hoteli kaj naučiti od svojih sosedov, zato pa potem vse krivo zapopadejo in krivo sodijo. Vsakdo ve, da so se Šubiči zvali od leta 1247 Zrinjski po gradu Zrinju blizu Kostajnice na Hrvatskem, kamor jih je bil preselil ogrsko - hrvatski kralj Ljudevit Veliki.
Frankopani pa so imeli od starine posestva v hrvatskem Primorju, posebno na otoku Krku, ter se spominjajo od časa mongolskega napada na Hrvatsko, tedaj od leta 1240. Obe rodovini ste hrvatski, a od Zrinjskih veliki junak sigetski ni mažarski niti znal, dočim so se mlajši člani naučili tudi mažarski, ker so mnogo občili z ogrskimi velikaši ter se tudi med seboj možili in ženili. A ker se mažarski zgodovinarji toliko potegujejo za mažarstvo teh najglasovitejih hrvatskih rodovin, naj to tudi dokažejo, Če morejo, kajti trditvam tje v en dan vendar noben resnoben človek ne more verjeti.
In ravno tega Mažari ne morejo, kajti vse najstareje listine teh rodovin so pisane v latinskem ali pa hrvatskem jeziku, v mažarskem jeziku nam niso sploh poznate. In kaj vendar to pomeni? Ko bi Mažari imeli kaj mažarBkih listin teh dveh rodovin, potem bi si oni mogli vsaj deloma zasiliti svoj šovinizem z dokazi, dočim zdaj le z vpitjem svojo slabo stvar branijo. To so tedaj tisti ukradeni narodni junaki, o katerih sanjajo po mažarskem šovinizmu ugrete mažarske glave. Pa se potem po svojih časopisih še tožijo, da Hrvati sovražijo Mažare. Ne sovražijo jih, ali jih tudi ne ljubijo, ker jih ljubiti ne morejo. So neke meje, do katerih se sosedni narodi smejo širiti, če jih pa prekoračijo, mora priti do nasprotja. Mažari so te meje naproti Hrvatom že zdavnaj prekoračili. Brezobzirnost in oholost v narodnostnem pogledu in nemilosrčnost v izrabljevanju in izkoriščevanju gmotnega stanja Hrvatske, vse to daje le preveč gradiva, da med obema narodoma ne more vladati medsebojno nagnenje. Seveda Mažari nočejo priznati, da so oni provzročili to stanje, pa kakor se vidi po omenjenem Garadyju, dolže Hrvate kot krivce. Žalibog da je mažarsko javno mnenje popolnoma pokvarjeno pogledom na Hrvatsko po učenjakih (!), kakor so Pesty in njemu slični šovinisti. Hrvati odbijajo vse posledice za to le tej vrsti ljudem.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
L j ubij a na, 13. julija. Po otvoritvi današnje izredne seje naznani župan, da je deželna vlada spremenila regulačni načrt v smislu sklepa občinskega sveta, v ko-
likor se tiče prostora, na katerem se nahaja sedaj zatiški dvorec, ter da ta ostane na dosedanjem prostoru.
Inžener Civha poroča o oddaji del, ki so potrebna vsled razširjenja elektrarne, namreč naprava fundamenta za tretji stroj, obokov in tlaka. Dela se oddajo najcenejemu ponudniku F. Supan-čiču ter se mu naroči, da izgotovi ta dela do 10. avgusta.
Prošnji posestnice Ter. Male na Sv. Petra cesti, da bi se dovolilo vknjiženje dovoljenega 3% nega posojila na 8. mestu za državnim brezobrestnim posojilom, in se ji isto izplačalo v znesku 10.000 gld., se ugodi. Poroč. odbornik dr. Stare.
Odb. Žužek poroča o prošnji komende nemškega viteškega reda za parcelacijo Mirja, katerega namerava razdeliti v blizu 170 parcel. Sredi teh parcel namerava zgraditi red 12 metrov široko cesto, vsporedno z Emonsko cesto, na severnem delu naj bi pa občina odprla novo ulico. Regulacija se vkljub ugovoru odb. Pavlina kateremu se zde nekatere parcele premajhne, v splošnem odobri ter naroči magistratu glede otvoritve ulice izposlovati dovoljenja dež. vlade in dež. odbora, ne dovoli se pa otvoriti nove ceste in se nemškemu viteškemu redu naroči, da predloži glede tega dela nov parcelačni načrt. Ob severni strani Cojzove ceste se določi strneni, v ostalem pa odprti zistem brez predvrtov.
Polaganje asfaltnih tlakov po meBtu za dobo do konca leta 1902 se odda najcenejemu ponudniku avstrijski asfaltni družbi za ceno 3 gld. 48 kr. za m1 in proti petletni garanciji. Obenem se sklene priporočiti to tvrdko zasebnikom in se v to svrho objavi ta sklep v celoti. Poroč. odb. Žužek.
O ugovorih posestnika Jos. Koutnega in tvrdke G. Tonniesove proti regulaciji mesta na zahodnji strani Dunajske ceste proti Spodnji Šiški poroča odb. dr. Stare. Prvi ugovarja proti napravi trga pred topničarsko vojašnico, ker se mu s tem odvzame skoro ves svet, tvrdka G. Tonnies pa želi, da se navpik na Dunajsko cesto čez njen svet projektovana cesta pomakne na dosedanjo za Bežigradom in druga, paralelno z Dunajsko cesto, tako regulira, da bo vodila samo čez Tschinkelnov svet.
Poročevalec predlaga, naj se prvi ugovor kratko zavrne, poslednjemu pa ugodi.
Odb. Pavlin predlaga nasprotno, na se ugodi drugemu rekurzu samo v toliko, kolikor se tiče ceste na južni strani. — Vsprejeti so bili odse-kovi predlogi.
O dopisu dež. vlade glede prispevka za gradnjo železnega mostu s kamenitimi pod&tavi mesto dosedanjega lesenega šentjakobskega mestu poroča odb. Žužek. Vlada namerava napraviti 10 m širok most, od tega odpade na vsaki Btrani po dva m za pešce. Stroški so približno proračunani na 70000 gld. Ker je mestna občina dolžna prispevati za pešpot na tem mostu, je vlada določila prispevek z razmerju 6 :4, ali 42.000 gld. država, 28.000 gld. pa občina. Poročevalec meni, da se na obeh hodnikih lahko znatno spremeni konstrukcija in zmanjšajo stroški, vsled tega predlaga, naj se zagotovi v to svrho prinos 10.000 gold., ki naj se plača v petih letnih obrokih po 2000 gld. pričenši z letom, v katerem se bo pričelo z gradnjo mostu. — Predlogu se pritrdi.
Odb. dr. Hudnik poroča o gradnji ljudske kopeli za že dovoljeno svoto 20.000 gld. Stavba bo stala na voglu Kolodvorskih in Prečnih ulic, na mestu, kjer stojita že odkupljeni hiši št. 10 in 12, na takozvanem „Ajdovem zrnu". Stroški za gradnjo in notranjo opravo so proračunani na 17.366 gld. Prostor, kar ga preostane v Kolodvorskih ulicah do Sv. Petra ceste, se ogradi in napravijo nasadi.
Podžupan predlaga, naj se, predno se prične z nadaljnim delom, izroče načrti deželnemu zdrav, svetu v presojo, odb. Vel k a vrhu se pa zdi premalo kabin za moške.
Pri glasovanju se vsprejmo odsekovi predlogi z dostavkom podžupanovim.
Poročilo o gradnji tretje deške šole se odstavi z dnevnega reda.
v
Odb. S u b i c poroča o poročilih vodovodnega direktorija. Računski zaključek mestnega vodovoda za minulo leto se odobri s približno 76.000 gld. dohodki in 67.000 stroški, proti proračunu
za 21.456 gld. večjimi dohodki; prošnji Fr. Kovača in Fr. Pravsta za napeljavo vode do nju sta-višč v šišenski občini se odkloni; istotako prošnja •kovinske zadruge za prepustitev navrtalnih del pri vodovodnih ceveh, ki jih sedaj oskrbuje mestna občina v lastni režiji.
Prošnji Ant. Trefaltove in Jos. Fortune za brezplačno prepustitev vode iz mestnega vodovoda za stavbo njunih hiš ob Vodovodni cesti se ne •ugodi, pač pa se Bklene položiti novo cev poleg glavne za navrtovanje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. julija.
(Duhovne vaje) za duhovne ljubljanske škofije bodo prve od 21. do 25. avgusta, druge pa od 28. avgusta do 1. septembra.
(Sklep šolskega leta.) Na tukajšnjih ljudskih -šolah so danes zaključili šolsko leto s sv. mašo dn z razdeljevanjem spričeval. Jutri konča šolsko leto nižja gimnazija.
(»Špansko« iz »Slov. Naroda«.) Pretekli teden priobčil je „Slov. Narod" kopo člankov, kjer je dolžil grozovite klerikalce vseh hudobij in grehot, ki so se zgodile, se gode in se bodo še godile. Na Španskem so namreč žandarji in uradniki baje mučili nekaj jetnikov. To se je baje godilo za časa vlade sedanjega ministerstva pa tudi njegovih prednikov. Ker pa je sedanje ministerstvo na sumu, da je „klerikalno", pada „Narod'- po njem, da bi je uničil. Občudujemo bujno domišljijo ,,Slov. Naroda", ki si domišlja, da bo s svojimi „španskimi" članki vrgel ministerstvo na Španskem! Že to je dovelj „špansko". Še bolj „špansko" pa je, da „Narod" take dogodke podtika celej stranki, pa če bi se bili tudi tako godili, kakor on poroča. Posnemaj mo ga! Na Ogrskem, kjer vlada liberalizem neomejeno, mučili so v komarnskem komitatu ujetnike na nečuven način, bili so jih, žgali, zbadali z ostrimi noži pod nohte itd. Kakor poročajo listi, sta zapletena v zadevo županijski sodnik Szabo in zapisnikar Mol-nar. Ko bi bila vlada na Ogrskem ,,klerikalna", gotovo bi „Narod" mašil nekaj svojih predalov s članki o krutih klerikalcih, katere treba uničiti! Da bi mi napadali po „Narodovem'' uzorcu ogrsko vlado radi te zadeve, ker je slučajno liberalna, za to bi morali biti res „španski".
(Po občnem zboru kmetijske drnžbe.) S katerim namenom so prišli včeraj naši liberalci na občni zbor kmetijske družbe, najbolje priča izrek »Narodovega« ljubljanskega pristaša, kateri je že ob 9. uri zjutraj na stopnicah rekel: »Ne preostaja nam druzega kakor da zbor razženemo, ali pa da ga Murnik zaključi«. Za prvo alternativo so takoj poslali po dr. Tavčarja — no, ta je svoj posel dobro izvršil — za drugo seveda je skrbel g. Murnik. Ako »Slov. Narod« o zavratnem naskoku na kmetijsko družbo piše, naj še pristavi, da se je ta zavratni naskok vršil ravno od predsednika na družbo. Značilno je že to, da se vsakoletni občni zbor sklicuje ravno po letu, v najhujšem delu, in vedno na četrtek. Kdo naj ima toraj priti na občne zbore kmetijske družbe po mnenju patentiranih prijateljev kmeta, je jasno. Da smo mi hoteli politiko v družbo zanesti, je smešno, kjer politika je že davno v družbi. Od časa, ko je bil g. Pire ravno s pomočjo duhovnikov voljen proti g. Kramarju, ko je tajnik družbe kandidiral na Gorenjskem, pri vsaki podelitvi podpor liberalnim podružnicam, od teh časov že vlada politika v družbi. Mi smo prepričani, da tajnik kmetijske družbe ne nasprotuje iz gospodarskih vzrokov vsaki gospodarski organizaciji, ampak zgolj radi tega, ker je to gibanje pristno katoliško-narodno. Gospod Murnik se pa jako moti, ko je včeraj slovesno izjavil na zboru: »Jaz sem auto-krat«. Ne on, g. Pire je autokrat v družbi, kar on reče, to velja, naj se celi odbor s predsednikom vred na glavo postavi. Gospodje naj malo po de želi vprašajo, potem bodo pa zvedeli, kdo da je predsednik. Da bi se pa več kakor dve tretjini udov - kmetov dalo brezpogojno voditi od plačanega tajnika, to je: zavraten naskok.
(0 občnem zboru kmetijske drnžbe) priobčuje »Narod« jako dolgo klobaso. — Po svoje skuša oprati ces. svetnika Murnika in njegovega inštruktorja dr. Tavčarja in njiju postopanje. Ker je bilo priča teh dogodkov čez 400 zanesljivih mož, se ne izplača, prerekati se s Tavčarji in Malovrhi,
ker stvar je obče znana. Naša stvar bo, da izvajamo iz postopanja nasprotnikov vse posledice, in to bodemo storili sigurno in brez obzirov na levo in desno. Toliko še opomnimo, da se bode bolje umeval ves položaj, da imamo priče, ki bodo potrdile, da se je med liberalci izdala že ob 9. uri dopoldne parola, ako bodo v manjšini, razgnati ali pa zaključiti občni zbor. Vse je bilo toraj dogovorjeno. Čudimo se le poročevalcu »Laibache-rice«, ki pravi, da je župnik Schweiger rekel, da se zavaruje »proti takim ciganijam«. Kje je mož to iztaknil ? Župnik Schweiger je le zavrnil natolcevanje liberalcev, da mi pri glasovanju ne postopamo pravilno, z izjavo, da med nami ni nikogar, ki bi izvrševal ciganije.
(Dr. Šusteršič) mora vsled poškodbe na nogi, katero je zvil pri zadnjem občnem zboru kmetijske družbe, ležati.
(Občinski svet ljubljanski) ima prihodnji teden tri seje, in sicer v torek, sredo in četrtek, ker se potem prično dvamesečne počitnice.
(Vojaško kopališče) v Trnovem je bilo včeraj otvorjeno in se ga lahko poslužujejo tudi civilisti pod običajnimi pogoji.
|Z Vipavskega.) Pondeljek opoldne (10. t. m.) je toča šla ter potolkla sadeže po njivah in vinogradih od Poddrage pa do Gradišča pri Vipavi. Škode je napravila veliko, ker na nekterih njivah je tako hudo potolkla, da ni znati, kaj je rastlo, koruza ali krompir. — Sredo (12. t. m.) je pa treščilo v Št. Vidu na Vipavskem v star gradiček imenovan Turnič. — V veži sedečo delavko omamila je strela do cela, h zidu prislonjene grablje popolnoma razklestila, odbila kos kamenitega kar-nisa nad oknom prvega nadstropja.
(Nevihta in nesreča.) V Rečici ob Savinji je 12. t. mes. popoludne nastala hipoma grozna nevihta, katera je trajala le dobre pol ure. Strela je udarila v kozolec ; ker je nastal požar takoj, ga ni bilo mogoče rešiti. Posestnik letos žalibože ni bil več zavarovan. Še hujša nesreča dogodila se je na polji. Strela je udarila na dveh krajih v delavce, ubila dve osebi, tri pa nevarno poškodo vala. Mrtva je pridna deklica in neka blaga žena, po kateri žalujejo ubožni otroci.
(Vožnja po Ljubljanici.) Ni je lepšo in prijetnejše vožnje, kakor vožnja po vodi. Ta lepa prilika se nudi sedaj Ljubljančanom za razne izlete in obiskovanje znamenitih božjih poti na Žalostni gori in pri sv. Ani. Brodniki so popolnoma zanesljivi, torej je vsaka nevarnost izključena. Čoln je tudi popolnoma pripravno vrejen ter romarjem in izletnikom vsak fas na razpolago. Vsak izletnik se divi krasotam narave, koji poseti naše kraje. Skrbljeno je tudi za pristno pijačo in dobro jed. čoln pride za časa, da se vsak lahko udeleži božje službe ob 10. uri v Preserji, oziroma na Žalostni gori ali pri sv. Ani.
(Povozil) je v ponedeljek zvečer hlapec tukajšnjega trgovca Hartmana v Spod. Šiški delavca Jerneja Tešnjaka iz Spod. Šiške ter ga na glavi precej poškodoval.
(Ponesrečil se Je) 12. t. mes. 211etni Jernej Troha, rudniški delavec v Idriji. Z vijakom so spravljali oglje v zgornje shrambe. Že so dokon-čavali, le še par vozičkov je bilo treba potegniti na kviško. Meneč, da bo urneje šlo, spusti se na praznem stojalu z vozičkom navzdol, a vrv se utrga, stalo spodmakne in mladenič tako nesrečno pade na železni drog, da mu predere srce. Bil je takoj mrtev.
(Savinske planine.) Kocbekova koča je odprta od 1. julija in bode oskrbovana do 1. oktobra. V njej se dobe navadne konserve, čaj, kranjske klobase, vino, pivo, slivovka in črni kruh.
—	V koči je urejena tudi ombrometrična poBtaja. Oskrbnik koče opazuje vsak dan trikrat toplomer in Holsterikov barometer ter meri vsako jutro dež.
—	Dne 24. t. in. bode v »Jubilejni kapelici svetega Cirila in Metoda pod Ojstrico« letos prvič sv. maša. — V G o r nj eg r aj s ki koči na Me-nini planini bilo je letos že čez 80 upisanih turistov. Med drugimi so bili tudi trije odborniki Češke podružnice S. P. D. in ena gospa. Sedaj je najlepši čas iti na Menino planino, kjer ravno sedaj cvete »Planinski najgelj« (Kohlroschen) in »Rodedendrom«. Večje družbe, ki nameravajo rabiti koče Sav. podr. S. P. D., naj svoj prihod poprej naznanijo »Načelništvu Savinske podr. S. P. D. v Gornjem gradu«.
*
* *
(Red »treh muh«.) Znano je, da je odlikovanje že zelo stara navada. V dobi starih E/ipčanov so ljudje že tudi poznali to navado. — Ko so nedavno lrancoski učenjaki v Tebah izkopavali starine, našli so v nekem grobu mumijo, ki je imela okoli vratu dragoceno ovratno verižico s tremi muhami, dolgimi 12 cm, vse iz zlata. Hieroglif je pojaBnil, da je pokojnika odlikoval Aa-Hotep, vsta-novitelj 18 dinastije za izkazane zasluge. — Primerno bi bilo, da bi v naši dobi nervoznosti obnovili ta častitljivi red »treh muh«; zaslužencev v tem obziru bi se našlo dovolj._
Društva.
(Poddružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji) imela bo v nedeljo, t. j. 16. t. m. svoj letni občni zbor popoludne ob peti uri v dvorani g. I. Oblak-a v Litiji. K prav obilni udeležbi vabi uljudno	načelništvo.
(Slovensko planinsko društvo.) Za dijake je poslal »Klub čeških turistov« odboru »Slov. plan. društva« legitimacije za prosto prenočišče v kočah po Čeških in Moravskih planinah. Dobivajo se te legitimacije med 6. in 7. uro v sobi »Slov. plan. društva" Narodni dom!
(»Slovensko politično društvo« za Južni Štajar) namerava imeti dne 23. julija 1899 popoldne ob 3. uri v prostorih g. Antona Mravljaka v Vuzenici ob Koroški železnici politično zborovanje s sledečim vsporedom: I. o političnem položaju, govori drž. posl. prof. Robič; II. o deželnem zboru, poroča dež. posl. dr. Ivan Dečko; II. o gospodarskem napredku Slovencev in o ljudskem štetji, govori dež. posl. dr. Franjo Rosina; IV. Razni nasveti. Slovenski rodoljubi se na to zborovanje uljudno vabijo.
I>arovi.
Za »Vodnikov dom« v Spod. Šiški darovali bo: gld. 50'— gosp. dr. I. Strossmajer, vladika v Dijakovaru; gld. 5-— g. Jaklič Anton, c. kr. voj. kuratvTrstu; gld. 3.— g. dr. Vojska Andrej, c. kr. sod. nadavetnik; gld 2'50 g. Sa-nuškar Kristian, trg. sotrudnik v Zagorji; gld. T— g. Kajdiž Tomaž, kanonik i. t. d. v Moravčah; gld. 1"— g. Perdolec Fr. , zasebnik pri Želez-nikah; gld. 1*— Kočevar Matija, župan i. t. d. v Velikih Laščah; gld. I-— Mauser Gaspar, posestnik na Raki; gld. 1'— gospdč. Marian Franja, prodajalka v Zagorji ob Savi.
Vsem dobrotnikom izreka iskreno zahvalo odbor za zgradbo »Vodnikovega doma«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 14. julija. Cesar je takoj, ko je dobil poročilo o smrti ruakega prestolonaslednika Jurija, odposlal iz Išla sožaljno brzojavko ruskemu carju.
Dunaj, 14. julija. Zadnje dni je bival na Dunaju deželni glavar gorenje - avstrijski dr. Ebenhoch. Posvetoval se je z grofom Thun - om in z zborničnim predsednikom dr. Fuchs-om, kako bi bilo mogoče zopet pričeti razgovore z opozicijo, ki bi omogočili redno parlamentarno delovanje.
Dunaj, 14. julija. Protestnega shoda, katerega so sklicali liberalci in soc. demo-kratje v kolosej, se je vdeležilo veliko ljudij. Govorili so Wolf, Eppinger. Vogler, Ofner, Pernerstorfer in Adler. Shod je vsprejel resolucijo proti volilni preosnovi.
Dunaj, 14. julija. Dne 15. in 16. t. m. se vrše slavnosti v spomin lOletnice češkega Sokola. Nemški nacijonalci so vse poskusili, da preprečijo slavnosti; vlada jim je naznanila, da bo z vso strogostjo zabranila vsak izgred.
Pilzen, 14. julija. Nemški listi poročajo, da so Cehi napadli nemške obrtne učence na izletu v Rašice. Poročila so neosnovana, ker nered, kar ga je bilo, so provzročili pijani dijaki.
Trident, 14. julija. Zastrupljenih je bilo 36 vojakov, ker se je po neprevidnosti ar-zenik zamešal med sol Vojaki so iz nevarnosti.
Budimpešta, 14. julija. »Pester Lloydu poroča, da se je nedavno mudil knez Aleksander Karadjorjevič v Pančevi.
Cetinje, 14. julija. Nevesta prestolo-naslednikova pride v Antivari 25. t. m., poroka bo 27. julija. Ruskega cara zastopa veliki vojvoda Konstantin Konstantinovič.
Bruselj, 14. julija. Vodstvo liberalne stranke je soglasno sklenilo napraviti dogovor
8 socijalnimi demokrati za skupno delovanje pri bodočih volitvah za občine in za zbornico.
Madrid, 14. julija. Vladarica Kristina je milijon pesetov svoje civilne liste prepustila v korist državni blagajni.
Petrograd, 14. julija. Na mestu, kjer je umrl prestolonaslednik, so postavili oltar, kjer se je včeraj opravilo zadusno opravilo, ki se ga je udeležil veliki knez Nikolaj Mi-hajlovič in načelniki raznih oblastev.
London, 14. julija. Pri Kokingharau se je potopila angleška ladija „Carliste Castle" z vsem moštvom, na zahodnjem obrežju av-stralijskem pa ladija „City ofYordu, pri kateri je ponesrečenih s kapitanom 12 mož.
Gospodarska organizacija.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 14. julija 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen . . . gl. 8 85 do	gl.
Rž za jesen.....» 7 20 »	»
Turšica za julij - avg. . . » * 5-— ,,	»
» « sept-okt. . . » 512 »	»
Oves za jesen . ... » 5-86 »	»
8 87 7-22 502 514 5-87
Umrli so:
12. julija. Marija Jerič, zasebnica, 28 let, Stari trg 26, jetika.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
C&s opazovanja
Stanje barometra v mm.
13| 9. zvečer | 1WV
- . I 7. zjutraj I 736 5 i 2. popol. I 736-8
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Neko
S£ . ► 3 S •3, a rt « »
_2JMT 17-9 23 4
sr. zali. | oblačno I sl. jvih. | oblačno I 00 brezv.
Srednja včerajšnja temperatura 21'0\ normale: 19'7°.
Zahvala.
608 1-1
Za nove zvonove župne cerkve Matere Božje na Robu blagovolila sta darovati Ant. P e t e r 1 i n in Pavel B r e g a r, oba posestnika iz Roba, vsak po 100 gld
Podpisano cerkveno predstojništvo ima prijetno dolžnost za ta velikodušni dar se najtopleje zahvaliti. Bog plačaj I
Rob, dnč 13. julija 1899.
Frančliek Peieo, župnik.
Jane* Peter Itn, Janez Sterlč, ključarja.
Godbeno orodje
priporoča
Adolf Stovvasser in sin
v Gradca,
Gosli, oltre, gltare. plelf nata in lesena trobila. Vse izvrstno, poceni.
Novi cenik franko in 485 brezplačno. io-9

Pozor!
Pravi .Glaven'
nosi varstveno znamko.
7
d
o >
a
,,Claven"
Izdelovavec M. Hrnjak, lekarnar
v Ivanib-lvrdja, Hrvatsko.
Dobiti je v vseh lekarnah in
drogueri-jah.
1 lonček 60 kr, po poiti 75 kr. Edino gotovo delujoče sredstvo
s katerim si slebrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-10
V kurja očesa,
ozeblino, trdo kožo, bradavloe. žulje, od potu vnete noge, pik čebele, oae, komarja ln drugih mrčesov.
Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje.
Razprodajalci dobe velik popuit.

P <
B

| Fran j o Toman
ffi	podobar in pozlatar
Pj v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1
"	izdeluje
križeva pota
m
>i
«5
i
J|, od preprostega do najfinejšega, na platno oljnato
.1 .Hlr.n. in nn n.nl. aIIh.^a tui.an.
|1 allkane in na papir oljnato tiskane podobe
(Oelfarbendruck).
I
V 1
Načrti, vzorci in fotografije ali risbe so na razpolago.
V blagohotna naročila se velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom uljudno ^
|| PrlPoro<-a	velespoštovanjem
^538 12-10 Franjo Toman.
i i
•i i il ii
i
u
V najem se da 609 3-1
hiša s hlevom in vrtom
v Pedah poleg cerkve in šole. V zvezi s biSo je prodajalna z meianlm blagom, v kateri je tudi trafika. —
Najemnina je mzka. — Več se poizvč ustno ali pismeno pri lastniku Jan, Štrnkelj-n v Pečah št. 10, pošta Vače.
Št. 22.814.
602 3—2
Prodajalnica y najem.
0d I avgusta letos naprej je v poslopji meščanske imovine v Ljubljani jedna v Lin garje vih ulicah ležeča prodajalnica oddati v najem.
Pojasnila daje in ponudbe sprejema mestni komisarijat v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. julija 1899.
St. 4814.
Razglas.
588 3-3
Deželni zbor kranjski je v svoji seji dne 21. aprila t 1. naročil deželnemu odboru vse potrebno pozvedeti v svrho ustanovitve vzornega kmetijskega zavoda na Gorenjskem, na katerem bi se osnovala zimska kmetijska šola in uravnali posebni strokovni tečaji za razne važne panoge kmetijstva, n. pr. za mlekarstvo in sirarstvo ter planinarstvo, gozdarstvo, sadjerejo itd.
V ta namen potrebuje deželni odbor primernega kmetijskega posestva, na katerem se nahaja že sedaj vzorno uravnano kmetijsko gospodarstvo z vzorno živinorejo, ali na katerem bi se potom zakupa za daljšo dobo moglo tako vzorno gospodarstvo urediti.
Deželni odbor se zato obrača do gg. lastnikov takih vzorno urav-nanih kmetij na Gorenjskem, oziroma do gg. lastnikov kmetij, katere imajo za uredbo vzornega kmetijskega gospodarstva pripravna zemljišča in primerna gospodarska poslopja — ter tudi prostorov za stanovanje učitelja-voditelja kmetijske šole in učencev ("20—24) ter v to potrebnih poslov, z vabilom, da
do konec meseca julija t. 1.
podajo ponudbe z opisom posestva in napovedbo zahtevane letne zakupnine deželnemu odboru, ki bo tekom meseca avgusta ogledal dotična ponujena posestva.
Ker se ima posebno gojiti na gorenjski kmetijski šoli planinarstvo, oziral se bo deželni odbor v prvi vrsti na ona posestva, katera imajo tudi planine v lasti.
Od dež:, odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 24. junija 1898.
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
Napise in slikanje grbov •JTS*
go v sitih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 18 11—4 i
Prostovoljna prodaja.
poseHt^vO) arondirano z lepimi in dobro ohranjenimi poslopji v prijetnem kraji, pripravnem tudi za letovišče, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji, eventuelno v najem odd&. Natančna pojasnila se dobivajo v pisarni gosp. Ivana Gogola,
c. kr. notarja v Ljubljani.	601 3—1
Razpis.
606 2-2
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani i š č e v davčnih, in administracijskih zadevah izurjenega
Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelje in praznike od 51/« do 7. ure popoldan. Plača po dogovoru.
Ponudbe vložiti je do 31. julija na odbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	JBAHTKA lakso Veršec v LJUBLJANI.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dn6 po 4'/i%. Poitno - hranllnlčne poloinloe na razpolago.
--Dunajska borza. ^-		
Dn6 14. Julija.
•kopni državni dolg v notah.....100	gld.	65	kr.
Stupni državni dolg v srebru.....100	»	36	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......119	»	30	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	ICO	»	60	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	15	»
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... .	96	»	75	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	910	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............879	»	50	»
London vista...........120	»	55	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	90	»
SO mark............11	»	77	»
30 frankov (napoleondor)............9	»	65	»
Italijanski bankovci........44	»	60	»
& kr. cekini......................5	.	67	»
Dnč 13. julija.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisiae srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
170 gld. 75 kr.	
158	— >
195	75 .
98	20 »
138	60 .
129	— >
108	70 »
112	— >
98	26 »
97	05 »
213	60 .
168	60 .
121	25 .
99	50 »
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld	—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	—	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—
Salmove srečke, 40 gld........86	»	—
St. Genčis srečke, 40 gld.......83	»	25
VValdsteinove srečke, 20 gld......63	»	—
Ljubljanske srečke.........23	>	60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	152	»	—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl.st. v.	3236	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . .	442	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	»	—
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	»	—
Montanska družba avstr. plan.....238	>	25
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 »	—
Papirnih rubljev 100 ...............126	»	37
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
^mmmammammmammmammtnmmm
Menjarnicna delniška družba
„M E K C U I»"
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
4UrPoJaanlla~£av vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Sf naloženih glavnic.