.mm. pur tntlTRO STAT«« VAR SONDS 'and [STAMPS RISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 175 CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 27, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Preki sod je razglašen nad Italijo Poroča se, da so Mussolinija zaprli; novi premier, maršal Badoglio je ukazal črnosrajčnikom v redna armado; Italija baje prosi za premirje. BREZPOGOJNA VDAJA ITALIJE JE ŠE VEDNO V VELJAVI, PRAVI HULL obsed London, 28. julija.—Nad Italijo je bilo danes razglašeno no stanje ali preki sod, ko je prevzel maršal Badoglio kot 1 Premier vlado mesto odstavljenega Mussolinija. Fašistič-1 kabinet je bil odstavljen. ^manue' Je spremenil vodstvo vlade, kar je morda pr ri.Zna^' da se bo Italija ločila od svoje zaveznice Nemčije in Ma zaveznike za premirje. Mesto fašistične Podredniki Nemčije na raportu London.—Iz Evrope prihaja-poročila, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop poklical k sebi vodje štirih južnih držav, da jih z novimi grožnjami ali obljubami priklene na Berlin. Javiti so se morali zastopniki Bolgarske, Romunske, Madžarske in Hrvaške. ----------- milici je so vlad26-1 ?tražo karabinieri- 0d e je šel ukaz v vsako mesto 0(jVas P° Italiji, da se, morajo s raniti vsi znaki fašistične ^aiike. ^Maršal Badoglo je ukazal fa-^ lcll> miliciji, da vstopi v red- ljenTmad°' Tisti' ki S0 0Sum" Mu f-a. s° ®e v e ^n °zves^ solinijUj so bili razoroženi pretirani. mestnI0nStracije po italijanskih da je Za oiir so napotile vlado, ortvv." 0c^redila policijsko uro Wifaka do zore proti Je "vilistc Prepovedala ®rePo nositi orožje ter di v „Ve^ala vsako zbiranje lju- 'er Badoglo je ukazal p gručah več kot treh oseb. •rrr • v°ia< ^ Sa, ki}/, Noh' viadne odredbe. MUssolen^a «'asu ni, kje se potriP,.lri1 točasno nahaja. Ne- da strelja na vsake- 8- 'Jena '^dsk, Poročila iz Švice in iz Mussolini aretir^ Pa j'avljaj°> da -ie hol^ter'ieva depeša iz Stock-Ja pri• P10roča» da so Mussolini- Italijg ' k° Je hotel bežati iz Berne / Nemčijo. Depeša ' da .l'e bil s^čni>v. , nem s svojim faši-, > ^binetom. JiastoD Badoglio je izjavil ob da bo vojno na- išea, v V'2PriČ0 težavne£a sta* kater£m se danes Itali-WJa- Sicilija je toliko kot Ušijo eila> italijanska mesta se i, n Zavezniškimi bomba-ni It sko vojaštvo in Gestapa faši.^0 v kleščah, 'ekaka milici j a, ki je bila . 0sebna straža Mussoli-st«j e 'zenih 250,000 najboljše je g mož. Značilno je, m0ra;Oglio ukazal fašistom, ai° Vstopiti v redno ar Selno^ jim je iZtrgal Mi 10 zelo, ako bi posku-° rev°lto V prilog" svo-^ekatCe!niku Mussoliniju. f"lija jeri Prerokujejo, da bo 12 v°ine v enem tednu. tako\mislijo' da t0 ne b0 je tro- Bombardiranje Neu Mpa največ pripomoglo *n^aloi S0,iniJa> trdijo po- ati0v].cna milici j a je bila >ori 3ena leta 1920 in in-l^l ^ana v armado leta WaSa°da zvestobo je prise-^Ukm° Mussoliniju in ne " 24 ot redna armada. Še linjnija letos je govoril - • .dabodo črnosrajčni- ki štrli vsako opozicijo njegovemu režimu. Kakšen bo efekt spremembe v Italiji na Nemčijo, se ob tem času ne more reči. Iz Švice se poroča, da v Berlinu kar niso mogli verjeti, da je Mussolini bacnjen od vlade. To je možno, ker berlinski radio je šele pet ur potem, ko je rimski radio naznanjal svetu, da je Mussolini odstopil, ob kratkem naznanil, da je nastala pri italijanski vladi sprememba radi slabega "zdravja" Mussolinija. Radio iz Tokio je v nedeljo popolnoma zamolčal dogodke v Italiji. Vse to bi pomenilo, da je odstop Mussolinija velik udarec za Nemčijo in Japonsko. Na Hitlerju, ki dominira Italijo s svojim vojaštvom in policijo, je zdaj ležeče, da okupira Italijo, ali pa se umakne iz nje na prelaz Brenner. * * * Washington, 26. jul.—Državni tajnik Hull je danes izjavil, da bo odgovor zaveznikov na padec Mussolinija povečan vojaški pritisk, da se prisili Italijo h kapitulaciji in sicer brezpogojni vdaji. Hull je tudi pripomnil, da bo Japonska "vzela na znanje" zadnje dogodke v Italiji. Iz Bele hiše ni prišla z ozi-rom na Mussolini j ev odstop, nobena izjava. Vse najbrže čaka nadaljnih razvojev. Nekateri smatrajo kot fakt, da je kralj Emanuel uničil fašistično stranko na ultimat, ki sta ga dala Roosevelt in Churchill Italiji pred 10 dnevi, naj zavrže fašistično vlado in si prihrani nadaljne žrtve v tej vojni, ki za Italijo nima nobenega upanja na zmago. Za zaveznike ni dovolj, da se Italija vda, ampak morajo organizirati na njenem ozemlju baze, s katerih bodo bombardirali Nemčijo. Za to bi nudila severna Italija izvrstno opori šče. Soli 30 dnevnica smrti V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pO' kojno Agnes Pečaver v spomin 3'0 dnevnice njene smrti. Klub "Ljubljana" Nocoj se vrši redna seja Kluba Ljubljana. Začetek ob osmih Zvečer v navadnih prostorih. Članstvo je vabljeno k polni udeležbi. Amerikanci pripravljajo splošen napad na Kisko Washington.—Vsa znamenja kažejo, da se ameriška bojna sila pripravlja, da zasede otok Kiska, ki je zadnja japonska postojanka na Aleutih. Sodijo, da je tukaj kakih 10,000 japonskih vojakov. Zadnji teden sta izvedli napad na Kisko pomorska in zračna sila. Najprej so bombniki metali bombe na obrežje baterije, protizračne pozicije in na poslopja. Ko so bombniki odleteli, je stopila v akcijo bojna mornarica, ki je bruhala težke izstrelke na obrežje. Ko so utihnili ladijski topovi, je spet prihrumela zračna sila in nadaljevala z bombardiranjem. Japonci so odgovarjali s streljanjem, toda nobena ameriška ladja ni bila zadeta. Amerikanci so bombardirali Hamburg trikrat v štirih dneh London, 27. jul. — Ameriške zračne trdnjave so včeraj zopet bombardirale nemško pristanišče Hamburg. To je bil že tret ji napad ameriških bombnikov na to važno pristanišče v štirih zaporednih dneh. Ameriški avijatičarji so včeraj tudi bombardirali Hannover, Wilhemshaven in Waser-munde. V Hannover ju so metali Američani bombe na kav-čukasto industrijo, kjer je zaposlenih nad 50,000 delavcev. Nemška armada je največ odvisna za kavčuk na tovarne v Hannoveru. Vseh medalj ne spravi na svoja prsa San Diego, Cal. — Carl Hay-ness, ki služi že 18 let pri ameriških marinih, je prejel za svoje dobro streljanje že toliko odlikovanj, da jih ne more vseh spraviti na svoja junaška prsa. Vsega skupaj je dobil že 419 medalj in kadar hoče vse razkazati, jih mora pripeti na posteljno pregrinjalo. -o- Nima časa za županovanje, pravi Bill Jack Nekaj mlajših republikancev se je obrnilo na William Jacka, ki vodi znano tovarno Jack & Heinz, v Bedfordu, če bi ne hotel biti kandidat za župana proti Franku J. Lauschetu. Jack je rekel, da zato nima časa, ker je dovolj zaposlen z vodstvom obširne tovarne. Tako sta zdaj še vedno samo dva kandidata za clevelandsko županovanje, Nemci pošiljajo bolgarske čete za obrambo Grčije London.—Nemčija je ukazala Bolgarski, da pošlje na tisoče vojakov v Grčijo, da ojačijo tamkajšnjo nemško posadko. Nemci pričakujejo tukaj invazije zaveznikov, kar dokazuje vedno silnejše bombardiranje otoka Krete v Egejskem morju. Bolgarske čete bodo zasedle ozemlje vzhodno od reke Var-dar. V okolici Soluna so pa nemške čete pod poveljstvom feldmaršala Rommela. Poročila zatrjujejo, da je Italija vzela večino svojega vojaštva iz Grčije in Jugoslavije ter ga poslala domov za obrambo Italije. Badoglio je baje poklical vojake iz Jugoslavije Alžir.—Tukaj so se pojavile govorice, da je maršal Badoglio poklical iz Jugoslavije in Grčije 22 italijanskih divizij in iz Francije da je poklical domov tri divizije.' lOVci POMAGAJO K NAŠI ZMAGI Frank J. Lausche in Edward C. Stanton. Pozdrav iz Michigana Mrs. Frances Ponikvar, soproga, gl. predsednika SDZ, se nahaja na oddihu na farmi svojega strica v West Olive, Mich. V lepi in mirni naravi se prav dobro počufo in naroča pozdrave vsem prijateljicam in znankam po Clevelandu. Važna seja nocoj Podružnica št. 35 JPO/SS ima nocoj ob osmih važno sejo v SDD na Waterloo Rd. Začetek seje bo točno ob osmih. Tajnik apelira na članstvo in na odbor, naj se udeleži v velikem številu. Glas iz Floride Iz Tampa, Florida, se je oglasil prijatelj Kari Smigovec. Va Smrtna kosa Po daljši bolezni je umrl na svojem domu dobro poznani rojak Louis Langenfus, star 68 let, stanujoč na 6700 Schaefer Ave. Doma je bila iz vasi Ulaka pri Velkih Laščah, odkoder je prišel v Cleveland pred 37 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Podlogar, sina Louisa in dve vnukinji, Violet in Dolores, brata Johna v Jolietu, 111. in brata Josipa v Helena, Mont. Bil je član društva Srca Jezusovega. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, do. 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru .preostalim sožalje. Pozdravi iz Chicaga Mrs. Margaret Kogovshek in sin Eugene sta odšla v Chicago za en teden na oddih. Pozdravljata vse prijatelje in znance po Clevelandu. Naj pride iskat Frank M. Kromar dobi v našem uradu svojo listnico z važnimi papirji. Nemška poletna ofenziva je strta, pravi Stalin Moskva, 25. jul. — Premier Stalin, katerega armada naska-kuje Orel od treh strani, je podžgal ruske bojevnike k večjemu naporu z izjavo, da se je nemška ofenziva na ruski fronti zrušila po 19 dneh boja. V tej ofenzivi je padlo 70,000 Nemcev. Vzhodno od Orla je divjala včeraj silna zračna bitka. Nemška zračna sila je poskušala vse, da bi ustavila ruske bojevnike. Toda ruski letalci so bili popolnoma kos nemškim ter so jim prizadeli ogromno škodo. Na tleh so Rusi vzeli Nemcem včeraj nadaljnih 18 vasi, pobili 3,000 nacijev in zajeli 27 težkih topov. Rusi so bili včeraj samo osem milj še od te velike nemške trdnjave. Nemški radio je včeraj priznal, da so se nemške armade nekoliko umaknile pri Orlu in da pošiljajo Rusi sveže rezerve v boj, hoteč predreti nemško linijo za vsako ceno. To je bilo prvič v treh letih vojne, da je ruska armada vzdržala nemško ofenzivo ter jo nato vrgla nazaj. Legenda, da so n e m š k e armade vedno zmagovite poleti in da se jim morajo Rusi vedno umakniti, je zdaj ob vsako veljavo, je zatrdil premier Stalin. -o- Federalna porota je obtožila premogaije in unijo radi stavke General Giraud je nazaj v Afriki Alžir, 2. jul. — Francoski general rfenri Giraud se je vrnil z obiska v Washingtonu in Londonu. Zglasil se je pri generalu de Gaulle ter ž njim razpravljal o vojnem materialu, ki bo dospel iz Amerike za francosko arma- Registracija slovenskih beguncev Ljubljanski Slovenec poroča v svoji številki od 30. maja, da so se morali 15. maja nanovo prijaviti komisarijatu za begunce v Beogradu vsi oni Slovenci, ki stanujejo v srbski prestolici. Beograjska uprava je pregledala nanovo vsa dovoljena za bivanje v Beogradu. Pittsburgh, Pa. — Federalna velika porota je končala preiskavo glede neavtorizirane stavke linijskih premogarjev v juž-nozapadni Pennsylvaniji ter obtožila 30 oseb zarote, da preprečijo produkcijo premoga in kršenje federalne postave topo-gledno. Iz Washingtona je bil poslan sem pomožni zvezni pravdnik Schweinhaut, ki je pomagal pri preiskavi. Obtoženih je 19 uradnikov lokalnih unij in 11 unij-skih premogarjev. Ta obtožba je prva, odkar je v veljavi pro-tistavkovna postava z dne 25. junija. dalje pravi, da so obtoženi dobro vedeli, da so premogokopi v posesti Zed. držav in da je potreben neoviran obrat v premogovni industriji za vojno. Ako bodo obtoženi spoznani krivim ,bodo obsojeni glasom postave na $5,000 globe ali na zapor enega leta. Ko je začela federalna porota s preiskavo, je bilo na stavki še kakih 12,000 premogarjev. Vsi ti so se pa takoj vrnili na delo, ko je začela porota s preiskavo. Premogarji so nadaljevali s stavko tudi še potem, ko jih je pozval predsednik unije, John Obtožba dolži prizadete, da, so namenoma ovirali s stavko in |L" Lewls' naj se vrne-'0 na del°-drugimi pripomočki produkcijo jTo -l'e Prisililo vlado, da je za-premoga v premogokopih, ka- tela s preiskavo in gornja ob-tere obratuje vlada. Obtožba tožba je posledica iste. Zavezniki vedno bolj zganjajo osiške armade v kot v severovzhodni Siciliji Gl. stan zaveznikov v Afariki, 26. jul. — Zavezniki vedno bolj pritiskajo na osiško armado, ki se umiče na zadnjo obrambo v kot severnovzhodne Sicilije. Ameriške čete, ki so počistile za-padno Sicilijo, prodirajo zdaj vzhodno od Palerma. Včeraj so zajele nadaljnih 7,000 vojakov, med temi šest italijanskih generalov in enega admirala. Amerikanci, Kanadčani in An. gleži stopajo zdaj vzporedno za sovražnikom. Njih črta sega od severnega obrežja Sicilije do vzhodnega obrežja Osišče ima v rokah samo skrajni severno-vzhodni del s pristaniščem Me-sino. Zavezniki imajo zdaj v rokah pet šestink Sicilije. Zavezniki prodirajo tako naglo proti Me-sini, da je težko verjetno, da bi se mogle rešiti do obrežja osiške armade, ki se nahajajo še v sredi otoka. Zavezniki imajo zdaj v rokah 70,000 osiških vojakov. Od teh so jih zajeli Amerikanci 56,000. Med temi je 10 generalov in dva admirala. Uradno se sodi, da je nagnje-tenih zdaj v severovzhodnem kotu Sicilije tri in pol nemških in tri italijanske divizije. Te imajo zdaj na izbero dvoje: ali se rešijo v Italijo, ali pa bodo padle v roke zaveznikom. Rusi stalno prodirajo proti Orlu, ki je že v dosegu njih topov; Stalin je na fronti Naši vojaki va P(;sburg, Pa. _ Ko je dr-V nnn8ylvanija apelirala na oddaj0 mast in kože nji C*" Vojni naP°r v zad" 1 Seziji, je bil odziv Anthony F. Orehek, sin Mr. in Mrs. Anton Orehek iz 1264 E. 59. St. je odšel sinoči v Chicago, od tam pa v San Diego, Cal. kjer bo vstopil k ameriškim marinom, h katerim se je vpisal prostovoljno. Tony je bil zadnjih pet mesecev uslužben kot poročeva- Nh v71J1' J* Jo Pa s šnji seziji priča" e celo večjega odziva. So »uročili vladi 7,000 kož od srn, iz katerih so napra vili 28,000 parov rokavic za armado. Dalje so izročili 94 ton maščobe od divjačine, kar je dalo dovolj glicerina za 1,800,000 nabojev. Lovci v državi Wisconsin so dali 25,000 kož, v Minnesoti 35,-000 in Utah 20,450. bi prijatelje, naj ga pridejo ob- Jec čikaškem dnevniku, He- iskat in uživat zdrav floridski A______. ........... zrak. Naroča najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Pozdravi iz New Yorka I Mrs. Mary Urbas je šla na; obisk k svoji hčerki Mary v New raid American. Želimo mu v vo jaškem stanu vso srečo in pa zdravje. York, vsem landu. Pošilja iskrene pozdrave prijateljicam po Cleve- Za 7 dni je dospel domov na dopust korporal Robert A. 01 schafsky, sin Mr. in Mrs. David Olschafsky iz 926 E. 140. St. Pred prihodom na dopust je bil Moskva, 26. jul. — Ruske armade, katere je podžgala k večjemu naporu navzočnost Stalina na fronti, so navalile z novo silo na Nemce ter včeraj napredovale do pet milj proti Orlu. Najnovejša poročila tudi zatrjujejo, da so Rusi zasedli železnico' Bryansk-Orel, po kateri so Nemci dobivali potrebščine in ojače-nja v Orel. V nedeljo so Rusi okupirali nadaljnih 30 naselij. Kljub vsemu odporu postaja stališče nemške armade pri Orlu vedno bolj ogrožano. Stalin prebije mnogo časa na fronti in osebno nadzira ofenzivo. Rusi se valijo proti Orlu v treh kolonah. Včeraj je najbolj napredovala kolona na severu, ki ima za cilj železniško progo, ki je največjega pomena za Nemce v tem sektorju. Tudi pri Belgorodu, 165 milj južno od Orla, poročajo Rusi o novih uspehih. Ruska poročila trdijo, da izvajajo Nemci srdite napade vzdolž vse fronte, toda brez uspeha. Nemci ruskega navala ne morejo več ustaviti. ' povišan v korporala. Nazaj svojo garnizijo se bo povrnil petek večer. Njegov naslov je: Cpl. Robert A. Olschafsky, Hdqrs. Sqdn. U. S. Marine C Air Station, Cherry Point, North Carolina. mi fc8 Ba Za dva tedna je prišel na dopust Sergeant James V. Gornik, sin Mr. in Mrs. John Gornik, 6217 St. Clair Ave. Stanoval b0 pri svoji ženki Florence na 1043 E. 63. St. Njegov naslov v armadi je Sgt. James V. Gornik, 35013309, Base Headquarters APO 862, c/o Postmaster New York, N. Y Italija pošilja politične jetnike na Hrvaško Moskva.—Ruska časnikarska agencija Taas trdi glasom poročila iz Švice, da je bilo poslanih iz Italije mn6go političnih jetnikov in veliko število armadnih časnikov v koncentracijska taborišča na Hrvaško. -o- POPRAVILO ČEVLJEV JE BILO DRAGO Kansas City. — Jesse Nighs-wonger je nesel par čevljev, da mu jih čevljar popravi. Pozneje se je spomnil, da je imel v enem izmed čevljev spravljenih $65. Denar je izginil. Na pperaciji Anton Matos iz 1138 E. 60. St. je bil operiran v Huron Road bolnišnici v soboto. Obiski niso še dovoljeni, želimo mu, da bi skoro okreval. IZ RAZNIH NASELBIN Chicago. — Zadnji teden je bil pokopan Frank Volk, star 58 let in doma iz Suhorja pri Ko-šani na Primorskem. V Ameriki je bival okrog 30 let in tukaj zapušča brata. Pueblo, Colo. — Pred dnevi je umrl pionir Jos. Germ, star 81 let, ki je bival tukaj 53 let. Bil je stric Johpa Germa, gl. predsednika KSKJ. — Naglo za srčno kapjo je umrl Louis Erjavec, ki zapušča ženo, dva sinova pri vojakih in hčer. — Pavlina Erjavec je menda prva slovenska bolničarka v mornarici, ki je bila poslana v svoji službi onkraj morja. Bearcreek, Mont. — Dne 18. julija je bil pri delu v premogovniku ubit John Lukič. Istočasno je njegovemu tovarišu zlomilo nogo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBEVEO. Miter 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcspt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol lets $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Cnlted States and Canada $6.50 per rear. Cleveland by mall $7.60 per year 0. S. and Canada $350 for 6 month*. Cleveland by mail $4.00 for 8 month« U. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.26 for 8 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 month«, $2 00 for $ month« Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 175 Tue., July 27, 1943 Naš predsednik se je bil enkrat močno urezal Nihče ne dvomi, da je predsednik Roosevelt največji in najspretnejši diplomat, kar ji je bilo še rojenih v Ameriki. In morda še ni vsejano drevo, iz katerega bo stesana zibelka diplomatu, ki bo enak Franklin D. Rooseveltu. Tako je in nič drugače. Toda tudi največji diplomati so končno ljudje, ki se lahko zmotijo in tudi naš predsednik še je že zmotil. Tega ne trdimo zato, ker bi se morda ne strinjali s to ali ono njegovo namero in izpeljavo, ampak zato, ker je to svojo zmoto sam priznal, ne sicer z besedo, ampak z dejanjem. V mislih imamo namrač podpredsednika Zed. držav, Henrya Wallace-ja, kateri je bil izbran na čikaški narodni konvenciji demokratske stranke na izrecno zahtevo predsednika Roosevelta in to proti opoziciji pravovernih demokratov. Vsa demokratska stranka ni imela toliko moči, da bi se bila uspešno postavila po robu predsedniku Rooseveltu, ko je zahteval Wallace-ja. Ta predsednikova trma je veljala demokratsko stranko mnogo glasov in mnogo dobrih demokratov je tedaj zapustilo stranko. Zdaj je predsednik uvidel svojo zmoto in spustil je političnega ljubljenca Wallace-ja iz rok, kot bi izpustil pravkar iz peči vzet pačen krompir. Wallace ne bo na prihodnji podpredsedniški listi, niti z Rooseveltom, če bo kandidat, niti s kom drugim, dasi je nekaj časa kazalo, da Mr. Roosevelt vzgaja svojega podpredsednika za bodočega naslednika v Beli hiši. Predsednik je leta 1940 pobral Wallace-ja iz urada poljedelskega tajnika in ga vsilil demokratski konvenciji za kandidata. Ako bi takrat Roosevelt ne imel take moči in če bi demokratska stranka oziroma delegacija ne bila tako dobro disciplinirana, ali pa nagnana k disciplini z raznimi obljubami ali pa grožnjami, bi bila konvencija zrevoltirala. Tako je bilo pa nekaj ropotanja in kOnčno so demokratje ugriznili v kislo jabolko in sprejeli za podpredsedniškega kandidata demokratske stranke bivšega republikanca, Henrya Agard Wallace-ja. Podpredsednik Wallace je velik reformator, ki je začel z reformami že v uradu poljedelskega tajnika. Kot tak je začel, seve, učiti farmarje pravilnega gospodarstva. Povedal jim je, da pridelajo gotovih stvari prevejč, gotovih pa premalo ter jim dokazoval, da nekateri bogatijo, drugi pa žive v revščini. Zato je mislil, da bi se moralo to izenačiti, kar bi prineslo narodu kot takemu polno skledo, noben farmar pa bi ne bil niti bogat, niti reven. Ta njegov načrt je izvrstno uspeval, dokler je imela dežela preostanke živil in denar. Henry Wallace je plačal farmarjem denar, da so uničevali letino. To se pravi, da je bil oni farmar, ki je hotel pridelati, kolikor bi mu zemlja rodila, kaznovan. Farmarji so zato pustili ledino, na sicer rodovitni zemlji, saj so dobili zato pohvalo in denar od poljedelskega tajnika, velikega reformatorja, ki ni dopustil, da bi dežela preveč pridelala, ne na polju, ne v hlevu. To se nam pa uteplje zdaj, ko bi potrebovali, da bi nam rodila vsaka ped zemlje. Vzame namreč precej časa, predno se more iz zapuščene ledine napraviti rodovitno njivo. Tako vidimo, kako bi nam zdaj prav prišlo, če bi bili v tistih "sedmih rodovitnih letih," po zgledu egiptovskega Jožefa, polnili kašče s žitom in prezervirali meso,*mest.o da smo po ukazu poljedelskega tajnika podoravali pšenico in bombaž in gledali na to, da svinje niso imele mladičev. Zdaj, ko moramo prehranjevati skoro ves svet, nam pa farmarji ne morejo dovolj pridelati. Po izvolitvi podpredsednikom, je bil Wallace po predsedniku Rooseveltu imenovan načelnikom urada za ekonomsko bojevanje. V tem novem činu si je Wallace nadel za nalogo, da bo nakupil vse, kar je naprodaj na vsej zemeljski obli ter tako prepre£il osišču dobiti v roke tiste stvari. Wallace ni nakupoval samo vojnega materiala, ampak vse, kar je imel kdo naprodaj. Imel je namen to spraviti na kup in nekega dne deliti potrebnim. Toda vsak petletni otrok bi moral vedeti, da je to nemogoče, ker ni na razpolago ladij. Pa bi bila šla ta vloga Miklavža še naprej, da ni stopil vmes Jesse Jones, načelnik RFC, ki je plačeval Wallace-jeve nakupe in je zahteval, da se pregleda, kaj Wallace prav za prav kupuje in kaj nam bo to hasnilo. To pa Wallace-ju ni bilo po volji in tedaj sta se skresala dva glavna uradnika novega deala. To je pa imelo za posledico, da je Roosevelt oba "dal klečat." Wallace-ja je odstavil od načelstva nakupovalnega urada, Jonesu je pa vzel pravico, da bi nakupe tega urada plačeval. Vsakdo mora priznati, da je Wallace politično mrtev. V politični samoti bo premišljeval usodo reformatorjev, ki si nadevajo nalogo pomagati ljudem, mesto da bi ljudem pustili, naj si pomagajo sami. Ljudje, ki sprejemajo darove, bodo vedno zahtevali še več. Oni pa tudi niso zadovoljni, katerim se jemlje, da so lahko obdarovani drugi. Wallace, ki je bil namenjen za prestolonaslednika, je svojo politično kariero dokončal in predsednik pa lahko vidi, da je včasih dobro tudi druge poslušati in ne samo trditi svojo. 1' BESEDA IZ NARODA Iz Zadružne fronte Mussolini se po 21. letih uči slovenščine —sedaj poje tisto "O kaj so to za eni fantje." čisto razumljivo, ko prodirajo naši slovenski fantje iz Amerike v njegovo mizerno Sicilijo! Hitler pa poje drugo na ruski fronti — "O zdaj gremo, o zdaj gremo" dokler je še čas, iz prostrane Rusije in iz Orela. — Vse to nam pove, da je 7 slovenskih zadružnih fantov v armadi Strica Sama, da je Zadruga sorazmerno z drugimi dala veliko več kot svojo kvoto. Sprememb je veliko, vse radi razmer, nad katerimi nima nihče izmed nas kontrole. Izpustili smo letni piknik, preložili 30-letnico — dan rojstva Zadruge je bil 13. julija 1913. OPA je spremenil toliko, da ni treba tukaj znova jamrati — ko bi človek dobil tu pa tam vsaj kak konjski steak, morda bi šlo malo lažje. Kljub vsemu temu je organizacija danes popolnoma brez centa dolga, ima lep inventorij in lepe solde v žepu za vse even-tuelnosti, katere znajo zmešane razmere doprinesti v rastoči inflaciji. Pripravljamo se na več, ampak to od visi od konca vojne, — od vas čitateljev! Vsa Amerika postaja aktivnejša na zadružnem polju! Stranke so "Frozen up," enako unije, plače in delavci v svojih delih. Naravno je, da vsi iščejo izhoda v druge in boljše aktivnosti — v zadružništvu. Tretja internacionala je šla na počitnice, aktivne socialistične stranke ni, ostane militantna aktivnost v zadruženem gibanju, čas je, da se enkrat zbrihtamo in ustvarimo nekaj zase in ne vedno za druge! V četrtek zvečer se je zbralo v uradu zadruge skupina direktorjev in par zastopnikov iz Central States Coop. League. 3 ure so šle kot bi trenil. G. Thorma in Hannula sta nam prednesla sliko aktivnosti in naraščaja zadrug po Ameriki. Vse se širi, vse raste — in vse na zdravi podlagi. Pregledala sta naše finančno poročilo in tekoče stapje, in kar nista mogla verjeti, da je Zadruga tako trdna glede financ. Vedela sta, da smo bili vseskozi v primeri z drugimi zelo dobri gospodarji, vedela sta, da imata misijo, nista pa nikoli pričakovala, da nas najdejo brez dolga! To jima je olajšalo misijo: od sedaj naprej bo prihajalo. iz Centrale, to je njih "wholesale house," veliko zadružnega blaga: Najboljše, srednje in dobro. Pazite in zahtevajte zadružno blago, ki se ga pozna na mestu po svojih označbah — CO-OP. Prišla sta pa še za drugo, to je, da pričakujejo v dobrem letu, da bo Slovenska Zadruga zakladala vse zadružne trgovine v Clevelandu iz svojega "wholesale" skladišča eno zadružno delnico v svoji organizaciji, kakorhitro se organizirate. V ta namen bo sklican sestanek — vi pa vsi skupaj razmi-šljujte širom Clevelanda, kako in kaj. Na vsakih 20 kvadratnih blokov imamo lahko svoje različne trgovine. Do konca avgusta želimo vedeti iz dopisov iz vseh krajev mesta, kje je zanimanje, torej navedite ipod podpisom tudi naslov. Zbrani smo bili, da to storimo in povemo vam: preds. Anton Bokal, podpr. John Hrovat, gl. poslovodja Louis Ižanec, poslovodja Anton Malovasich in jaz — vsi smo za to stvar in storili bomo vse v naši moči in v moči ostalih direktorjev Zadruge in vseh članic ženskega odseka, da se to lahko uresniči. V Evropi se pripravlja ves drugačen konec vojne kot so mislili oni, ki so jo začeli. Ne bo ne po načrtih fatnov okrog osi-šča, in ne po načrtih zaveznikov, kajti ljudstvo bo bržkone storilo konec tem komedijam — vojno vsakih 25 let. že danes isti fantje govorijo o nekaki 3. vojni. Kaj smo se rodili samo za te stvari? Da je temu tako, se vidi iz tega, ker vsi kronani trotje iščejo svoje službice nazaj v Washingtonu pri našem ministru zunanjih zadev — Hull, in enako v Londonu na Downing Street. Prišli so Korli, Alexan-dru, Vilhelmine in drugi prosjačit za svoja kraljestva, vlado nad svojimi podaniki-šužnji. Celo Otto je upal, in državni oddelek ga je že blagoslovil, pa je "pihnila" ljudska sapa in šle so njegove nade. Je pa še ena pot in ta vodi v Moskvo. Tam ne hodijo ti kronanci — ah, že veste zakaj, torej bom tiho. Drugo je povedano. Mi tukaj si pa lahko ustvarimo svoje močne ekonomske po stojanke, kajti na tem polju bo največ streljanja v bodočih 20. letih. To je vaša, brezkrvna vojna, ali boste lojalni delavski armadi? Odgovor naj se glasi enoglasen D A, Da, DA in to potom tega, da se takoj namenite kupit delnico kakorhitro se zač čne organizirati skupina v vaši okolici za novo zadružno posto-jariko. Samo prikimati ne zadostuje — torej postanite pionirji in na plan kot organizirani delavci pod Zadružno zastavo! Joseph A. Siskovich, tajnik. --o- Živ mrtvec V Kodanju živi neki Lars Branstrup, ki se bori že mnogo let za svoje življenje in sicer ne proti kakšni bolezni, temveč proti oblastem, ki so mu leta 1926 to življenje odrekle. Zgodba se je začela tedaj, ko se je med vojaškimi obvezniki, ki so morali stopiti pred vojaške zdravnike, pojavil mož, ki je trdil, da se imenuje Lars Bran- Kaj vse to pomeni za nas Slo- strup in da se je rodil v ma- vence in ostale Zadrugarje v Clevelandu?? Prišel je čas, ko se mora ves slovenski Cleveland strniti pod Zadružno zastavo, ko se moramo vsi organizirati v zadruge v vseh delih mesta. Prav z lahkoto danes pokupimo najmanj enih dvajset privatnih trgovin, denarja ima vsaka okolica toliko, da lahko to storimo. Ako je volja in veselje, ako hočemo sebi dobro, začnimo takoj. Vsaka skupina ima lahko svojo trgovino, mi vsi pa skupno — Zadružni wholesale. Ako to storimo, imeli bomo veliko več blaga vseh sort, ceneje, in zavarovali bomo naše trdno prihranjene dolarje pred inflacijo. Ako sorodnike je Brandstrup izgu-smo pokupili in mislimo poku-j bil še kot otrok. Kako so pri-piti še veliko vladnih bondov, ali j šle oblasti do tega, da so ga ni dobro, da enkrat kupimo en j vpisale kot mrtvega, se do da-sam Zadružni bond — delnico nes še ni pojasnilo. Trenutno lem norveškem mestecu Horte-nu. Uradniki so nemalo presenečenemu rekrutu sporočili, da je umrl že leta 1926. Mladi mož je zahteval dokazov. Izročili so mu neko knjigo tehnične šole v Kodanju, iz katere je bilo raz. vidno, da je 5. januarja 1926 zapustil to solzno dolino. Dejstvo je, da se je Branstrup rodil leta 1910, kot sin danskih staršev na Norveškem. Krstili so ga in mu dali dobro šolsko vzgojo. Toda pastor, ki ga je zapisal v matično knjigo, je že davno umrl in cerkveno knjigo je uničil neki požar. Starše in IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3935 West 26th Street, Chicago, Illinois za delavske interese?! Nakupite kolikor hočete bondov v krat- vodijo Brandstrupa v uradnih knjigah samo "provizorično," kem, ko se jesenska kampanja vendar pa upajo, da bodo reši-zanje otvori, ampak kupite sijli uganke krog njegove osebe. Prosvetljenost čestokrat kdo vpraša, kaj je pravzaprav prosvetljenost. Naj na to vprašanje odgovorimo s sledečim primerom iz življenja slovenskih delavcev v tej deželi. V majhni premogarski naselbini na zapadu je pred leti živelo kakih trideset slovenskih družin in nekaj samskih oseb. Med njimi je bila tudi vdova, ki je bivala s šestimi nedoraslimi otroci v navadni premogarski leseni hišici. Moža ji je pred nekaj leti ubilo na delu v premogovniku. Kmalu po njegovi smrti se je neko poletje kdo ve kako pripetilo, da se je ponoči nekaj vnelo v tistem skromnem domovanju, in hišica je pogorela do tal. Mati in otroci so se komaj rešili nepoškodovani iz gorečega poslopja. Dobri sosedje so jim nemudoma priskočili na pomoč ter jih vzeli pod streho. Vsi moški so ostali doma, dokler niso s skupnimi močmi postavili tisti vdovi in njenim šestim otrokom novega doma. Tako ravnanje je prava, resnična prosvetljenost. V naši stari domovini — v lepi Sloveniji — so naši ljudje, kakor se lahko povzame z neštetih poročil, v groznih stiskah in strašnem trpljenju. Naduti in surovi fašisti italijanske, nemške in madžarske sorte si na vse pretege in načine prizadevajo raznarodit sloven, sko ljudstvo ter ga popolnoma zatreti na zemlji, na kateri je živelo že več kakor tisoč let, jo pridno obdelovalo ter vzljubilo nad vse na svetu. Petino tega marljivega, poštenega, mirnega, nadarjenega in svobodoljubnega naroda so faši stični tolovaji že ugonobili in višek svojega zverinstva so dosegli s tem, da so polovili veliko število slovenskih deklet ter jih prepustili pohoti svoje razuzda ne vojaške drhali. Otroke puli jo materam iz naročja ter jih pošiljajo kdo ve kam. žene ločijo od mož in te odganjajo v svoje kraje na prisilno, suženjsko delo, da potem laže ubijajo, uničujejo in uganjajo svoja barbarska početja. Bratje in sestre! V stari domovini je sedaj vse slovensko ozemlje kakor eno samo veliko pogorišče, kakor ena sama velika razvalina v fizičnem in nrav-nem oziru. a tisoče slovenskih ljudi je tamkaj brez strehe, brez dostojne obleke in brez kruha. Temu narodu, iz katerega izhaja vse ameriško slovenstvo, preti narodna smrt. Ali naj mar mi, ki smo njegove krvi, držimo roke križem?! Ali naj hladnokrvno gledamo, ko se naši ljudje v nesrečni Sloveniji borijo s smrtjo?! Ne, nikakor ne. Saj smo njih-ni bratje in njihne sestre po krvi. Saj smo vendar prosvetljeni kakor tisti premogarji v zgoraj omenjeni naselbini, pa bomo storili vse, kar le moremo, da jih rešimo narodne smrti, ter se ka kor en mož pridruži# prizadeva, njem Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Naše gibanje V razdoblju od 8. do 14. julija so se nam prijavile sledeče nove podružnice: Štev. 77 SANS, Sheboygan, Wis., nastala iz dr. štev. 144 KSKJ; štev. 78 SANS, okrožje Bridgeville, Pa., nastala iz Slovenskega samostojnega društva v Bridgevillu in pa iz društev štev. 295, 6, 319, 172 SNPJ ; štev. 79 SANS, Girard, O., nastala iz tamošnjih društev in klubov; štev. 80 SANS, White Valley, Pa., nastala iz dr. štev. 232 SNPJ in štev. 116 ABZ. Ta organizacija je dne 14. julija štela 80 podružnic. V istem času so prispevale sledeče podružnice: Štev. 1 SANS, Detroit, Mich., $100.00; štev. 12 SANS, W. Aliquippa, Pa., $12.45; št. 20 SANS, Cleveland, O., $82.00; štev. 23 SANS, St. Louis, Mo., $35.00; štev. 36 SANS, Waukegan-North Chicago, 111., $550.00; štev. 47 SANS, Pueblo, Colo., $5.00; štev. 48 SANS, Cleveland, O., $100.00; štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., $130.00; štev. 77 SANS, Sheboygan, Wis., $25.00. Poverjeništvo, ki upravlja imovino Jugoslovanskega repu-bličanskega združenja (J. R. Z.) v Chicagu, nam je poslalo $1,-000.00 za SANS. Po Glasu naroda v New Yor-ku je nam poslala Victoria Jerin iz Roundupa, Mont., $5.00 a Anton Milavec iz Maxwella, N. Mex., pa $2.50 našemu gibanju v podporo. Iz Lloydella, Pa., se je oglasil tajnik dr. štev. 35 ABZ Joseph Arhar ter poslal naši organizaciji v pomoč $17.75, kateri znesek je nabral med članstvom pri dr. štev. 35 ABZ in štev. 60 SNPJ. Obenem je pa tudi sporočil, da mislita omenjeni društvi ustanoviti našo podružnico. Shodi, seje, sestanki in prireditve Kampanja, ki jo je bila odredila podružnica štev. 36 SANS, Waukegan-North Chicago, 111., za pobiranje prostovoljnih prispevkov po tamošnji slovenski naselbini, se je dne 10. julija zaključila s sijajnim uspehom. Vrli nabiralci in neumorne nabiral-ke so nabrali čez $1,000.00. To je lep zgled za živo zanimanje, ki prevladuje tamkaj za našo stvar. Pbdružnica štev. 30 SANS,j Sharon, Pa., je na svoji peti redni seji, ki se je vršila dne 4. julija, sklenila, da se bo z vso vnemo lotila dela za pridobivanje novega članstva. Ta podružnica nam je že poslala $300.00 in njen tajnik br. Frank Okorn upa, da se bo narod še žive je zanimal za naše gibanje in da bodo tako naši dohodki čimdalje večji. Prihodnja seja podružnice št. 39 SANS, Cleveland, O., se bo vršila v petek dne 23. julija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. V Pittsburghu, Pa., je imela tamošnja podružnica št. 3 SANS shod dne 4. julija v prostorih Slovenskega narodnega doma. Poleg Rev. M. Kebeta in Geo. Vitkovicha je v imenu naše organizacije govoril tudi br. Janko N. Rogelj, ki je član našega izvrševalnega odbora. Dne 18. julija je imel iti naš predsednik Etbin Kristan v Detroit, da bi se udeležil bolgarsko-macedonskega kongresa, ki se je vršil tamkaj tisti dan. Predsednik Louis Adamič je sklical sejo Združenega jugoslovanskega odbora v Cleveland za v soboto dne 7. avgusta t. 1. -o- Spomin iz časa krvavega Timurja . Najbolj krut in krvoločen osvajalec, kolikor jih pozna zgodovina sveta, je bil mongolski knez Timur, ki je vladal od leta 1336 do leta 1405. Zavzel je skoro pol Azije ter premagal velikega turškega sultana Bajezida I. V tem krutem in krvoločnem Mongolu Timur ju sta bili menda dve duši. Pri Sivi je ujel 4000 Armencev, vse je dal žive pokopati. Pri Bagdadu je dal posekati glave 90,-000 ujetnikom. Iz teh glav je dal zgraditi veliko zmagoslavno piramido. Koder je hodil in zmagoval, je tekla kri v potokih in le razvaline sežganih mest in vasi so pričale, da je tu mimo korakala Timurjeva vojska. Prizanašal ni ne možem, ne ženskam, ne otrokom. Za njim je hodila le strašna tiho-ta smrti. Ta strašni človek pa je bil obenem velik podpornik in prijatelj umetnosti in znanosti. Kakor poroča znani ori- entalist Jožef baron Hamme'-Purgstall, ki je umrl leta 1854 je ta krvolok posebno dobro poznal arabsko in perzijski slovstvo, katero je rac£,prebiral v svojem prostem čau. Svojo prestolnico v Sama^] Pa kandu je okrasil s krasni® J° žii zgradbami, izmed katerih s,|jce ( nekatere še danes ohranjen£je ^ Kakor poročajo sedaj ruski 1!uj0 z sti, so znanstveniki preiskuj'g arhive bivšega emirja v Buhs'ja] ri. Pri tem so našli znamenj ^ ostanke iz Timurjevih časov. ^remc eve emirjevih arhivih so narori rigc« našli natančne načrte unive('<]a ^ ze, katero je Timur dal z£ra(yo, jri ti v Samarkandu. Načrti o siBtirski no natančno narisani na svil{* papir. Poleg gradbenih skic ;VriSk:a našli tudi načrte mozaikov 4 zunanjih zidovih univerze, najdba je zaradi tega poseb"1 važna, ker so doslej vedno $ slili, da so Timurjeve gradi gradili posebno ^talentirani hitekti brez posebnih načrtuj Iz tiste velike dobe mesta markand je ohranjenih le' nekaj malega zgradb, med % terimi je najbolj sloveča ^ verza "Bibi Hanun." -o- Jo. p{ Bolgarski kvizlingi skuWJdra, nacificirati cerkev , "Ali Washington. — Glasom T^ika kega članka sofijskega P "Ji?" "Večer," katerega je prejel«^ 'Vsa! davno Office of War Info^ a bi Sf tion, izraža ta od nacistov V ailJaI0 trolirani list svoje upanja 0v°rila bo postala bolgarska ceI d "nacionalistična." Uvodnik Kdo sta Večer je izjavil, da bi Hi rala bolgarska cerkev odk'f n ti sprejem "tujcev," ki žel«' Jso. ^ bi bilo osišče poraženo, °žam h lah] "a lici meh, Vetja °ljno evih ava s ncatni ir ji r0s Teda .IIIHIII"11 /ver, al' PjU je ■ IIIHIIBI^ a, J' Proti vzhodni obali iiuui Viiiuuiu uuau * , mlade mornarje, ki so n; ** bazično treningo. Fantje aj •1 revr 'ne* kot risi in komaj čakali« 1 e 'C, Pri emu MatQ tverha," kamorkoli jih b° ^ bodo poprijeli njih pravetfH , - -jnr Ki'aij poslali. °biš Bo obi Na neki postaji vlak Ita]^ Se reče, saj vlak navadno. ^ P vi na vsaki večji postaj';1 "f^. J trebe ali iz navade. Saj b benega pomena, da bi kje zunaj sredi gmajne, Pa se primeri, da Pr'l,e'ii < nasprotne strani vlak z mi vojnimi ujetniki, kis0 potu v vojaške ujetniške kjer se jim bo veliko k0'^« lo, kot se jim je pa v Vlak z vojnimi ujetniki s® ( V ravno poleg vlaka, ki ^ ameriške mornarje, prav progi■ -skill Pa so se gledali ameflsf \l V *"-»«> je JiV tel0 , ?'a Je k, h. ; % ak0 Ni narji in nemški vojaki oči. Kdo bi pričakoval-prišlo do kake pomote oh ^ ^dj nadnem srečanju dveh s o . -Se^ . sil. Pa ni! Naši fantje ^ ' mani in so se kot taki tud1 i. «- ePš je šali, Nemce je'pa tudi srboritost v tuji deželi-drug o drugem mislili* ° postranska stvar. ■ Eden naših mornarje* del pri oknu in vneto o a škrnicelj posladkane je pravimo "popcorn- nemških ujetnikov je ogledoval ameriškega še bolj pa tisto, kar Je ni«1' usta. Pa se ni mogel v: je vprašal Američana angleščini: "Kaj pa ješ?" "Popcorn!" se odreže iS > a hi PO 8 ^d gOl J a »o P) lh obb »e >.. jazno. "Ali bi zamenjal V" ® : ša zopet Nemec. "Zakaj pa ne!" je ^ fant takoj pri volji za Pa si stegneta roki & C" so i, oNi, fH,;, eo ti drugemu. Amerišk1 izroči Nemcu popcorn rega je plačal 5'oento^ J^o ^ vojak mu pa v zameno J ^ Pr^ služni križec, ki si ga ^ pel s prsi. lj'e; ,, "'jUJa imer-1858, dobro sij si' ebira! Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik Pastir Boštjan je zatrobil . amtfS8- Gospodarji so odpirali Ume in odganjali iz njih svo- ih ^ Z1Vmo' drobne junčke in te njene-Ce ter Poredne voli. Boštjan ski C St0pal za čred°. govoril j ^dignil palico in pokli-BubS'•{Sultana, ki je veselo zala-nenit |ln Pokazal svoje ostre zobe. sov.L, požurite se, le! Danes a«af fe®o daleč, zato le hitite i" je inive'Harig0Varj'a1' veselo zavriskal, ■"» se je razlegalo v mlado ju- i o sij[,°r'sy trobil iznova v svoj pa- rog. svile1 l v. = 3kics tiJl 'je slišala Vegovo olj duhtečih ti e, a". Vi 2Večer-" ,riP^lj inJe kl°buk, poduhal na-z 'ieyei 2a °zrnarin, zavriskal in is0 VWi Z1,Vino' ki je mukala ke^Oala z zvonci. )OlJe Tli! i se :i )e ravc i ■risKi a J6 Vy» 1 tako i ado Postavo, ki se širok^g°tno zibala; videla H Sr k in Za njim svoj 'Ja. ' Ce Ji je bilo polno ve- bi 4 ^lens ga ne ljubila! Saj i 81 fant v naših gorah! ^nj žee sedaj vaški pastir, ' Pa bo moj mož, ako d /al- i so .SO« 'tudi ir»iJ to J > o eže 1 K ;oV. a Je eti^jv seV2r, Je gledala za njim tel« r°Stila- Videla je % jg !pka in široka pleča; ko bo: To bodo gledala dekle- velikanov je priplaval orel črez planine in motril drobno vrvenje pod seboj. Po gozdovih so odmevali glasovi sekir, po travnikih pa so stali kosci v dolgih vrstah. Pripogibale so se krepke postave, mahale so mišičaste roke, padala je trava. Lenčika je videla lepoto in veselje v stvarstvu, videla je Boštjana kako ponosno je stopal kot kakšen kralj. Slišala je njegovo pesem, njegovo vriskanje in izvil se ji je iz prs radosten vzdih: "Kako lepo je življenje in vse na svtetu!" V tistem hipu se je oglasil za plotom oče Vrban, močen, širo-kopleč mož. "Dekle, kam pa tako zijaš? Menda ne za pastirjem Boštjanom !" Oče Vrban je pogledal izpod čela svojo hčer, da je zardela in se prestrašila. Gledam, ker je tako lepo jutro." In mlade fante tudi, kaj ne? Zalotil sem vaju. O, kar nič ne taji! Pomenke imata, pa ne bo nič iz njih. Pomisli, kdo si ti in kaj je on! Ti si hči Urbana Dolarja, prvega kmeta v vasi, on pa je bajtarski sin brez očeta in matere. Prej bo zakleta kraljičina na Grmadi rešena, kakor bo on pri meni zet. Ali me razumeš, Lenčika? Izbral sem ti ženina, ki je zate. V desetih župnijah ne dobiš takega. Zelo je priden in skrben. Seveda gospodar bom jaz; vajeti še ne dam tako hitro iz rok. Trden sem, hvala Bogu! Z beračem Boštjanom mi pa nimaš nič več govoriti! Zapomni si to _i" Tako je govoril oče Urban in mogočno odkorakal po zadnjih besedah črez dvorišče, zadel koso na ramo in šel za kosci na travnik. Lenčika je dela vrč iz rok, obraz ji je pobledel. V trenotku je izginilo veselje, v očesu so se pokazale solze. Padale so na mlado zelenje in sveže rože ter blestele med rosnimi kapljicami. Zaslutila je, da pridejo težki dnevi in noči brez spanja. Nič več je niso veselile ponosne planine s sočnatimi travami, nič več hribčki z belimi cerkvicami, nič več gozdovi z lestečimi, vitkimi jelkami in vitežkimi javori; nič je ni več veselilo božje solnce, ki se je dvignlo izza gora, tam daleč ter obsijalo dolinice in vasice, kot bi jih pobožala Stvarnikova roka. Žalost ji je legla v srce, žalost brezkončna in bridka. * Zazvonilo je poldan. Boštjan je stopil na skalo in se ozrl na vse strani. Srce mu je plulo veselja, ker je bila vsa narava svečanostno razsvetljena. Trepetalo je solnce nad dolinami in hribi, poigravalo se Dr. Miha Krek na londonskem radiu m ob njegovi strani z drobnimi valčki voda, ogledo-cerkve 12 f^jo Značilni dogodki se vrste trdo drug za drugim. Ta teden je svet zvedel, da je sklenjen popolen sporazum med Ameriko, Anglijo, Rusijo in Kitajsko za vzajemno gospodarsko pomoč pri povojni obriovi. Podrobnosti o načinu in organizaciji te vzajemnosti niso še znane in je kratko povedano, da bodo strokovnjaki izdelali organizacijski ustroj, ki bo prevzel to veliko nalogo. Ta dogodek je tako značilen, da je o njem govoril sam predsednik Roosevelt in ga označil kot prvo trdno stopnjo, velik uspeh in sigurno znamenje, da bodo zavezniki našli na vseh poljih povojnega dela sporazumne rešitve, prav kakor sedaj v povezanem sodelovanju dosegajo vojne uspehe. Kako dalekosežen vpliv in posledice bo imel ta sporazum si lahko predstavljamo, če pomislimo, da sta Rusija in Kitajska dve državi z najbolj razsežnimi opustošenimi deli sveta, kjer bo stotine milijo-; nov ljudi potrebovalo streho, hrano in obleko za začetek naj-skromnejšega rednega življenja. Poleg velikih gospodarskih moči, ki jih imata obe državi sami, bo obema nujno potrebna širša pomoč zapadnega sveta, ki bo svoja bogastva in obilje proizvodnje zastavil v službo obnove svojih vojnih zaveznikov in največjih trpinov v vojski. Sporazum o pomoči za obnovitev bo nujno imel najdale-kosežnejše posledice tudi na ostale panoge življenja in mednarodne svetovne odnose. Sporazum je gospodarska podlaga za sporazumno nastopanje najvažnejših velesil v vsej povojni politiki. V luči tega sporazuma se sedaj jasneje vidi in razume zgodovinsko važna odločitev maršala Stalina, ko je razpustil kominterno kot internacionalno organizacijo in naročil komunistom vseh dežel in narodov, naj se kot sinovi in hčere svojih narodnih družin vključijo v narodne odinice in pod narodnimi zastavami, simboli in gesli sodelujejo v borbi za svobodo svojih narodov in vsega človeštva. Ta odločilna poteza velikega vojskovodje in državnika je imela namen zasuti globine'nezaupanja proti Sovjetski Uniji in njeni mednarodni politiki. Razpust kominter-ne naj bi svet utrdil v veri in zaupanju, da Sovjetska zveza najodločneje odklanja vsako vmešavanje v notranje razmere drugih držav in narodov. Razpust kominterne pomeni, da Sovjetska zveza hoče uveljavljati svoje interese in zalagati svoj vpliv v zboru zavezniških narodov, samo in izključno samo po uradni, iskreni, odprti, poti, ki se jih redno poslužuje država v občevanju z državtami. Sovjetska zveza je s tem raztrgala kopreno, resnično ali namišljeno, ki je ležala nad njeno diplomacijo, presekala Hitlerjevo propagando proti njej in postavila nov temelj zaupanja v iskrenost njenega zadržanja. Gospodarski sporazum za vzajemen napor pri obnovitvi — čeprav ni v nobeni neposredni zvezi z razpustom kominterne — je vendar v veliki meri sad in uspeh rastočega zaupanja med velikimi silami. Zavezniški narodi moremo biti samo srečni in veseli takega razvoja dogodkov. Velike sile na obeh polovicah sveta postavljajo kvadre sporazumne zgradbe, ki bo razprostrla svojo zaščitno streho nad vse velike in male ter jim omogočila razvoj življenja v svobodi in sigurnem zavetju kakršnega samo svetovna združitev sil more dati. Pred nami so veliki vzgledi smotrenega dela za trajne obče cilje. Naša vloga in naloga je, da jih prav spoznamo in razumemo, se vsega malenkostnega otresemo in vztrajno pomagamo. Dogodki se trdo vrste. Domovina po rešitvi vpije. Tem bolje jo bomo rešili, tem temeljiteje bomo svoje narodne ideale dosegli, čim bolj bomo znali v sojem lastnem narodu uresničiti velike vzore, ki dolbejo življenju nov obraz. Kot Slovani imamo še posebno hvaležno nalogo, da pomagamo graditi trden most zveze med slovansko velesilo in zapadnimi demokracijami, ki je edino jamstvo naše in svetovne varnosti. RAZNI LJUDJE Spisal Ksaver Meško. BUY v#KJTfl> $TATO Samo hoteti je treba! — Ko bi imeli vse spisano, kakor mislim in hočem jaz, pa vse pre-naredimo. In takoj bi bilo boljše za nas revne ljudi." "A te molitvice in ti psalmi, za kaj vse pa bi naj vendar to bilo?" "Saj sem rekel: za vse! Ker to vendar spoznavate, da je zdaj vse narobe na svetu." "Spoznavam, seveda." "Glejte, imate vendar še jasno pamet ... Ko spišemo vse to skupaj, ono, kako je ustvaril Bog svet iz nič in najmočnejše psalme in molitvice, ki so za to, pa začnemo. Najprej bo treba spoditi gospodo iz kan-celij." Gledal me je oprezno, kaj da porečem. "A tega midva ne moreva." "Kar tako seveda ne. A ko imamo skupaj spisano vse ono, že poj de. Sama seveda ne moreva. A papež in škofje in cesar naj potegnejo skupaj, pa bi bi4o res čudno, da bi se ne posrečilo . . . Tukaj sem napisal sam nekoliko. Lahko pošljete škofu ali cesarju ali papežu, kateremu hočete." Izvlekel je iz notranjega suk-njinega žepa kopo umazanih papirjev, povezanih z rdečkastim trakom. "Vse sem napisal in povedal, kakor je res. Gospoda po kan-celijah ne mara nas navadnih ljudi. Še z žandarji nas preganjajo. Kakšna pravica pa je to, vas vprašam? Ali mi nismo pod cesarjem? Ali ne pod škofom in papežem? Kaj, ha? In O, saj vem; bi "" Za njim poglede, l!V> 8a rada, — pa jih ne ^ g A>j;i°lami je Plavala svet- Pattli- L!V°iimi mnogoterimi t-n- ~ ' e Poi ni"1' .a v i -I °bkr"V- Solnčni Pramenč-! 'n l°Žali kamenite vrho-S° se e' Previdno in poča-No]gilaztezali zlati obronki ,'Žje so i iVslemenih in hrbtih. satiiHl-e?ali gozdovi s'svoji- ii Vv>'ah . ln gorah je vsta->CJe- Zdelo se je, da pokl'ajina iz dolge-Tam od gorskih losti popotnika z globoko tugo, tam je izlival sv. Florijan iz godile na gorečo streho velikanski curek vode, ondi je stopal črez reko sveti Krištof s Kristusom na rami, tam je kazal sv. Rok svojo rano, poleg je ležal sv. Aleš pod stopnicami. Na vsakem ovinku je stala kapelica, ta lična in nova, ona zastarela in preperela, a v vsaki je bilo pred podobo Kristusa ali Marije polno cvetja in zelenja. (Dalje prihodnjič.) Stanovanje v najem Odda se v najem stanovanje 3 sobe na 1079 E. 64. St., spredaj. (176) Naprodaj Proda se 5 sob bungalow, kopalnica, podstrešje, lep lot, na E. 72. St. Še lahko takoj všeli-te. Nekaj malega gotovine, cena jako zmerna. Je zelo lepa hiša. Zgiasite se na 6704 St. Clair Ave. EN-2628 ali pri Joe Pikšu, 1176 E. 71. St. (177) Rakve za osišče. — V neki cikaš ki tovarni, kjer so prej izdelovali kovinaste škatlje, sedaj, pod vestnim očesom mor. nariskega častnika, nakladajo torpede, kateri bodo potem poslani osišču "brezplačno." Torpedi so popolnoma izgotovlje-ni, le vžigalna kapica še manjka, katero pa montirajo na ladji pi edno torpedo izstrele. Slike na Waterloo Firma A. Grdina in Sinovi priredi slikovno predstavo v sredo 28. julija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Predstava se bo pričela točno ob osmih zvečer. Slike bodo raznovrstne in tudi iz vojske, torej vsem udeležencem po volji. Med drugimi bosta tudi sliki Zajče-vega pogreba in Rijavčeva poroka. Plača se samo za sedeže po 10 centov. (175) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. 11 (Tues. x) Slovenske plošče Ravnokar smo prejeli popolnoma novo slovensko ploščo "Mornar-polka." Imamo tudi druge slovenske plošče v zalogi. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. ii IlilllllllllllllHIllllllllllllllllliillllM 1 s JUNAKINJA IZ šTAJiA n§ =§ PREVEL DR. JOS. JERŠE E =§ i *J — fill iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiHi'M Kakor turov rog v gozdu je kor je pred mnogimi dnevi re-donel ta klic v sili, toda zamrl šil dušo brezbožnega Fiorina. je v valovanju množic, izpre-vod se je že pomikal proti stopnicam farne cerkve. In niso ga slišali ljudje v izprevodu, tudi dva garstenska duhovnika, ki sta šla v izprevodu, ga nista slišala. Toda tretji duhovnik, ki je s križem stopal pred krsto, je prisluškoval, kakor je nekdaj prisluškoval kot deček, če je daleč nad goro zakričal jastreb ali se je oglasila kanja; oster je posluh planinskega sina, toda še ostrejši je posluh apostola, ki je tu na zemlji, da rešuje uboge grešnike in duše spravlja z Bogom. In Albert je rekel okoli stoječim: '"Ljudje, slišim nekoga klicati, spodaj nekdo potrebuje duhovnika; slišal sem klic v sili. Vzemite mi križ Luc, dobro, ti ga nesi, krsto položite pred kapelo svete Marjete in molite, dokler ne pridem." — In že je z velikanskimi koraki hitel po bregu navzdol, tal ar mu je vihral v zraku, in prej, kakor se odmoli trikrat "čast bodi Očetu,' 'se je prikazal na mestne mtrgu. Tu mu je že prihajal nasproti Rudolf, proseče vzklikajoč: "Gospod pater, za božjo.voljo, hitro pridite, zadnji čas je, že umira." Albert je vprašal: "Kdo in kje je?" Rudolf je hropel: "Ubogi Henrik je, v mestni hiši leži. Tam smo ga položili, pet krogel ima v glavi in životu in mora umreti." "Kako?" je Albert naguban-čil obrvi. '"Kdo je to storil in položil roko na obsojenca?" "Ja.sem bil," je priznal Rudolf. "Toda, gospod, usmilite se ga in mu podelite sveti zakrament, ki ga želi." Albertove plamteče oči so predrle preprosti obraz kmet-skega fanta. — Henrik Hendel, Joahimov sin, morilec, zahteva zakrament. Je-li mogoče? "Je-li res?" je vprašal Albert. '"Saj je luteranec, ne more ga prejeti, najprej se mora odpovedati krivi veri, in šele potem ga more prejeti." "O, gospod, potem ga pustite odpovedati se, ne lažem, rekel je, ne njegov, ampak naš zakrament." Albert je sledil možu v mestno hišo, toda ni še mogel prav verjeti v čudež. Ako je res — potem ima prav mrtev angel, Štefana, potem se je to zgodilo samo na njeno priprošnjo. Molče je stopil menih v temno sobo, katere železna vrata je odprl Rudolf. Nasproti so se mu zasvetili luteranski kelihi in bogokletni Kristus s črnim Hendelnovim obrazom je bodeče zrl nanj. Po kazal je hrbet gnusobi. Toda desno od podobe, res, tukaj je pod s krvjo prepojeno odejo dolgo iztegnjen ležal morilec, nekaj mož je bilo pri njem in je nekoliko kvišku držalo zgornji del njegovega života, po njegovem sneženobelem obrazu je v škrlatastih trakovih kapa-la kri. Dobro ga drže strelci, toda drži ga še nekdo drugi, oni, ki ga je danes okoli polnoči poklical v hišo revščine, koščeni mož s koso. Albert takoj vidi: ta človek umira. Silni, trdi gnus pred morilcem slabotne nedolžnosti, ki ga je doslej imel popolnoma v oblasti, premaga apostolska volja, v zadnji uri rešiti za Boga in njegovo kraljestvo tudi to tako globoko padlo in omadeževano dušo, ka- Albert je svojo suho postavo sklonil nad umirajočega in je počasi, glasno in razločno, rekel: sramu in muke, je zadel duhovnika : "Dobro vem — toda, menih — moja mati — je bila evangelijska . . . svojo mater hočem zopet videti, kadar umir-jem!" O, hudič, dobro predeš svojo mrežo, toda, duša, ti si vendar moja, je mislil Albert. In rekel je glasno in razločno: "Kaj je oče, kaj mati nasproti Bogu, njegovi volji in kraljestvu božjemu? Ako je bil Bog tvoji materi milosti j iv, jo boš zopet našel v nebesih, kamor vodi samo pot katoliške vere, ako pa ne — potem ne smeš želeti, da bi bil ž njo združen." Umirajoči je kvišku dvignil ugasujoče oči: "Duhovnik, vem, da je pri Bogu." Potem je rekel trudno in s slabotnim glasom, dočim se je na ustnah prikazala rdeča lisa krvi: "Dobro, storil bom, kar moram, da izpovem vero . . . svete . . . umrle . . . device." Zopet je rekel Albert: "Hvala Bogu." Potem se je obrnil k enemu izmed mož: "Prinesite prižgano svečo." Ob pasu je imel usnjato torbo, v kateri je imel vse za pot potrebno, tudi katoliški obrednik je bil notri. Potegnil ga je iz žepa, možje pa so mu prinesli gorečo svečo. V tem hipu je bilo čuti zgoraj v hiši močno gibanje, tudi spodaj na cesti je sem ter tja va-lovlo morje ljudi, ker se je raz-vedelo, da je menih notri pri morilcu, na katerem so strelci prezgodaj dovršili rabljevo opravilo in ga izpreobrača. Albert se pa niti najmanj ni menil za hrup, ki je divjal okoli molčeče smrtne sobe. Vzel je v roko umirajočega. Pri tem ga je obšlo čudno čustvo, ker to "Henrik Hendel, duhovnik je tukaj. Ta-le mož mi je rekel, da hočeš prejeti katoliški zakrament. Je-li to res?" Umirajoči mladenič je odprl svoje oči. Smrt gre iz njih, brez barve so. Toda spoznal je meniha Alberta. Nemirno se je po svilnati odeji premikala sem ter tja njegova roka in okoli brez-barvenih usten mu je priigrala sled kljubovalnosti. Toda hitro je minila, in na duhovnikovo vprašanje je odgovoril slabotno, toda razločno: "Da . . . želim . . . ga . . . prejeti." Torej je res? V Albertovi duši vstaja začudenje in radost. In vedel je, to je devica Štefana, in nihče drugi. In bila je. Ona, le ona je vzbudila v umirajočem srcu, ki jo je nekdaj nadvse ljubilo, hrepenenje po svetem kruhu, ki so ga nekoč v velikonočni noči njene nežne roke nesle h kužnemu možu . . . "Hvala Bogu," je globoko rekel duhovnik. — V Loretu naj bi bil molil za fantovo izpre-obrnjenje, in rekel je Štefani, to se ne bo nikdar zgodilo. In sedaj se godi. "Toda, da moreš prejeti naš' je bila roka, ki je prebodla po-zakrament," je rekel, spustivši božno deklico, bila je fina in le- se na eno koleno, da ga umirajoči more dobro umeti, '"moraš naj prej izpovedati katoliško veroizpoved'." In zopet 30 se kalvinskemu fantu zgenile mečaste obrvi in umirajoče ustnice. Res je že dolgo zorel za katoliško vero, ne da bi se bil sam tega zavedel. Danes pa, ko je čul o junaškem činu ljubezni deklice, ki jo je tako kruto umoril, je zmagala v njem Štefanina vera. Pa vendar . . . odpovedati se očetovi in materini veri . . . pred menihom ... to je težko . . . njemu, ki mu je zvestoba nad vse . . . to je trdo . . . zelo trdo in težko. Nekoliko je dvignil glavo, teman, vprašujoč pogled, poln pa, kakor bi bila izrezana iz slonove kosti, in je bila okrašena s pisanimi dragimi kameni. (Dalje prihodnjič) VICTORY BtJY UNITED STATBS .WAR AND STAMPS Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči I Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 j Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Ce hočeš dobro sebi ln svojim dr a trim, zavaruj se pri najboljši, pošteni In nadsolventni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K S K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do »5.000.00. »r « k IFDVOTA le prava matt vdov in sirot. Če še nisi član ali č^a te mSne in bo/ate katoliške podporne organizacije, po-trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju ln za vse druge podrobnosti ut obrnite na uradnike In uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. 1867 1943 Jsfaznanilc in Z,ah*Oala Žalostnega in bolestnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je previden s tolažili svete vere za vedno zatisnil svoje trudne oci nas ljubljeni soprog in skrben oče FRANK SUHADOLNIK Pokojni je bil rojen 10. oktobra 1867 v vasi Kamnik pri Preserju na •m . • odkoder je prišel v Ameriko leta 1893. V Clevelandu je bil poznan kot eden najstarejših trgovcev, saj je vodil trgovino z obuvali polnih 41 let na 6107 St. Clair Ave. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in več let tudi direktor slovenske banke. Preminil je 27. junija 1943 ob 2:30 popoldne. K večnemu počitku smo ga položili po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida na Kalvarijo pokopališče dne 30. junija 1943 dopoldne. Prav iskreno se želimo zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede ter poslovilni govor v cerkvi. Prav tako najlepša zahvala Rev. Anton Bombachu in Rev. Joseph čelesniku za asistenco pri sv. maši. Dalje naša prisrčna zahvala Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribarju in Rev. Ludvig Virantu za udeležbo pri pogrebni sveti maši. še posebno zahvalo pa izrekamo Rev. Anton Bombachu za obiske na domu in podelitev sv. zakramentov v času bolezni dragega nam pokojnika. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sorodniki, prijatelji in znanci za krasno cvetje, s katerim so v zadnji pozdrav okrasili krsto nezab-nega nam pokojnika in sicer: Mr. in Mrs. L. Su-hadolnik, Mr. in Mrs. H. Van Schoor, Mr. in Mrs. W. Thobaben, Dr. in Mrs. A. Urankar, Ameriška Domovina, Mr. in Mrs. A. Haffner družina, A. Grdina in družina, Mr. in Mrs. S. Jablonsk.v, Mr. in Mrs. J. Logar iz Holmes Ave., Misses Orenick, Stampfel družina, Dr. in Mrs. R. B. Robrock, Mr. Paul Rusno, Mr. in Mrs. E. Kalish, Mr. in Mrs. Frank Jakšič, Mr. in Mrs. L. Urbas iz Grovewood, Yugoslav Slovene Club, ter Df. in Mrs. F. J. Kern, ki sta darovala mesto venca v pomoč stari domovini. V globoki hvaležnosti se zahvaljujemo številnim darovalcem za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj duše ljubljenega soproga in dobrega očeta in sicer: Mr. in Mrs. L. Suhadol-nik, iz Akrona, Mr. in Mrs. A. Suhadolnik, Mr. in Mrs. Larry Suhadolnik, Mrs. A. Suhadolnik, Mr. F. Urankar, Mr. in Mrs. J. Skuly, Mrs. F. Skufca, Mr. in Mrs. J. Melle, Cpl. in Mrs. J. Skuly Jr., Mr. in Mrs. Steve Furman, Dr. in Mrs. James W. Mally, Mr. in Mrs. S. Leimbach, Mrs. Louise Kreisel, Mrs. R. Peck, Mrs. John Kropf, Sr. M. Gonsalva Dominican, Mr. in Mrs. L. Urbas iz Grovewood, Mr. in Mrs. J. Gabre-nja iz Ivan Ave., Mr. in Mrs. John Gornik, Mr. L. Mayer, Mr. in Mrs. Jack Logar, Mrs. P. Stampfel in družina, Mr. in Mrs. F. Ivancic iz E. 61. St. Mr. in Mrs. A. Anzlovar, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, Mr. in Mrs. A. Grdina in družina, Mr. in Mrs. F. Knific, Mr. Matt Grdina, Mr. in Mrs. John Gerbeck. Misses Orenick, Travnikar družina, Mrs. Wolfe, Mr. in Mrs. C. Klemetsmas, F. Ivančič družina iz E. 61. St. Dr. in Mrs. Anthony Perko, Mr. in Mrs. J. Svete iz Lorain, O., Mr. S. Kovatch družina, Mr. in Mrs. P. Gusdanovic, Miss V. Gusdanovic, Mr. in Mrs. Francis Busher, Mrs. Jerkich, Celesnik družina, Mrs. M. Pisek, Mrs. A. Laurich, Mrs. F. Modic, Mr. in Mrs. L. Izanc, Mr. J. Turk, Mrs. Helen Milharcic, Mr. in Mrs. A. Urbas iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. J. Jalovec, Mr. M. Svete Sr., Mrs. F. Verhovec, Mrs. L. Novak, Miss M. Tomazin, Mr. in Mrs. J. Zgonc, Miss S. Simcic, Mrs. F. Knaus, Mr. in Mrs. F. Perme, Mrs. L. Petkovsek, Mrs. M. Grdina, Mr. J. Hrovath, Mr. in Mrs. M. Sustarsic, Mrs. C. Modic, Mrs. F. Oražem in družina, Mr. Anton Zaller, Mrs. F. Kmet, Mr. Ivan Zupan, Mrs. F. Kosier, Mr. in Mrs. A. Prijatel, Mr. in Mrs. Joseph Grdina, Mr. in Mrs. Leo Navoda, Mr. in Mrs. John H. Gornik, Mr. in Mrs. J. Koncilija, Mr. in Mrs. Ed. Kalish, Mr. in Mrs. F. Jaksic, Cpt. in Mrs. L. Vi-rant, Mr. in Mrs. Ed. Posch, Mr. in Mrs. J. Grdina, Wenzel družina. Miss Johanna Gornik, Miss J. Vencel, Mr. in Mrs. J. Bodalick, Laurin družina, Mr. Joseph C. Strauss, Mr. in Mrs. Ermin Gornik, Mr. in Mrs. Ed Jerman, Mr. in Mrs. F. Paulin, Mr. in Mrs. F. Hochevar, Knights of Our Lady of Lourdes, Mr. in Mrs. John A. Verhunce, Miss J. Sadar, Mr. in Mrs. A. Cizel in družina, Mr. in Mrs. A. Kushlan, Mr. in Mrs. J. Byrne, Mrs. A. Grdanc in hči, Mrs. Mary Podpadec, Mr. in Mrs. A. Petkovsek, Mrs. Nettie Prince, Mrs. Mary Balko, Mrs. C. Verbic, Mr. in Mrs. M. Mandel, Mr. in Mrs. Joseph Modic, Mr. in Mrs. John Se-dory, Mr. in Mrs. F. Snyder, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger, Mr. in Mrs. V. H. Karlinger, Mr. in Mrs. Felix Surtz, Mr. in Mrs. Fred Marinko, Mrs. A. Svigel, Mr. in Mrs. V. Drobnic, Miss V. Kmet, Mrs. Mildred Skufca, Mr. in Mrs. M. Krainz, Mr. in Mrs. Vitus A. Grdina, Mr. in Mrs. Wm. Delaney in družina, Dr. in Mrs. J. R. Harff, Mrs. Gertrude Lewis, Mr. in Mrs. Theodore E. Moran, Mrs. Frances Kremzar iz Hale Ave. in Mrs. Ed. Steffner. Najlepša zahvala vsem tistim, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. Če smo katerega ime izpustili prosimo, da nam oprostite, ker se želimo vsem kar najlepše zahvaliti. Prav lepa hvala članom društva sv. Vida st. 25 KSKJ, ki ste prišli pokojnega kropit in posebna hvala pa nosilcem krste, ki ste ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti in ga položili k večnemu počitku. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb m vso prijazno postrežbo v času največje žalosti v družini. . . Našo naplepšo hvalo naj prejmejo vsi tisti, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje nad bridko izgubo našega soproga in očeta ter vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prišli pokojnega kropit, se od njega poslovit, kakor tudi onim, ki so pri njem culi in ga spremili na pokopališče k večnem« počitku. Končno tisočera zahvala vsem in za vse, kar ste nam ali pokojnemu dobrega storili. Ljubljeni soprog in skrbni oče! Težko nam je pri srcu, ko žalostnega koraka stopamo ob Tvojem svežem grobu. Ljubili in spoštovali smo Te vsi, toda božja volja je bila, da si se moral ločiti od nas. Tolaži nas za avest, da si odšel k svojemu Stvarniku, ki I * bo gotovo pravičen in dober plačnik. Ljubljeni soprog in oče, spocij se mirno v ameriški zemlji, saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARTA SUHADOLNIK, soproga VICTOR, sin; PAULINE, sinaha, in MARTA in MARIE poročena Byrne, hčeri. GEORGE BYRNE, zet. GEORGE in JAMES BYRNE, vnuki in brat LOVRENC v Akronu, O. Cleveland, Ohio, 27. julija 1943.