Poštnina plačana v gotovini Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.), Stev. 52 Maribor, torek 4. marca 1930 » JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn«m £«k.zav. v Ljubljani št. 11.409 Valj« maaaSno, prejeti*" v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejama tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4- Masaryk kot človek in politik V očigled SO-letnici predsednika ČSR dr. T. G. Masaryka so izšle o njem, njegovem življenju in delu neštete knjige in brošure ter razprave v vseh mogočih jezikih. Znameniti publicist Romain R o 1-1 a n d je v praški reviji »Die Wahr-heit« o Masarvku kot človeku napisal članek, v katerem predvsem povdar-ja da občuduje v Masaryku redek vzor današnje dobe, izredno osebnost, ki je v sebi uresničila harmonično ravnotežje. Komur je usoda, kakor predsedniku Masarvku, naortila odgovornost za cel narod, in kdor stoji na čelu celega naroda ter drži v rokah v gotovem smislu ključ k dogodkom cele Evrope, je tem večji junak, ako zna ravnotežje tako nasprotnih sil. Masaryku se je to posrečilo v najbolj kritičnih urah svetovne zgodovine, ko jc civilizaciji Evrope grozila nropast, in spada to med največja dejanja v '//vnrlovini. Postava Masarykova se mi zdi kakor oni mojster gotike, ki je sezidal katedralo nad globokim prepadom. Ta katedrala nosi nečat njegove osebnosti. In četudi bi si jaz r-^bno morda želel stil nekoliko drugačen, se vendar klanjam pred ponosnim stavbenikom, ki je imel zgraditi svoji duši in duši svojega naroda takšen spomenik. Ta harmonija ne temelji samo v potrebah osebnosti, ampak poganja korenine in steza vejevje, da objame cel narod. Velika osebnost ne pride do izpopolnitve same sebe, predno ni našla na dnu svoje duše izraza stoletnega življenja svojega naroda, predno ni vsekala vase njegovih zakonov, dokler ni z njimi postala eno, dokler ni z njimi zvezana kot člen verige, kakor hrastovo deblo z zemljo, iz katere raste in nad katero razširja svoje vejevje. _ _ Masarvk je vdihnil prerojeni Češkoslovaški svojo staro husitsko dušo, dušo. ki je zgrajena iz neustrašne pestrosti in neupogljive razumnosti. Češkoslovaška ie v njem meso postala. Ona in on sta v očeh bodočnosti eno. Nobenemu drugemu možu Evrope ni dodeljena taksna usoda. Vile mu ob rojstvu niso natrosile cvetja v zibeljko. Kovaški učenec iz Ceiča sl ie s svolo roko koval svojo usodo. O Masarvku kot politiku je v petek zvečer v Pragi na pfoslavi narodno-socijalistične stranke govonl minister za zunanja dela dr. B e n e š. Naslikal .ie Masarvkovo politično pripravo in delovanje pred vojno, zlasti v dobi 1905 do 1908 po ruski revoluciji in v dobi aneksije Bosne in Hercegovine. Naslikal je njegovo sodelovanje v zagrebškem procesu, ki je pomenilo zanj vstop v veliko zunanjo politiko in pripravo za njegovo delo med vojno. Svetovna vojna je našla Masarvka pri plavljenega tiele filozofski, ampak tudi politično. S celo svoio preteklostjo n s r'Yfijiini Tip-.or’ te bil tako’ po- Zločinski atentat v Pirotu DVE BOMBI SKOZI HOTELSKO OKNO, DVE MED PAS ANTE NA ULICI. ZLOČINCA POBEGNILA ČEZ BOLGARSKO MEJO. PIROT, 4. marca. Sinoči ob 18.30, ko je bilo na glavni pirotski ulici veliko pa-santov, sta dva neznanca vrgla dve bombi skozi okno hotela »National«- in takoj še dve bombi med prestrašeno in deloma bežeče občinstvo. V hotelu je bilo vsled eksplozije ranjenih 9 gostov in osobja, na ulici pa 16, mnogi zelo težko- Osem ranjencev so obdržali v bolnici, ostali so bili po obvezanju izročeni v domačo oskrbo. Ranjeni mizar Vlada Mitič \z Pirota je čez par ur ranam podlegel. Očividcev atentata se je polastila razumljivo huda panika, ki sta jo napadalca izkoristila, da sta ušla čez bolgarsko mejo. Reuolucija u Španiji? PARIZ, 4. marca- Danes dopoldne so n., borzo prispele privatne informacije o izbruhu revolucije na Španskem, ki pa jili niso mogli potrditi niti v uradih brzojavnih agentur niti v uredništvih velikih listov. Iz Španije ni nobenih direktnih vesti. Španska valuta je na vseh borzah rapidno padla. mlačen Lorkouič izpuščen iz zapora GRADEC, 'A. marca. Pred tedni je bil tu aretiran in oddan v zapore akademik Mladen Lorkovič, sin bivšega hrvatske-ga politika in poslanca dr. Lorkoviča. Zasledovan je bil od jugoslovenskih oblasti s tiralico, ker je bil osumljen, da je v zvezi z umorom Schlegla. Naše oblasti so zahtevale od Avstrije, da Lorkoviča izroči, avstrijska vlada pa je zahtevo odklonila. Zato je sedaj graško državno pravdništvo odredilo, da Lorkoviča izpuste iz zaporov. jel rezolucijo, v kateri zahteva sistematični boj proti brezposelnosti, delo za povzdigo gospodarstva, in v zvezi s tem vsaj za nekaj let prepoved vsakršnega priseljevanja. Rmeriski senat o brezposelnosti WASHINGTON, 4. marca. V senatu se je pričela včeraj velika debata o vedno večji brezposelnosti v Zedinjenih državah, ki je posledica velikega poloma na borzi in ki nastopa huje ko kedaj. Vsi govorniki so ostro napadali vlado in predsednika Hooverja, ki se vklub zahtevam parlamenta ne brigata za vprašanje, med tem pa narašča obubožan ja delovnega ljudstvji^v Ame riki, sc množe nemiri in narašča des-organizacija gospodarstva na vseh poljih. Vladne statistike glede brezposelnosti so netočne, ker navajajo samo 500—600 tisoč brezposelnih, do-čim jih je nad 3 milijone. Senat je sorc- Rtentat na ulak u Rumuniji BUKAREŠTA, 4. marca. Neznani zločinci so na železniške tračnice med Bukarešto in Ploestijem pritrdili velik peklenski stroj, ki je progo eno minuto pred prihodom brzovlaka v dolžini 100 m dobesedno raztrgal. Vlakovodji se je posrečilo, vlak pravočasno ustaviti in preprečiti nesrečo. Med potniki je nastala panika in zahtevali so od žel. osobja, da je vlak takoj dirigiralo nazaj v Bukarešto. Niso hoteli prestopiti in nadaljevati vožnjo z drugim vlakom. Oblasti so uvedle stro sro preiskavo. O zločincih še ni sledu. Domnevajo, da gre za komunistični atentat. Strašne pouočnji u južni Franciji PARIZ, 4. marca. Novejša poročila slikajo že včeraj javljeno vremensko katastrofo v južni Franciji v še veliko hujši luči. Vsled prelomov oblakov so izstopile vse reke in poplavile stotiso-če kvadr. kilometrov zemlje. Reka Tarn je razdrla vse nasipe in preplavila mesta in vasi. Reševanje Ij di so morali opustiti, ker je 10 vojakov utonilo. V neki tovarni pri Villemille čaka 1000 delavcev na rešitev, krog tovarne divja vodovje, ki sega že do prvega nadstropja in je nevarnost, da se tovarna poruši- Nemogoče je priti tja s čolni. V Toulousu in okolici stoji voda že 5 m visoko in je odnesla vse mostove. Vse prometne zveze so pretrgane. stavljen na čelo češkoslovaške inozemske akcije, ki se je znanstveno postavila na stran onih. kateri so delali za pravico in demokracijo v veliki bnrbi dveh velikih političnih koncepcij. In istotako. kakor vodja te mažem ske akcije, je postal naravno tudi prvi Predsednik republike radi svoje izkušenosti in dalekovidnosti. radi svojega programa, nravno in filozofski dovršenega, radi svoje nepotvoriene ljubezni do naroda in radi svojega trplienja in samozatajevania. Čim je postal predsednik nove države, je takoj uredil njeno razmerje do sosedov in do sveta sploh Zasi-miru in nova organizacija sveta na podi?"' zbH^nte držav iu na rodov sta temeljna stebra njegove zu-nanlo politike. Druga naloga, s katero se je bavil. jc bilo reševanje socijalnega problema^ ki je z vojno in rusko revolucijo pridobi* na, Int-^vMvrosfi Upravna in miselna unifikacija obeli vei češkoslovaškega naroda ter razmerje naroda do ostalih narodnosti v državi, je bilo nadaljno principielno vprašanje, s katerim se je bavil javno in v spisih žc pred vojno in zlasti tudi po vojni. Poleg vseh teh Praktičnih nalog in P”'iblemov nove države pa Masarvk nikdar ni pozabil na idejno stran, iz katere mora izhajati sleherna politična aktivnost naroda, ako naj bo uspešna. Življenske naloge naroda je formuliral Masarvk v svoji knjigi »Svetovna revolucija«, v kateri stopa pred nami kot učitelj naroda, ki uči svoj narod načela, katera so v skladu z načeli miselnih velikanov zgodovine in katera nalagajk) svojemu narodu v pr- vi vrsti dotžnost, da deluje za lepšo bodočnost človeštva sploh. Masarvk s svojim delom in pridnostjo ustvarja tradicije naše republikanske zgodovine. Prehod pri železniški črpalki ob Dravi je kljub temu, da je drugod blato že skoro izginilo, še vedno nemogoč zaradi neznosnega blata. Človek se kar ustraši, ko dospe preko brvi, ali pa po poti ob Dravi do tega mesta, ter premišlja, če bi se ne vrnil. Zakaj obstoja resnična nevarnost, da obtičiš v blatu, če že ne ti sam, pa vsaj tvoji čevlji. Tistih najbolj zanemarjenih kakih 10 metrov poti pripada upravi drž. železnic. Zato jo prosimo, naj ven dar nekaj ukrene, da ne bode vsak dan na stotine delavcev, njihov žen in otrok mešalo tistega umazanega močnika. Tudi pot ob Dravi, za katero skrbi občina Studenci, potrebuje nujno popravila. Razne nezgode. Pri šolski telovadbi je padel lOIetm Ivo Schmiederer tako nesrečno, da si je precej opasno ranil čelo. Po pomoči na reševalnem oddelku je bil oddan v domačo nego. — Pri delu si jc raztrgal desno dlan 28-letni elektromehanik Ivan Pečar. Ostal bo za dalj časa delanezmo-žen. — Kolo je zgubil sinoči na Ruški cesti neki osebni avtomobil. Le previdnosti šoferja, ki je radi blata iz obzirnosti do pasantov vozil z zelo malo brzino, se je zahvaliti, da se ni zgodila težka nesreča. Vlom v stanovanje. Delavec Friderik Škrabi iz Tabor* ske ulice se je 3. t. m. ponoči vrnil po šestdnevni odsotnosti iz Avstrije, pa jc našel v svojo sobo vlomljeno in v sobi pogrešil raznih oblek in perila za krog 3300 Din. Za storilci ni sledu. Navihana tičica je 321etna Marija Spesič iz Sv. Benedikta v Slov. gor., služkinja brez posla. Dne 25. febr. je prišla k Mariji Vidovič v Dravski ulici 13 in jo pro--sila za nekaj dni prenočišča. Obljubila ji je, da ji bo dobila stanovanje. Nekega dne ji je javila, da je dobila zanio stanovanje v Gosposki ulici, in lahkoverna Vidovičeva ji je dala 100 Din, da stanovanje zaara. Pozneje se je izkazalo, da nič ni bilo res in da je Spesičeva stotak porabila zase. Včeraj so jo aretirali ter radi prevare in potepuštva oddali policiji. Drago »šnapslanje« in »ferblanje« — . pod mizo. Nedavno so se v neki mariborski gostilni sprli kvartopirci, mesarji in mesarski pomočniki, ki jih je ovadil sokvarta-vec. ko je izgubil v kratkem času nad 6000 Din, policiji, češ da so ga goljufali, ker so igrali »pod mizo«. Stražnik, ki je takoj po ovadbi prišel na lice mesta, je našel kvartopirce še tam in na mizi še 1500 Din denarja, kar je zaplenil in napravil zapisnik- V pondeljek 3. tm. so stali vsi, tudi ovaditelj, pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča. Smola je za ovaditelja hotela, da je med tem stopil v veljavo novi kazenski zakon. P6 starem bi bil on oproščen in bi dobil še tretjino zaplenjenega denarja kot nagra* do. Po novem kazenskem zakonu pa so zašili v,se štiri kvartopirce, tudi ovaditelja. vsakega na 1500 Din globe, zaplenjeni denar pa zapade v korist državnega fonda za zgradbo kazenskih zavodov Drag kvartopirski špas! _____ Dva metra dolgi vozni listki- V 7edinieuih državah za daljše proge nc izdajajo navadnih voznih listkov temveč cele zvezke z 10—20 odrezki Kako dolg ie tak vozni listek, dokazuje sledoči slučaj: Neki urednik, ki je hote obiskati 35 mest Zedinienin dižav, j6 do1- vozni listek, ki jc obsegal razvit .£ metra. /fSisnff. Ifraftg«? VE £ E ft' T K »ž....................... _Jy MaHWru, Sne 3. III- '1930. mariborsko gledališče REPERTOAR. (Torek, ‘4. marca ob 17- uri »Semenj v Sevilji«. Prireditev ženskega društva Sreda, 5. marca. Zaprto. Četrtek, 6. marca ob 20. uri >Naš gospod župnik«. Premijera- Proslava 251etnice g. Jos. Daneša. Izven-Petek, 7. marca. Zaprto. Sobota, 8. marca ob 20. uri »Krog s kredo«. Delavska predstava. Znižane cene. »Naš gospod župnik v marib. gledališču. Ena izmed najbolj veselih pa tudi satiričnih francoskih sodobnih veseloiger je »Naš gospod župnik«, ki je napisana po Vautelovem istoimenem romanu. — Premijera te'Veseloigre, ki povsod polni hišo za hišo, bo v marib. gledališču v četrtek, 6. t. m- kot proslava 251etnice nad vse uspešnega umetniškega delovanja našega priljubljenega komika g. Jos. Daneša. Za deco neprimerno. Dva važna zakona objavlja 35. štev. »Uradnega Lista , kraljevske banske uprave dravske banovine« od 28. febr.: Zakon o gozdovih ter zakon o pospeševanju živinoreje. Oba zakona sta za prebivalstvo zlasti tudi v mariborskem okrožju velike važnosti, zato nujno opozarjamo gozdne posestnike in živinorejce, da oba zakona dobro prouče. Naša podeželska, pa tudi ostala inteligenca ima dolžnost, da v predavanjih zakon narodu pojasnjuje. Poneverbe pri mestnem pogrebnem za-vodu pred sodiščem. Včeraj 3- tm. se je pred senatom o-krožnega sodišča vršila razprava proti bivši uradnici mestnega pogrebnega zavoda, gčni Mariji Lozej, ki je bila obtožena radi poneverb pri zavodu v iznosu 35.000 Din, katere je priznala. Obsojena je bila v smislu obtožnice na eno in pol leta strogega zapora. Kleiferiu Frideriku v spomin! Zelena bratovščina žaluje! Zapustil jo je mož, ki ji je bil vdan z dušo in telesom vse svoje življenje, dokler mu ni (kruta Morana pretrgala, mnogo prezgodaj in popolnoma nepričakovano, nit življenja in ga je povedel sv. Hubert v večna lovišča. Lovec do mozga v najboljšem smislu, je zatisnil za vedno svoje oči! Ljubeznjiv družabnik, požrtvovalen delavec-društvenik, markantna osebnost v vsakem oziru, je bila kruto iztrgana krogu svojih znancev in prijateljev na zelenem Pohorju, kakor tudi v našem mestu in njegov odhod bo britko odjeknil v širokih slojih. Pri Sv. Lovrencu in v njegovem okolišu je bil neutrudljiv in vzoren organizator lovstva, poučeval je in bodril naraščaj, uredil lastno krasno strelišče zase in vse svoje znance in prijatelje, izumljal nove tarče, jih v svojem obratu izdeloval in podarjal Slov. lovskemu društvu. Kot vnet ljubitelj narave, se je v mesecih, ko je morala puška mirovati, posvečal ribogojstvu in je bil tudi v tej stroki vzgleden prvak in borilec. Slava njegovemu spominu! t Viktor Klinar. Po dolgi in mučni bolezni j evčeraj umrl v Trstu v 68. letu svoje starosti gosp. Viktor Klinar, višji poštni kontrolor v p., oče g. Vladimirja Klinarja, poštnega kontrolorja v Mariboru. Pokojni je bil vrli narodnjak ter kristalno kremenit značaj, dober oče svoji družini in vzoren uradnik. Zbog teh njegovih lastnosti je bil vobče zelo spoštovan in priljubljen. O Klinarjevem značaju navedemo samo sledeče: Ko je bil še poštni asistent, mu je bilo ponudeno mesto v pisarni višjega pred stojnika, kjer naj bi bil on tajna vez med uradništvom in predstojnikom. Čeravno je bil za to Klinarju izvan-reden skok za oficijala obljubljen, je ponudbo odločno odklonil. In tak je bil v vsem svojem Življenju. Vsi, ki smo Te poznali, dragi, nepozabni Viktor, Tc ohranimo v večnem spominu. Počivaj v miru v svoji drugi domovini, ki si jo tako ljubil, da je nisi hotel zapustiti. Najgloblje sožalje cen ioni žalujoči obitelji T'- K- Mariborski občinski proračun bo — kakor izvemo — že te dni potrjen z malimi, nebistvenimi spremembami in bo stopil v veljavo, čim bo občinsiki svet o izpremembah sklepal-H koncertu pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice. Ob priliki češkoslovaške turneje 1. 1928 je pisal praški list »Narodni Osvoboze-ni« o nastopu tega zbora v Pragi in dr.‘-»Gl- M. je prišla, je bila slišana in je zmagala. 2e iz prvih tonov naše himne je bilo jasno, kako krasni glasovni ma-terijal ima. Ob isti pesmi Čehov in Slovencev je imel pisec občutek, da znajo slovenski zbori peti. Publika je bila že pri prvih točkah očarana od umetnosti milih gostov, ki jim je do konca navdušeno ploskala. Koncert je bil zmaga prave umetnosti.« — S predprodajo vstopnic se je začelo in se dobe na običajnih mestih. Osobito posetnikom iz o-kolice se priporoča, da si vstopnice pra vočasno rezervirajo- Dva lepa kmetijska tečaja v mariborski okolici. V petek 28. febr. je g- sreski načelnik dr. Ipavic zaključil v Sv. Marjeti ob Pesnici kmetijski poučni tečaj, ki se je vršil dnevno od 24. febr. naprej ob stalnem velikem obisku od 150—2^0 ljudi-Zaključka se je udeležilo nad 200 kmetov, gospodinj, fantov in deklet. Slavnost je zaključilo nekaj lepih pesmi pod vodstvom g. nadučitelja Vauda. V nedeljo 2. tm. pa je bil zaključen enak tečaj v Sv. Petru pri Mariboru, ki je trajal ob nedeljah od 18- jan. naprej in je bil tudi dobro obiskan. Predavali so kmetijski strokovnjaki gg. Zupanc, inž. Ferlič, Kuret itd. S prirejanjem v mariborskem o-kolišu se bo nadaljevalo.______________ Najveselejše in najce-nejše pustno vrvenje v Veliki kavarni In v Palais de Danse Jutri v sredo pojedina slanikov s kabaretno predstavo. 694 Velika strelska slavnost v Hotinji vasi. V nedeljo se je vršila v Hotinji vaša na Dravskem polju velika slavnost strelskih družin iz Hotinje vasi in Skok, katere so se v zastopstvu oblastne strelske družine v Mariboru vdeležili podpredsednik g. šumarski nadsvetnik ing. Ružič in odborniki gg. kap. Grabrič, Slavko Reja, Dolfe Ogrizek in Vrisk. Na kolodvoru jih je poleg članov obeh družin pozdravila tudi hotinjevaška strelska godba. Po sprejemu se je pred gostilno Lobnik izvršil slavnostni akt izročitve dekretov, s katerimi sta bili obe omenje ni organizaciji sprejeti v osrednjo Zve zo strelskih družin Jugoslavije in izročitev štirih brzostrelnih pušk z mu-ničijo. Ob tej priliki je poseben oddelek oddal tudi slavnostno salvo. Po slavnosti pred gostilno Lobnik so se domačini in gosti podali na strelišče, kjer se je vršilo otvoritveno streljanje. Naposled se je pa razvila v Lob-nikovi gostilni zelo animirana zabava z godbo in plesom, pri kateri so sodelovale tudi lepe maske. Vsa prire ditev je bila resničen izraz bratstva in patrijotičn ih čuvstev našega dravsko-poljskega prebivalstva. Ob tej priliki je bil tudi poravnan dolgotrajni spor med hotinjevaško strelsko družino in tamkajšnjim Bralnim društvom zaradi dvorane, in to v prvi vrsti po zaslugi gosp. Dobaja, kateremu bodi ob tej priliki izrečena za posredovanje vsa zahvala. Slovensko lovsko društvo — sekcija Maribor vabi svoje članstvo k pogrebu veleza-služnega odbornika g. Friderika Kieffer-ja, tovarnarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Udeležba gg. odbornikov obvezna! Obleka lovska (Hubertus-plašč s {torom in lovski klobuk s smrekovo vejico)! Sestanek dne 5. tm. ob X na 16- uro na pokopališču v Pobrežju. CENJENIM NAROČNIKOM sporočamo, da smo priložili v sobo o, dne 1. marca položnice ter jih prosimo, da nam naročnino čim prej nakažejo. — Uprava »Veternika«* Pustno premišljevanje (Popotnik iz Slov. goric.) Kakor že rečeno, v pustnem času objame štola največ parov v zakonsko zvezo. Stopim v neko cerkev, kjer je ravno bila poroka. Ženin je skoro pozabil reči »da« in šele na opetovani poziv duhovnika je zajecljal. In tedaj sem si mislil: Oj ti ljubi zakon sveti, kol’ko križev pa radosti •— tam, ko v roko seže roka, — štola mora v dar objeti. — Radost, sreča, pa bridkosti v zakonu menjavajo, — kot bi v kinu b’lo. — Da mnogim manjka tisto čudežno skrivno zelišče, ki se mu pravi potrpežljivost, ker je največkrat povod zakonskega razdora. Naj opišem slučaj, ki sem ga doživel preteklo leto. Nekega dne prisope k meni od notranjega pretresa ves razgret kmetič iz domače župnije- Je vojni invalid, ki se mu rana na nogi zaceli in zopet odpira- Slišal sem že, da tam včasih zabrusi oster piš iz kuhinje. Pa kaj to, kje pa je dom, ki ga nikoli oblaček ne zamrači, pa oblak zgine in lepše solnce sine. No, pa prestrašen kmetič je prišel k meni iskat tolažbe in pomoč ob hudi uri. Dober dan! — Bog daj! — Oh gospod nadučitelj, ko bi vi vedeli, kako se meni godi! — Možu silijo solze v oči. — Na kaj pa je, za božjo voljo! — Saj veste gospod, da imam že sem od vojne odprto nogo. In zdaj — oh, huhuhu (se joče) mi je žena vrgla poleno v to bolno nogo. Veste, travo sem kosil (si briše oči), pa me je začela zbadati, zakaj tako trosim — hm — (se prime za bolno nogo) — nekaj sem ji odgovoril, da gre drugače pri drobni travi, ona pa mi vrže poleno ravno v bolno nogo, — oh, huhuhu, — pa sina hujska proti meni, da me ne uboga. Le*po vas prosim g. nadučitelj, napravite mi prošnjo na sodnijo za. ločitev zakona! — Ali na noben način nočete več ostati z ženo skupaj? Pomislite, da bo posestvo raztrgano, otrok (14 letni deček) pa bo silno oškodovan na zdravi vzgoji. Ali je žena doma? — Ne, odšla je z otrokom vred. — Dobro! Veste kaj g. J.! Počakajte vsaj 8 dni, da se pomirite in vse dobro premislite. Potem pridite k meni in vse bova lepo uredila! Povem pa Vam, da vam žena čisto gotovo ni namenoma vrgla polena v bolno nogo, ampak se je to slučajno zgodilo- Niti v zdravo nogo vam ni hotela vreči- Je pač v jezi vrgla proti vam, pa je ponesreči zadela. Poznam jo, da je sicer dobra ženska, pa skrbna gospodinja in gotovo ji je že danes žal in obžaluje vašo in svojo osamelost. Lepo vas prosim, kje pa najdete zakonski par, da bi nikoli nič ne prišlo vmes. Kaj mislite, da pri meni nikoli nič ne pogrmi. Treba je potrpeti, posebno še, ako je otrok tukaj, pa se vse zopet ublaži. (Možu se obraz jasni, je zopet mož.) Jaz na Vašem mestu bi šel po ženo. — Ne, tega pa ne storim, potem bo še bolj roge kazala! — No. dobro torej, po 8 dneh na svidenje! Z Bogom! — Z Bogom, hvala lepa! — V 8 dne pride mož celo vedrejše razpoložen. Veselo — dober dan! Bog daj! No, kako je gospod J.? — Hvala lepo gospod nadučitelj (smehljaje), ona je že doma. — Je sama prišla? — O ja! — Kaj je rekla? — Nič. Takoj je jela opravljati svoj gospodinjski posel, z menoj pa je bila in je zelo prijazna. — Tako je prav! Naj vedno tako ostane! Z Bogom! — Z Bogom pa najlepša hvala! NA PUSTNI TORBIC V KAVARNI .JADRAN* KONCERT Poskus samomora — obupanega obrt- nika. ) V Magdalenski ulici stanujoči 31-letni krojaški mojster Franjo D. je iz obupa radi poslovnih neuspehov segel po vrvi. Vsled hitre intervencije policije, ki je takoj avizirala reševalno postajo, se je posrečilo spraviti obupanca k zavesti. Ostal je v domači oskrbi. — Franjo D-jo zelo spoštovan mo/ in na triasu kot izredno marljiv in skrben .iorck Podružnica SPD Peca . Mežica - Crna je imela 23. febr- svoj občni zbor, ki se ga je udeležil tudi nadzornik SPD gosp. sodni svetnik dr. Senjor iz Maribora. Podružnica je delovala lani v tambura-škem, pevskem, zimskošportnem in markacijskem odseku zadovoljivo. Na dan občnega zbora je imela 336 članov, kar je za tamošnje prilike izredno veliko. Bilo je tudi več prireditev, igrala je igro »Mlinar in njegova hči« in gostovala z njo tudi v Žerjavu, Prevaljah in Gušta-nju. Uletova koča je bila otvorjena sezonsko ob Binkoštih in je ostala odprta do pozne jeseni. Obisk je bil lani večji ko I. 1928, znak, da je začelo rasti zanimanje planincev za ta doslej nepoznani in od sveta pozabljeni koroški del s Peco. Za zgraditev koče je imela podružnica ogromne izdatke, ki še niso kriti. Podružnica je lani na svečan način izročila diplomi častnima članoma gg- generalnemu tajniku mežiškega rudnika Viktorju Kordanu in gen. ravnatelju The Central Europan Mineš Lmtd. mistru Bargateju v znak zahvale za izkazane dobrote. Dohodkov je bilo lani s saldom iz 1. 1928 vred 99.890.80, iz česar se ;e izplačalo 61.510.15 Din dolga za Uletovo kočo, ostalo pa se je porabilo za nabavo inventarja in upravne stroške. Dolga za kočo je še 40.000 Din. Odboru je bil dan absolutorij s pohvalo- G. dr. Senjorju je bila izrečena zahvala za posredovanje pri bivši oblastni samoupravi, ki je naklonila podružnici 7500 Din podpore. G. dr. Senjor je v svojem nagovoru naglasil zadovoljstvo z delovanjem podružnice. V odbor so bili izvoljeni: Martin Ule kot načelnik, Stanko Vončina, Marko Vrhovnik, Fran Breznik, Ivo Lednik, Herman Prapor, Peter Kolenbrant, Jože Blažen st., Ivo Puncengruber, Fran Senožet nik, Ivo Mihev, Maks Golob, Dragotin Hinterberger, inž. Fran Uršič, Gustav Grčar, za rač. preglednike Ciril Vončina, Rudolf Cizelj, Fran Ziherl. Načelnik je še poročal, da je zgradbo kapelice na Mali Peci prevzel Aljažev klub v Mariboru. Pevski zbor je ob zaključku zapel še nekaj lepih pesmi. Sedaj pa: na delo za našo Peco! Požar v ljutomerskem okraju. V noči od petka na soboto je v Malin edel ji pri Ljutomeru trgovcu in posestniku g. L. Preacu pogorela stiskal nica. Tekom istega tedna je bilo tam okrog še dvoje požarov in domnevajo, da se je zopet pojavila zločinska roka. Zagoneten slučaj se je zgodil v soboto, dne 1.1. m. zvečer na nekem plesu pri Gačniku v Studencih. Tam je plesala med drugimi Metna delavka Marta Leben. Ne-nenadoma so vstopili trije moški, ki so se pripeljali z avtomobilom, plesali z njo, nato jo pa zapeljali k avtomobilu in z njo izginili. Obe sestri, ki ste bili tam, ste šele naknadno to opazili. Mati, ki stanuje v Beograjski ul, 2S, še do danes ne ve, kaj je s hčerko. — Stvar je tem bolj zagonetna, ker se nam z druge strani poroča, da se je pojayil pri komaj 181etni Idi N. v Studencih nedavno neki moški in ji spravil brez vednosti matere potni list na Dunaj. V zadnjem hipu je za stvar doznala mati in nakano preprečila, neznani agent pa je izginil kakor kafra. SREČKE ZA III. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE SO PRISPELE'. Cenj. igralci, ki so kupili srečke pri upravi,>Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c* 13, se opozarjajo, da lih pravočasno zamenjajo. Žrebanje so bo vršilo že 6. marca. U Pomočniški odbor trg. gremija v Mariboru opozarja svoje člane, da je ustanovil Urad za pospeševanje obrti pri Zbornici za TO'1 -udi v Mariboru razne tečaje, med temi rudi knjigovodski tečaj- V slučaju zadostnega Števila prijav od trg. stanu za tak tečaj bi bil imenovani urad pripravljen istega posebej otvoriti. Prijave sprejema in natančne informacije daje Gremij trgovcev v Mariboru. — Predsednik. 688 Kavarni »ASTORIA« se ie posrečilo, pridobiti popularnega kapelnika in bivšega prvega violinista dunajskih glasbenikov in orkestra dunajske dvorr^* opere g.' Giildebjerga Z I-m e h o. C prni. L- de C o m e 111. Glasovir: Fr. C Ital up a. 696 V M a ri 6 bru, :erstvo v najstrašnejših oblikah se je začelo vedno bolj širiti. Deco zvabljajo, da jo potem zadavijo in pojedo. Samo v enem distriktu umre dnevno 300 ljudi od gladu. To je pa šele začetek- Isto javlja Einley \ndrew. ki pravi v svojem poročili!. kauo je bilo ujetih in ustreljenih 35 razbojnikov, kojih trupla pa je gladili narod takoj raznesel in pojedel. Tudi se. je zelo razmahnila trgovina z ljudmi, prodajajo so žene in deca, večinoma Kitajcem iz dingih pokrajin, ki izkoriščajo strašni položi j svojih bratov. Lahko vidiš scene, ko lepo in mlado dekle pro-dado za nekoliko kilogramov riža ali fižola. Gladre matere na ulicah izpostavljajo svojo i;ladno deco, ki postaja trtev psov in volkov- Prebivalstvo pa sportno-alpinističnega značaja. Osvojitev Kanghenjunge bo — če bo uspela — pravi svetovni rekord, kakor je to o-svajanje severnega ali južnega tečaja. Toda njemu ne gre za kakšen rekord, ampak njemu so važnejši znanstveni, zlasti geološki interesi, in upa, da bodo znanstveni rezultati ekspedicije vse one zadovoljili, ki danes obsojajo vratolomni načrt. Morfološka opazovanja, proučevanje ledenikov, kartografska dela, raziskovanja geoloških plasti — vse to so naloge, ki čakajo ekspedicije. Tretja naloga — ki jo nekateri smatrajo za najvažnejšo — pa je fotografsko-filmske narave- Šestorica izmed 10 članov ekspedicije so stari izkušeni fotografi, ki se že vesele dobrega plena. Našli bomo — pravi Dyhrenfurth — gotovo veličastne gorske peisaže, kakoršnih ni v Alpah, in skusil! bomo posneti film — brez vsebine in banalnih intrig, — film, v katerem bo edino in glavno ulogo igral sam Kanghenjunga. Ne podcenjujemo — je zaključil dr. Dyhrenfurth — nevarnosti, katerim se izpostavljamo člani ekspedicije. Saj ]e sam Mount Everest bolj pristopen nego Kanghenjunga, ki je visok 8602 metra. Treba računati s pomanjkanjem kisika, ker je zrak v silnih višinah zelo redek in popolnoma drugačen, nego oni, na kojega smo navajeni. Moramo biti tudi pripravljeni na polarno zimo, 30—40 stopinj pod ničlo, na snežne zamete in druge nebrojne težave, kajti Kanghenjunga je klimatska meja med Indijo in tibetansko visoko planoto. In pri zelo strmih obronkih je nevarnost od lavin seveda razmeroma zelo velika. Bazo si bo ekspedicija uredila nekako v višini 5000 metrov, in polovica ekspedicije bo morala vedno ostati v taborišču, da v slučaju potrebe priskoči na pomoč drugi polovici, če bi prišla v nevarnost. Stroški ekspedicije bodo znašali 12— 15-uOO mark za osebo, pri čemur pa niso všteti izdatki za 250 domačih kulijev. povrh strašno trpi radi velikih davkov, ki jih mora plačevati nenasitnim i unida-rinom. i Češkoslovaški prosuetni minister o naših dijakih u Pragi Češkoslovaški minister prosvete dr. Prohaska je te dni o iugoslovenskih di-; jakih v Pragi podal sledečo izjavo: »Danes je na praških visokih šolah nad 220 jugoslovenskih dijakov, vpisanih večinoma na tehniki, dalje na medicinski fakulteti, na svobodni šoli političnih znanosti in na trgovski visoki šoli. Najmanj jih je na filozofski fakulteti. Večinoma so iz Slovenije in iz Vojvodine, manj iz Bosne, Hrvaške in Srbije. Organizirani so večinoma v nacijonalno orijentiranem akad. društvu »Jugoslavija«. Na visokih šolah jih štejemo med najbolj priljubite* ne slušatelj:, k! večinoma dosezajo iz-redno dobre uspehe. Manj razveseljiva prikazen je vsekakor, da pridejo v Prago številni jugoslovenski dijaku brez sredstev, v nadi, da bodo tu lahko študirali in si zaslužili tudi prehrano. Ker pa tudi na češkem ni preobilice možnosti zaslužka, pridejo ti dijaki kmalu v zelo težaven položaj in morajo iskati pomoči v onih češkoslovaških krogih, ki se bavijo s pospeševanjem kulturnih zvez med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Večinoma so prisiljeni, čim dobe sredstva za vožnjo v domovino, da tja odpotujejo- Zato s svoje strani svarim fnsioslovensko dl-Jaštvo, na] se ne pod?)t študirat v Ino. zemstvo brez zadostnih eksistenčnih sredstev, ker takšni le redko dosežejo svoj cilj v študiju in življenju.« Prava soproga. Soprog (ki se pripravlja na »poslovno sejo«, ženi): Draga žena, če bi me doji, ure ne bilo, me ne čakaj dalje! Žena: Seveda te ne bom čakala, prišla bom po tebfr Sto let prue železniške proge v Europi Letos meseca septembra poteče 100 let, kar je bila 1. 1830 svečano otvorjena prva železniška proga v Evropi, proga Liverpool—Manchester na Angleškem. Je to .prva praktična uporaba izuma, ki je zrevolucijoniral svetovni promet. Takrat pred 100 leti nihče ni slutil, kako naglo in ogromno se bo razvilo to prometno sredstvo. Še takrat, ko so že bile 1. 1830, tračnice med Manchestrom in Liverpoolom položene, so močno razpravljali o tem, če ne bi bilo najbolje, da pred vagone vprežejo konje. Končno je zmagal parni stroj. Prvi vlak je imel 8 vagonov in 2 lokomotivi, ki ste se po 16 miljah vožnje tako »zasopli«, da je tre-balo ustaviti in znova vzeti vodo. Nepregledne množice naroda so ob tej priliki navdušeno manifestirale velikemu izumu takratne tehnike. Ko je vlak krenil naprej, se je že tudi zgodila prva železniška nesreča v svetovni zgodovini, ki .ie nekoliko zmanjšala radostno razpo’o-ženje. Mr. Huskisson, kraljevski minister in član zarlamenta, ki je prišel pozdravit vojvodo Wellingtona, je padel pod vlak in lokomotiva ga je zagrabila ter tako težko ranila, da je drugega dne umrl. fTluzej praznoverja Kopenhagen, glavno mesto Danske, je dobil nov muzej, ki ima dragocene zbirke iz zgodovine medicine. Razstavljeni predmeti izvirajo namreč iz najstarejših blaznic Danske. Videti je prisilne jopiče, stole, usnjato jermenje in druge predmete, s kakršnimi so nekdaj mučili umo-bolne ljudi. Posebna dvorana pa prispo-dablja praznoverje v ljudski medicini-Tamkaj je videti zobove divjih prašičev in lisic, s katerimi so nekdaj zagovarjali kolero in kugo. Prešičja glava s srebrnim oklepom je »pomagala« proti izpadanju las. Medvedje šape so veljale kot sredstvo proti revmatizmu, dočim je s skrivnostnimi napisi opremljeni križ, ta-kozvani Volta-križ, prinesel nositelju var stvo pred vsemi boleznimi. Zanimiva je noša zdravnikov, ki so zdravili kugo: rdeč plašč, rdeč klobuk, na obrazu maska z dolgim, ptičjim klunom v modri barvi. Videti je tudi posebne maske, ki so jih nosili zdravniki pri pripravljanju strupenih zdravil. PREMETENA NEVESTA. V Olomucu je neka nevesta na izredno premeten način osleparila svojega ženina. Bogat kmet se je zaljubil v neko deklico, ki je obljubila, da prinese v zakon 60.000 čeških kron. In res je prejel mož na dan poroke obljubljeni denar in je bil ves srečen, da se je tako dobro poročil. Te dni pa je dobil kmet opomin od hranilnice, da naj plača obresti za posojilo 50.000 Kč. Mož je bil silno presenečen. Poklical je svojo ženo, ki je res takoj priznala, da je imela sama le 10.000 Kč premoženja. Da pa bi mogla prinesti v zakon obljubljeno vsoto Kč 60.000, je kar na njegov račun najela pri hranilnici posojilo v znesku 50.000 Kč. OB MRTVAŠKEM ODRU ARETIRAN. V Magdeburgu v Nemčiji se je pripetil slučaj,- ki je v kriminalni zgodovini gotovo brez primere. Neko vdovo so namreč aretirali ob mrtvaškem odru njenega moža in sicer radi sleparije z zavarovalnico. Gre za svojevrstni smrtni slučaj ravnatelja Bauerja, ki je decembra meseca izginil brez sledu. V pristanišču so našli sumljive sledove, ki so govorili za nasilno smrt in sicer: naočnike, klobuk in Bauerjevo prižgano cigaro ter vrh tega še sledove krvi. — Bauer je bil zavarovan za 40.000 mark. Dne 15. februarja so končno našli njegovo truplo in je naslednjega dne pokopali. Še pred pogrebom pa so aretirali njegovo ženo, ki je osumljena, da je u-morila svojega moža, da bi se tako polastila zavarovalnine. Policija .ie namreč med tem dognala, da je imel detektiv, ki je imel nalog, da preišče zagonetni slučaj smrti ravnatelja Bauerja, z njegovo ženo intimne odnošajc. Spori Smučarske tekine v Oslu. Kot zaključek zimskega športnega tedna so se vršila v nedeljo in pondeljek tekmovanja na Holmenkollenu in sicer smuški tek na 17 km in 60 km. Za tek na 17 km se je prijavilo okoli 225 tekmovalcev. Rezultati so sledeči: L Norvežan A. Stencr 1:01:35, 2. Norvežan M. Vangli 1:12:03, 3. Norvežan I<. Lunde 1:12:18, 4. Norvežan Imjarengen 1:12:49. — Jugoslovan Joško Janša je bil 74. in je dosegel čas 1:26:05. Nemci so dosegli 19., 20., 33., 34., 47., 81-, in 82. mesto Švicarji 21., 30. in 45. mesto. Čehi 32. ir 35. Poljaki pa 41-, 42. in 72. mesto. Za smuško tekmo na 60 km se je prijavilo 136 tekmovalcev. Prvi je dospe, na cilj Šved Utersbojen v 3:53:14. Drugo mesto je zasedel Norvežan Rustasnen v 3:54:07. Od Jugoslovetiov je sodeloval Joško Janša ki je kot 87. privozil na cilj. Proga sama je bila za naše srednje evropske razmere neverjetno težka in u-trudljiva. Temu primerni so tudi rezultati. Do 35. mesta ni nobenega Srednje evropejca. MOLNP službeno. V nedeljo dne 9- marca se vrši na igrišču ISSK Maribora ob 15. uri prijateljska tekma med ISSK Maribor in SK Železničar v korist podsavezne blagajne. — Službujoči odbornik g. Anion. Vsak klub mora postaviti tri starejše reditelje. Tajnik. SK Rapid v pradcu. Prihodnjo nedeljo gostuje SK Rapid v Gradcu proti Grazer Atletik, klubu, ki je, kakor znano, porazi! SK Železničarja v razmerju 7:3. Upati je, da bo SK Rapid mariborski šport častno zastopal. SK Svoboda ne sodeluje pri prvenstve* nih tekmah? Kakor doznaino, SK Svoboda ne bo v spomladanski nogometni sezoni sodelovala pri prvenstvenem tekmovanju. Vzrok temu je pomanjkanje verificiranega članstva- V interesu mariborskega športa bi bilo, da se že sedaj M. O. briga za to, da ne bo odpoved v zadnjem trenutku sledila, kakor je to bilo v jesenski sezoni. Radi pomanjkanja terminov že itak skrajšani program naših klubov ne sme raditega trpeti in klubi ostat' brez tekme. DOLGOVI ŠTUDENTOV UNIVERZE V OXFORDU. Londonski listi poročajo, da imajo študenti univerze v Oxfordu pri trgovcih v Londonu nič manj kot za 70 milijonov, Din dolga. Samo štirim krojaškim tvrdkam dolgujejo 15 milijonov. Trgovska zbornica v Oxfordu se bo na' posebni seji bavila s to zadevo in najbrže protestirala pri vseučiliških oblastih. Tajnik trgovske zbornice ie med drugim predlagal, naj se sestavi posebna kartoteka o dolgovih vsakega posameznega študenta, da se bodo mogli trgovci v bodoče pravilno ravnati. KOLIKO JE TUJCEV NA KITAJSKEM? Nedavno je bila objavljena najnovejša statistika o inozemcih na Kitajskem, ki jih je tam krog 300.000. Zastopstva na Kitajskem ima 7485 inozemskih tvrdk-Dve tretjini tujega elementa tvorijo Japonci, ki jih je nad 200.000. Na drugem mestu so Rusi v Harbinu (krog 100.000), ki jih pa statistika — kar je čudno — niti ne omenja. Angležev je po tej statistiki samo 12.000, Nemcev 3000. Ame-rikancev krog 7000. Od inozemskih tvrdk je 5000 japonskih, kar jasno dokazuje japonsko gospodarsko penetracijo na Kitajskem. Aeroplanl v boju proti malariji. Iz Moskve poročajo, da bodo na spomlad v moskovskem okrožju priredili akcijo proti komarjem, ki širijo malarijo. Boj se bo vršil s pomočjo aero-planov, ki bodo leteli nad kraji, znanimi kot legla malarije in bodo sipali rate proti komarjem. Prvi poskusi bodo izvršeni nad močvirjem, kjer je maJanja zlasti zelo razširjena in kjer delavstvo radi malarije izgublja silno mnogo delovnih dni Hlchel Zčvaco £u&tecila %mqla £$odovlnskl roman 59 »V strah milostljiva?« \ . »Kajpada, vitez.... vi se bojite tega vina...: »Smrt božja, milostljiva,« je dejal Ragastens in zagrabil čašo, »motite se •.. Pa če bi bil v tem vinu strup Lokuste same, nihče ne bo mogel reči, da sem se bal.. ifu je dokaz!« Fn duškoma je izpraznil čašo do polovice. >\uta je na meni,« je dejala Lukrecija. K: ;favila je ustnice na istem kraju, kjer je Raga-s vi stavil svoje, ter mirno izpraznila čašo do dna. »Zdaj vidite,« je dejala, »da če ste zastrupljeni, umrete v dobri družbi...« »Kakšna čudna ženska!« je dejal Ragastens sam pri sebi. »Naslaja se s temi mrtvaškimi razgovori, kakor da bi se menila o svojih najmilejših zabavah. • .«■ »Nikoli se še nisem tako dobro zabavala!« je menila Lukrecija. »Torej, vitez, po vašem mnenju sem sposobna zastrupljati ljudi?« »Milostljiva, po mojem mnenju ste sposobni naj-večjih reči, to je vse. Mislim torej, da če se dvigne zapreka na poti, ki ste si jo izbrali, pa najsi bo ta zapreka človeško življenje — vi ste izmed tistih višjih duhov, ki liki ognjeni meteori požigajo vse na svoji po- li... in da bi bila zapreka, ki sem jo omenil, obsojena že s samim dejstvom svojega srečanja z meteorom...« Ragastensov glas je čudno podrhteval, kakor prej. Lukrecija se je zdrznila, ko ji je postalo jasno, da se bo neukrotljivi vitez na tem polju prav tako malo podal kakor drugod. Ragastens ji je v resnici povedal v obraz, da jo ima za zastrupljevalko. In ona je sprejela to strašno obtožbo kakor poklon- Viteza je bilo v dnu duše pravzaprav groza usme-va, ki ga je videt na Lukrecijinih ustnicah. »Dajte,« je dejala ona, »razložite mi zdaj, kako ste prišli iz svoje celice, in kako se je zgodilo, da sem vas videla odhajati z najmirnodušnejšim licem na svetu, v čepici, plašču in z mečem svojega brata...« Ragastens je bil sklenil postopati z udarci bata. V tem nenavadnem in opasnem položaju mu je nudila surovost najboljše orožje za obrambo. »Zelo enostavno, milostljiva,« je odgovoril on s tako naivnim obrazom, da se je Lukrecija začudila. »Gospod vaš brat mi jc prišel predlagat podlo dejanje: ponujal mi je prostost, ako mu odkrijem skrite misli neke ženske — ako jih poznam.« »Kdo je ta ženska?« »Beatrice, hči grofice Alma, ki je bila nedavno umorjena...« »Ah! . • . In potem?« »Potem, milostljiva, sem čakal, da njegova Svetlost Cezar, ves besen od jeze nad mojimi odgovori, plane nad mene, da bi me ubil... In res, kmalu se je zgodilo po moji nameri. Zagrabil sem gospoda, vašega brata, davii ga nekoliko, da se mu je bilo težko braniti, nato pa sem ga priklenil na svoje lastno mesto in od-šei« »Priklenili ste Cezarja na svoje mesto?« Ragastens je pokimal z glavo. »In vi mi to poveste!... Meni!.. •« »Saj me vprašujete, milostljiva!« je dejal Ragastens s podvojeno naivnostjo in pozornostjo. Lukrecija je nalahko prebledela. Sinjevkast polkrog se ji je raztegnil pod težko trepalnico, in njene oči so postale bolj svetle, bolj črne in bolj baržunaste. Vstala je ter stopila par korakov semintja, da zaduši vzdihljaj, ki si ji je hotel izviti. ;To je odločilni trenotek!« si je mislil Ragastens. »Dobro se držimo ,.. Zdaj pokliče ljudi, da me zakoljejo kakor so zaklali njenega brata Francesca...« Lukrecija je stopila k njemu. »Ali veste, da ste napravili nekaj čudovitega!« »Očitate mi, milostljiva...« »Ne! Občudujem vas!« »Ej, milostljiva, saj veste, naposled je šlo vendarle o mojem življenju! Zelo žal mi je zaradi njegove Svetlosti Cezarja .. • toda v takšnih slučajih ravna človek, kakor pač more...« »Kdo vas graja? ... Saj pravim, da vas občudujem ... in verjemite mi, da doslej nisem bila radodarna s to besedo •..« Ragastens je ostro pogledal Lukrecijo. Razumel je!... »Vraga!« je dejal sam zase. »Zastrupljevalka se goni. Mesalina se mi zdi strašnejša od Lokuste. V petih minutah moram biti zunaK..« Z glasom, ki je pričenjal drhteti, je Lukrecija povzela: »Vitez.-, ali ljubite tisto žensko... tisto deklico?« »Dajte, milostljiva, ne govoriva o tem, prosim vas...« »Vi jo ljubite... brat mi je povedal... in vrhutega — saj sama vidim!.. ■ Pa kaj zato!... Ali bolje rečeno, ako jo hočete imeti, vam jo hočem darovati jaz sama!* In ko je Ragastens nekoliko srdito zamahnil, je dodala'- »Vi se čudite... Šc bolj se boste čudili ... Vi hočete imeti to žensko... Jaz vam jo podarim, pravim! Ah, vi pač ne pomišljate, česa sem zmožna za srečo tistega, ki ga ljubim ... In jaz vas ljubim, Ragastens ... Ljubite zatorej, če se vam zdi, toda ljubite tudi mene. tudi mene... Ljubi me!... Goreč spomin mi je ostal v duši o tistih dveh urah, ki si jih prebil pri meni... Ti si nekoliko mo j.. jaz pa sem vsa, vsa — tvoja •..« »Gospa...« »Ljubi me, Ragastens, ah, ljubi me... Vse storim, kar hočeš ... Ali hočeš zapustiti Rim? -.. Ali hočeš bežati? . . . Tam doli na Sredozemskem morju, na svojem oteku Capreri, imam grad.. - ki sem ga utrdila... Nihče si tc ne bo upal iskati na mojem gradu ... Tvojo Beatrice ti pripeljem- tja... in lahko jo boš ljubil, Čti boš ljubil tud! mene...« »Groza! Milostljiva, prilegam vam, rta me vas je groza!« »Da! To vem... Zato te ljubim le še bolj.-. Ragastens, žeja me tvojega zaničevanja... Pljuvaj mi v obraz, ako hočeš, toda ljubi me.. • Ali nočeš bežati? .. Vidi^' torej! Ali hočeš postati drugi Cezar, še večji, še silnejš:, še mogočnejši? — Ali hočeš?.. Sama pojdem v kleti Svetoangeljskega gradu in ubijem svojega brata. preden ga osvobode... Ali hočeš?... Saj poznam sredstvo, s katerim si lahko pokoravam svojega očeta-.. On me bo ubogal... Če mi ne bo pokoren, ga umorim in napravim za papeža tebe namesto njega!« Ragastens je bil vstal. Lukrecija se ga je oklepala; z eno roko je trgala z života rahle pajčolane, ki so pokrivali njeno nagoto, z drugo pa je skušala pritegniti Ragastensovo glavo k sebi. »Ljubi me!« je ponavljala s hropečim glasom. »Ljubi me!...« »Gospa... vaš najhujši strup. •. vaše najostrejše bodalo ... karkoli boste hoteli... samo ne dotika z vami!.* - Pusti me... Tak pusti me, kurba! Stud me obhaja od tvojih besed.. • Ti se znojiš v zločinih... od tebe curlja sam stud!« »Ljubi me! Ljubi me!« »Naj psi požro moj jezik, če sem katerikrat psoval žensko!... Toda ti, nečloveška samica... ti nisi ženska ... ti si hijena... vampir si... in moja pravica je, da te psujem •..« S silovitim naporom se je rešil njenega objema. Lukrecijine roke so se razklenile... mrtvaškobleda in besna se je umaknila nazaj... »Ti me nočeš ljubiti!« je zarenčala. »Milostljiva, prisegam vam, da so vas besede, ki ste. jih pravkar govorili, skorajda stale življenje...« »Strahopetec!« »Strahopetec, da, zato ker ne rešim zemlje vaSe navzočnosti na njej! Ker mi vrag vedi kakšen nezmi-seln predsodek brani ubiti pošast, ki me hoče zapeljati v brezčastnost in v zločin... Kakšno grozodejstvo: - moriti vašega brata, vašega očeta!... In vaše nesramne besede — kako onečaščajo čistost najcistejše-ga dekleta v Italiji!« »Strahopetec!« je siknila ona izmed zob ter st vzpela kakor panterica. »Bojiš se teh par umorov ... Imela sem te za moža... ti pa si samo babji lakaj... Ti ne maraš sile ljubezni... Rajši imaš moj najhujši strup in moje najostrejše bodalo-.. Naj se zgodi tvoja voija: tu imaš oboje!« Zavihtela je bodalo, ki ga je bila zagrabila na mizi ter planila nadenj. Rezilo tega bodala je bilo zastrupljeno. Najmanjša praska z njim je morala povzročiti takojšnjo, bliskovito smrt... S svojim avtom prepotujem celo Slovenijo ter vzamem seboj trg. potnika- Oni, ki zna šofirati ima prednost Ponudbe pod »Ugodno« na upravo »Večernika«. 695 Prodani 4 kom. 20% kronskih bonov v vrednosti Din 2160 z 20% popustom-Vprašati v brivskem salonu, Cankarjeva ul. 1 693 In i -immnmmtmm Učitelj daje instrukcije čez snov meščanske in osnovne šole. Naslov je pustiti v upravi Večernika. 690 Hotel »Mariborski dvor« danes zvečer zbirališče vseh maskiranih in nemaskiranih dobrovoljcev in dobrovoljk. Za obilen obisk vljudno vabi Oset. 689 Decimalna tehtnica za 150 kg. skoro nova, se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 627 Upokojenka Išče meblovano sobo. Ponudbe pod: »Čisto« na upravo Večernika. 691 Iščem starejšo služkinjo, katera zna kuhati. Naslov v upravi lista. 680 Hišo z vrtom in poljem oddam. Pralja Petra 116, Studenci. 686 Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik. Vojašniška ul. 2. .364 Bsm LUNA Exportna hiša V« Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjiti igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od damske nogavice od moške nogavice (sokni) od vezenine od čipke od Din 5‘— naprej Din T— naprej Din 6*~ naprej Din 1*— naprej Din !•— naprej 689 Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje zi dom, čevlje za telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim: kravate, ssmovezaice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. i Inventurna prodaia! 9SS Pri vsem zimskem blagu IO% popust Specialno nizke cene nogavic. Tvornllka zaloga moBkeaa perila za vse sloje. Oglejte sl IzloSbe. Preprliajte so fllede con. JOflP IEREC, MARIBOR Aleksandrova c. 23. 417 NajsigurneJša vožnja na: DUNLOP SKLADIŠČA IN ZASTOPSTVA: MARIBOR, „3ugu“ družba z o. z. ♦ LJUBLJANA, |. Goreč nasiednik t ♦ CEL3E, Lad. Ropaš Generalno zastopstvo DUNLOP Zlatko Kordoš - Zagreb - Jurišičeva ul. 3, Izdala Kouzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik >zrlajatelia >n urednik: FRAN BRD ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA # Mariboru,