letnico obhaja letos "Amerikanski Slovenec" \V PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA y AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V J O LIE TU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 11. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. JANUARJA — THURS DAY, JANUARY 16, 1941 LETNIK (VOL.) L. Zasedba Bolgarije še ni izključena Do nemške zasedbe Bolgarije utegne priti pred pomladjo. — Nemški poslanik vodi razgovore s turško vlado. — Nazi ji hočejo še bolj obkoliti Jugoslavijo. Ankara, Turčija. — Napeto stanje, ki je vladalo zadnji teden na Balkanu, ko se je na podlagi raznih vesti, ki so prihajale po večini iz inozemstva, pričakovalo, da bodo nemške čete vsak čas zasedle Bolgarijo, je sicer skoraj docela popustilo, vendar položaj zato še nikakor ni normalen. £ gotovostjo se namreč domneva, da je bila ta zasedba sa-mo odložena ze poznejši čas, m Turčija še vedno s pazljivostjo gleda preko meje za kako znamenje, da se naziji pripravljajo na korakanje. Turške vladne kroge je do-kaj pomirila izjava, ki jo je, kakor je bilo že poročano, podal bolgarski min. predsednik Filov pred par dnevi, namreč, da so Bolgari nasprotni nazij-stvu, kakor so tudi fašizmu in komunizmu. Sklepa se, da je im1ov s to izjavo indirektno namignil, cla se. njegova vlada doslej ni uklonila zahtevam Nemčije. Odločno stališče Bolgarije pa se je še bolj pokazalo z uradno objavo, izdano njene vlade ta torek, v kateri se je zanikalo, da bi bile kake tu^ezemske čete stopile "a bolgarska tla. Bržkone so so morale zopet razširiti kake govorice o invaziji Nemcev, da Se je vlada čutila prisiljeno k te.i objavi. Kakor že gori omenjeno, pa .Se kljub vsem tem izjavam in °bjavam s skorajšnjo gotovosti o pričakuje, cla bo do, zasedbe Bolgarije prišlo prej ali s»ej, najbrž pred nastopom pomladi. Iz znamenj se namreč lahko sklepa, da pripravljate ^žavi osišča za pomlad velik sunek, in sicer bržkone na Vseh bojiščih, ter je zato skopaj neverjetno, da bi se obzirno ognile Bolgarije, ki Nem-01Ji zapira pot do Sredozem-Očividno pa bi Nemčija ne izzvala s tem činom rada sovražnosti Turčije, in v to svrho se najbrž tudi vodijo to-(;asno razgovori s turškimi Sadnimi predstavniki. Kakor Re je v torek iz nekega vira Rjavilo, je imel dan prej turški zun. minister Saracoglu 'zelo dolgo" in "pomembno" konferenco z nemškim posladkom v Ankari, von Pape- ttorn. Očividno skušajo naziji prepričati Turčijo, da njej ne £rozi nobena nevarnost, češ, da bodo nemške čete korakale v smeri proti Grčiji; in dalje •Ji utegnejo tudi zagotoviti, da 1)0 bolgarska zasedba imela ta Postranski pomen, da bodo z nJo lahko Nemci dobili Jugoslavijo pod bolj učinkovito kontrolo, namreč, da jo bodo, ko bo docela obkoljena, lahko Prisilili, da dovoli njihovim četam prevoz skozi svoje ozem-JJe. Doslej se je takim pred- ABESIN1JA IMA UPANJE Bivši cesar pričakuje, da ho prišel ropet na prestol. London, Anglija. — Neka vest iz anglo-egiptovskega Sudana poroča, da se je tam bivši abesinski cesar Selassie izrazil, da ni več daleč čas, ko bo lahko on vodil svoje armado Abesincev proti Italijanom, in, da bo ponovno zasedel svoj prestol. Dostavil je, da na stotine Abesincev zapušča italijansko armado, v katero so bili s silo vtaknjeni, ter se organizirajo v uporniške čete. — Tukaj se z gotovostjo pričaku-j?', da bo Anglija podvzela ofenzivo proti Italijanom v Abesiniji, in angleška vlada namerava staviti ponudbo, da bo vzela italijanske ženske in otroke, ki žive tamkaj, v svoje varstvo, da ne postanejo žrtev maščevanja domačinov. ~ ——o- DVA SE POGANJALA ZA SENATORSTVO Washington, D. C. — Senat se je imel v torek bavi^i z neko zadevo, kakoršne še ni prej nikdar doživel. Odločevati je namreč moral med dvema možema, ki sta se oba poganjala za senatorski sedež ter sta se tudi oba opirala na legalne pravice. Do tega zapletljaja je prišlo, ko se je imel imenovati naslednik "senatorju iz države W. Va., N,eelyu, ki je postal državni governer. Neely se je dal tajno zapriseči v svoj urad v ponedeljek popolnoči, na kar je takoj imenoval svojega moža, da ga bo nasledil kot senator. Prejšnji governer Holt pa ga je za par minut prehitel. V nedeljo opolnoči je potekel rok Neelyevega sena-torstva in, med tem, ko je moral biti Neely zaprisežen za governerja, je Holt izrabil te minute ter imenoval svojega moža. — Na senatu je bilo nato ležeče, katerega moža bo odobril. -o- ŠPIJONAŽNI ZAKON USTAVNO VELJAVEN Washington, D. C. — Vrhovno sodišče je v obravnavanju nekega slučaja zadnji po nedeljek izreklo odločitev, da je špijonažni zakon, sprejet v letu 1917, ' ustavno veljaven. Ta zakon proglaša kot zločin, ako si kdo nabavi ali razodene kake informacije glede narodne obrambe v svrho oško dovanja Zed. držav in v prid kaki tujezemski državi, sovražni ali prijateljski. NOVI GOVERNER PRIČAKUJE TRDO DELO Springfield, 111. — Kakor je bilo že poročano, je bil zadnji ponedeljek inavguriran »tukaj novi i 1 1 i n o i š k i governer, Dwight H. Green, ki je po osmih letih prvi republikanski governer. Tudi z drugih višjih državnih uradov so bili pri zadnjih volitvah odstranjeni vsi demokrati, izvzemši državnega tajnika, E. J. Hughesa. V svojem govoru, ki ga je imel ob priliki inavguracije, je novi governer povdarjal, da se zaveda, da je prišel zanj čas obilo trdega dela. Obljubil je, da bo varčeval v vseh ozirih, in obenem priporočal, da se nemudoma odpravi prodajni davek na živila. NAVEDBE O ŠKODI NA NEMŠKIH CERKVAH Berlin, Nemčija. — Načelni-štvu nemškega episkopata so katoliški duhovniki iz zapad-ne Nemčije predložili seznam cerkvenih lastnin, ki so bile uničene od angleških bomb. Kakor se omenja, je ta škoda znašala v 1940 več stotisoč mark, v kar ni vključena vrednost zgodovinskih slik in raznih drugih predmetov, katerih vrednosti se sploh ne more preceniti. -o- FINSKA POTREBUJE ŽIVILA Helsinki, Finska. — Tukajšnji minister za zaloge se je izrazil zadnji ponedeljek, da Finska nujno potrebuje živil od zunaj. Izrazil se je, ako ne bo dobila v tem oziru pomoči, bo z majem polovica njenega prebivalstva brez kruha. Glede pomoči se ozira seveda v prvi vrsti na Ameriko, dbe-nem pa tudi na Anglijo, da ta dovoli prevoz skozi blokado. V "vojnem predlogu" pride do izprememb Predsednik Roosevelt baje ne bo nasprotoval, ako se njegov predlog primerno izpremeni. — Opozicija zahteva, da se predlog ne samo izpremeni, marveč pobi je. KR1ZEMJVETA —Quito, Ecuador. — V tukajšnjem mestu so izbruhnile v ponedeljek krvave pocestne demonstracije, v katerih sta bila dva izgrednika ubita. Demonstranti so zahtevali, da se izpuste iz zaporov armadni letalci, ki so se pred letom dni udeležili neuspele revolucije. — Haag, Nizozemska. — V teku šestih tednov se morajo vsi Judje na Nizozemskem registrirati, kakor je v ponedeljek odredil nemški komisar za Nizozemsko. Judom se smatrajo tudi tisti, od katerih staršev je bil eden judovskega pokolenja. — Ottawa, Oni.--— Komor-eijalni zastopnik pri ameriškem poslaništvu, pcflkovnik Bankhead, je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bo Anglija dobila iz Amerike vse, kar bo potrebovala, vključno kuhinjski "sink," kakor je dejal. OSEM MILIJONOV ŠE BREZPOSELNIH Washington, D. C. — V kongresu se je objavilo v ponedeljek, da delavska federacija ceni, da je točasno še vedno osem milijonov brezposelnih v Zed. državah. Vendar pa pričakuje, da se bo to število kmalu znižalo. Blokada škoduje Angliji sami, pravi Francija logom Jugoslavija odločno upi rala. Vichy, Francija. — Ko se v Franciji od dneva do dneva bolj občuti pomanjkanje življenjskih potrebščin, zlasti živil, se istočasno začenja ljudstvo tudi ozirati po vzrokih za to pomanjkanje. Res je, tako pravijo, da je vojno stanje tega krivo in je pričakovati, da v takih razmerah ne bo izobilja, vendar pa je istočasno tudi res, da je preko Atlantika, v Amgriki, toliko zalog, da bi jih tamkaj radi prodali. Vzrok za to, da je .na eni strani Atlantika zalog v preobilju, na drugi strani pa stradanje, mečejo Francozi na Anglijo in na njeno blokado. Angleška vlada, kakor znano, trdi, da zato ne odpre morja, ker bi živila iz Amerike utegnila pomagati nazijem, in bi se s tem vojna podaljšala ter v nedoglednost postavila rešitev evropskih narodov, za katere se, kakor pravi, Anglija bori. Iz raznih francoskih krogov pa se slišijo ravno nasprotna mnenja, namreč, da si Anglija s to blokado 'sama sebi škoduje. V stradanju, v katerega so pahnjeni evropski narodi, so namreč ti povsem dovzetni za nazijsko propagando, ki slika Anglijo kot pravo sovražnico cele Evrope, češ, da je ona tista, ki povzroča glad. Na ta način žanjejo uspehe, da spravljajo v svoj tabor celo tiste, ki so doslej simpatizirali z Anglijo; tako se cela Evropa čim dalje bolj veže v eno celoto pod vodstvom Nemčije, vsa ta celota pa se zdaj obrača proti Rusiji, češ, da utegne od tam priti pomoč. Tako se mentali-teta Evrope polagoma odvrača od Anglije in pričenja sim-patizirati z Rusijo. Iz Jugoslavije Usodna nesreča skrbnega gospodarja v Zalilogu pri Železnikih, katerega je pri oranju brcnil konj. — Težko prizadeti kmetje v Dravinjski dolini. — Smrtna kosa. ~~ Razne druge vesti. Konj ubil svojega gospodarja! pa bodo prihajali še Neki člankar v listu Figaro povdarja, da se dosežejo vojni uspehi le na bojnem polju in ne s tem, da se zadaja trpljenje civilnemu prebivalstvu. Za ;to, pravi, je dober vzgled Francija, ko ni bilo v njej osem mesecev skoraj nobenega pomanjkanja, a je bila kljub temu premagana. Washington, D. C. — Iz nekaterih krogov se je takoj zadnji pert*k namigavalo na to, da vlada, s predsednikom na čelu, sama ne pričakuje, cla bi se predlog, ki se je tisti dan stavil kongresu, in, ki zahteva neomejeno oblast za predsednika ter neomejeno pomoč za Anglijo, sprejel v obliki, v kakoršni je bil sestavljen. Pravijo namreč, da je predsednik zato zahteval tako mnogo, da bo vsaj nekaj "dobil. Da utegnejo biti te trditve resnične, se razvidi iz izjave, ki jo je podal ta torek predsednikov tajnik, S, Early. Vprašan je bil namreč, kako stališče bo zavzel predsednik na zahteve, da se veljavnost gori omenjenega predloga, ako se uzakoni, omeji na določen čas. Odgovoril je, da se po njegovem mnenju predsednik ne bo protivil tej določbi, marveč bo prepustil odločeva-nje kongresu. Iz tega se lahko sklepa, da bo vlada s predsednikom pripravljena k dalekosežnemu popuščanju, ne samo glede te 'očke, marveč glecle celega predloga v splošnem. Vendar pa je kljub temu težko pričakovati, da bi zadeva gladko potekala. Nasprotniki predloga se namreč izražajo, da s,e ne bodo zadovoljili*s popuščanjem v posameznih točkah, marveč, da je njih cilj ta, da pobijejo ves predlog v celoti, in, da se ima nuditi pomoč Angliji le v okviru zdaj obstoječih zakonov. -o- FILMSKE DRUŽBE SVARI PRED PROPAGANDO Washington, D. C. — Senator Wheeler, katerega ime je postalo zadnje dni splošno znano kot voditelja gibanja, da se obvaruje Amerika pred vstopom v vojno, je naslovil zadnji ponedeljek na filmske družbe, ki izdelujejo filme o svetovnih dogodkih, pismo, v katerem jih je resno posvaril, naj prenehajo s svojo vojno propagando. O'benem se je pri konferenci s časnikarji izrazil, da je vojna propaganda, ki jo vodi filmska industrija, naravnost strahovita, ter dostavil, da federalna vlada daje pobudo za take filme, da podžge ljudska čustva. — V omenjenem pismu je Wheeler povda-ril, da so dospeli nanj in na druge člane kongresa pritožbe, da filmske družbe "vodijo silovito propagandno kampanjo z namenom, da naščuvajo ameriško ljudstvo do take višine, da se bo to zapletlo v vojno." Senator je izrazil opozorilo, da bo treba proti temu sprejeti posebni zakon, 1 ako družbe same ne bodo napravile konca propagandi. Železniki, 23. okt. — Po večdnevnem dežju smo dobili nekaj lepih sončnih dni in kmetje hite s pospravljanjem zadnjih poljskih pridelkov. Po Selški dolini je pridelek krompirja k a r zadovoljiv. Prav dobro je obrodilo zelje. Ajda, glavno sredstvo za preživljanje kmečkega prebivalstva, pa ni ponekod niti semena vrnila. Krivo je bilo preveč dežja in zgodnja slana. Mnogi čebelarji so v skrbeh, kako bodo prehranili čebelni rod čez zimo, ker primanjkuje medu. Dosti je čebelarjev, ki morajo že zdaj hraniti čebele s sladkorjem, ker na ajdi niso dobile potrebnega medu niti za prehrano čez zimo. Pretekli ponedeljek okoli poldneva se je dogodila v Za-iilogu pri Žeifeznikih nesreča, katere žrtev je postal marljivi gospodar Jernej Kenda. 41 letni posestnik je oral z dvema konjema, ki ju je poganjal njegov najstarejši, šestletni sinko. Priročni konj je bil Kendov, medtem ko je imel drugega izposojenega od prijatelja.- Izposojeni konj, že priletna žival, se je pri obračanju na koncu njive zapletel v vprego. Kenda je pristopil in popravil vprego, konj je bil tedaj miren. Komaj pa. je Kenda odstopil od konja, je ta iznenada udaril z zadnjim kopitom Kendo v levo stran prsi tako močno da se je Kenda zgrudil in je bil pri priči mrtev. Pokojnik je zapustil štiri nepreskrbljene otroke v starosti od 5 mesecev do 6 let, ženo, taščo in krog svojih sorodnikov. Nesrečna smrt priljubljenega gospodarja je zbudila mnogo sočutja. Divji prašiči so delali škodo Poljčane, 22. otk. — Zadnji čas se po njivah v Dravinjski dolini okrog Boča in v šmar-skih krajih, pospravljajo poljski pridelki. Letina ni dobra, le koruza je boljše obrodila. Naš kmet je črnogled in nič kaj lepa bodočnost se mu ne obeta. Marsikatera jnadloga, ki jo je letošnje leto prineslo s seboj, se je stresla nanj. Kakor bi ne bilo že vsega dovolj, so po poljih pod Bo-čem, po njivah okoli Podsre-de, Olimlja in tamkajšnjih krajih pričeli z uničevanjem nasadov številni divji prašiči, ki uničujejo še to, kar je pustilo deževje. Ponekod opravijo svoj požrešni posel tako temeljito> da ne bo ostalo kmetu na polju drugega kot ostanki, katere bodo hodili pozimi iz gozdov jest. Številna polja so pridelkov popolnoma oropana in to zlasti ona v nižjih legah in med gozdovi. Zemlja pa je ponekod tako prevrtana in razrita, da je strah. Posebno dosti so požrli koruze; sedaj, ko se jim je ta umaknila, v večji meri nad zelje, repo in korenje. Zaradi velikega pomanjkanja živeža so divje svinje, ki so se posebno letos že za-čuda razmnožile, za te obubožane kraje velika nesreča. -o-- Pokoro bo šel delat "V Pleterje bom šel za pokoro, zato me milo sodite," tako je zaključil svoj zagovor pred okrožnim sodiščem v Celju 25 letni krojač Miha Salo-bir, ki se je zagovarjal radi velike tatvine v zdravilišču v Rimskih toplicah. Sodišče je njegovo željo upoštevalo in ga obsodilo na eno leto osem mesecev robi je. *-o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marija Zaje, bivša mesarica. — Na Vrhrfiki je umrla Frančiška Krašovec, rojena Tršar. — Na Bikovniku pri Kamniku je umrl Alojz Lapajne, policijski uradnik v pokoju star 72 let. — V Puštalu je umrla Ančka Kržišnik, šivilja. -o- „ Požigalec Neke noči je nedavno neznan storilec podtaknil ogenj pri gospodarskem poslopju posestnika Antona Šermana iz Pavlove pri Ormožu. Poleg gospodarskih strojev je posestniku zgorela tudi Krma in je škode nad 50.000 dinarjev. — Takoj prvo noč po tem požaru je bilo zažgano poslopje pri posestniku Ivanu Petku na Hardeku, kjer so bili uničeni gospodarski stroji in vsa krma ter je škode nad 35.000 dinarjev. -o- Tragična smrt živčno razrvane V Pocajtovi gostilni v Rii-klovi hiši v Celju so nekega jutra našli mrtvo 40 letno go-stilničarko Matildo Pocajt. Umrla je na ta način, da je v sobo postavila posodbo z ogljem in jo je strupeni plin umoril. Pokojna je bila zadnje čase zelo vznemirjena in potrta, obupana in živčno razr-vana zaradi žalostnih družinskih razmer. Pustila je pismo, v katerem razjasnjuje svoj u-soden korak v smrt. Nesreča pri delu Pri delu je padel 18 letnemu pastirju Alojzu Slemen-šku od Sv. Matevža pri Bra-slovčah na nogo težak hlod in ga nevarno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Vino v potok Mariborskemu d)!ržav;nemu tožilstvu so bili ovadeni trije gostilničarji iz Spodnje Voli-čine, Sladkega vrha in Selce v Slovenskih goricah, ker so točili pokvarjeno vino. Organi pristojnega oblastva so jim zato izlili štiri sode vina v potok. amerikanski Slovenec M Balkana v negotovosti - H utegne popil _♦_ _ ______ _______ Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 16. januarja 1941' Ajmerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja Jn tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov' uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celd leto.......................................$5.00 Za pol leta ......................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Z a pol leta......................................... 3.00 Za četrt leta .....................'................. 1.75 Posamezna številka ........................ 3c The first and the Oldest Slovene •bouduiy ui ddd'odsoid^l Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ......................................$5.00 For half a year.................................. 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ <3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office al Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Blokade in razne pogodbe vo, po kateri prihaja olje in drugo v Nemčijo. Ali bo Angliji sami to uspelo, je za enkrat še veliko'vprašanje. Angleži upajo seveda tudi, da se bodo v vojno zapletle tudi še druge sile, ki bodo premaknile na tehtnici jeziček v korist Anglije. Vendar ti načini niso tako praktični, ne učinkoviti, kakor bi bila tesna neprodirna blokada, ki je bila doslej še vedno najbolj učinkovito orožje Velike Britanije. Položaj v Evropi je^za enkrat tak, da je o njegovem koncu za enkrat še zelo težko kaj določenega napoveda-vati. Edino le, kar moremo je, zaupati neomahljivo v končno zmago pravice, ki končno povsod zmaga in ljudstva, če imajo le količkaj razsodnosti in pameti ne bodo dopustila, da bi zmagala krivica nazizma in fašizma. Končno mora odločiti zdrava pamet in razsodnost. POROKA ZNANEGA ROJAKA New York, N. Y. Sporočam veselo novico, in sicer, da se bosta v naši naselbini poročila znani in spoštovani rojak Mr. Jerry Kopriv- Kadar začne vojna med deželami, ki so odvisne od vodnega prometa po raznih morjih, tedaj začno sovražne dežele ene proti drugim izvajati blokade s tem, da skušajo preprečiti dovoz po morjih V sovražno deželo. V zadnji svetovni vojni so zavezniki z blokado na morjih in z armadami na suhem Nemčijo in Avstro-Ogersko popolnoma izolirali. Posledice so bile, splošno pomanjkanje živeža, raznih surovin, itd. kar je končno tudi ošabne Nemce spravilo na kolena. V sedanji vojni so seveda Čisto druge razmere. Razmere so se temeljito spremenile tudi radi mnogovrstnega novega orožja, posebno zrakoplovstva, katero v zadnji svetovni vojni še1 ni bilo tako visoko razvito, kakor v tej sedanji dobi. Tudi Nemčija je čisto v drugem položaju, kakor je bila Nemčija pod Viljemom v letih 1914—1918. Tedaj je bila Nemčija v vojni z Rusijo in je bila obkoljena okrog in okrog od sovražnikov. Sedaj ima sovražno fronto edino ob angleškem kanalu in mogoče zna nastati na Balkanu, drugače so pa njene meje vse povsod odprte. Nemčija uvaža iz skandinavskih dežel rudo, razne izdelke, prav tako izvaža iz Rusije živež, olje, itd. Zato angleška blokada na zapadu v Atlantiku ne pomenja take nevarnosti za Nemčijo, kakor je pomenila v zadnji svetovni vojni. V resnici so pa še druge reči, ki so kaj čudne in skoro nerazumljive. N. pr. Združene države so interesi rane na celi črti svojega političnega in gospodarskega življenja, cla Hitlerjeva Nemčija to vojno zgubi, ker drugače bo res v nevarnosti demokracija in svoboda tudi £e dežele. Toda kako je pa s trgovino? Nekateri, ki vedo trdijo, da celo Nemčija dobi še vedno mnogo naših izdelkov in to celo orožja, ki ga uporablja za vojno? Skoro neverjetno b: rekli — a vendar je mogoče. Kako? Tako-le: Združene države niso v slabih odnošajih z južnoameriškimi državami, prav tako ne z Rusijo, ne s Portugalske in še mnogimi drugimi nevtralnimi državami. Tako n. pr. ta dežela prodaja vojni material celo Rusiji. Ta blago kupi, ga plača in odpelje. Ko je blago prepeljano v Rusijo, je ruska lastnina in ga ta lahko naprej proda komurkoli hoče in želi. Nihče ji ne more nič zato. Ali pa n. pr. kaka južnoameriška država kupi od nas razno vojno orožje ko ga prepelja, ga lahko na domačih tleh proda naprej n. pr. Japoncem, ali komurkoli hočejo. Ti p^a prtpeljajo domov, ter ga preko Sibirije in Rusije pošljejo naprej v Nemčijo. Prav te dni so govorila poročila, da so ruski agenti sklenili z Argentino pogodbo, da bpdo kupovali žito in menda tudi živino. Ali ga bodo zase? Kdo ve? Ko bo prepeljano na ruska tla, bo lahko romalo naprej preko' Rusije v Nemčijo. Tako blokada torej ni popolna in nemška zadnja vrata so vedno odprta in skozi nje prihaja marsikaj, kar ta dežela ne želi, da bi prišlo v nemške roke. Rusija je pravkar zopet sklenila nekako trgovsko pogodbo z Nemčijo, ki določa, da bo Rusija dobavljala Nemčiji živež in razni drugi material. Ako bo tako nadaljevalo, potem vojske v Evropi ne bo še tako.kmaiu konec Kajti Nemci so trdovraten narod, narod vojakov in silne brutalen narod, ki ga bo treba še .le premagati na bojnem polju. Ako bi bilo mogpče upati na popolno blokado, bi bilo to nekaj drugega, v par letih bi nemški želodci odlo čili in zahtevali konec vojni. Dokler pa bo za trdovratne INemce v nemški torbi kaj kruha, toliko časa bo trajal tu di hud odpor. Rusija bi nemški poraz kaj hitro pospešila, če tudi bi ostala le kot ne bojujoča se soseda Nemčije, ako bi lp trdno zaprla svoje meje. Dokler bo pa Rusija pripravljena Nemčiji služiti celo kot nekaka dobaviteljica živeža "in njena posredovalka, toliko Časa pa ne bo mislili na hitri zaključek vojne. Anglija sicer zadnje čase skuša na nove načine obkoliti :Neinčijb. Do te obkolitve bo pa-dolga pot. Anglija mora preje pognati Italijane iz Afrike iz vseh njenih obal, <5a bo Anglija sama kontrolirala vso afriško obalo v Sredozemlju. Že tu bo treba Še dolge borbe. Potem bo treba udariti, ali v Italijo, ali preko Balkana, da prereže Dona- SMRT STAREGA PIONIRJA NA ZAPADU Pueblo, Colo. Zopet se je odprl nov grob, v katerega so položili zemske ostanke starega slovenskega pionirja, ki je dočakal zares lepo starost, 84. let. Ta možak,lahko bi rekel fant, ker je bil še samski, je Frank Videč, doma iz vasi Polica, far a Polica pri Višnji gori na Dolenjskem. Kot mi je že sam pripovedoval, ni imel- v Ameriki nobenih sorodnikov. Imel je pa brata v starem kraju, v rojstni vasi Polica. Po domače se je reklo pri hiši pri Vidicu. Ob svoji smrti ni pripadal k nika-ki podporni organizaciji. Zadnjih osem let je bil zelo oslabel in ker ni imel nikakih svojcev, je šel v tukajšnjo County poor Farm, kjer je tudi umrl. Pogreb pokojnega, se je vršil na starega leta dan s sv. mašo, katero je daroval naš g. župnik -R e v. Father Anthony Roitz v naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj. — Dragi Francp, sladko spavaj in odpočil se od svo,fega truda ter Bog ti bodi milosti j iv! Joseph Berglez -o- LEPA PRILIKA ZA HRANJENJE Chicago, 111. Važna sprememba v zasluž-cu teh mludeničev, ki so za posleni pri CCC se naznanja od nabiralnega urada (Chica go Selecting Office). Po izjavah tega urada, bodo tem mladeničem, pričenši z mesecem januarjem, vložili od njihove plače $7.00 vsaki mesec na bahko in bodo ti ta denar dobili nazaj, Jtadar bodo zapustili kempo. Od $30.00 njihove mesečne plače bo od sedaj naprej šlo $7.00 na banko, fantje sami bodo dobili za svoje potrebe kakor d o s e d a j po $8.00, ostanek $15.00 pa dobe njihovi starši. Ce bi pa starši, oziroma družina teh ki so v CCC ne bili naravnost potrebni tega denarja, se bo ves njihov i a-g luže k, razun onih $8.0.0 dalo na banko in ko do-služijo svoj rok v CCC jim bo ves ta denar povrnjen. Ta sprememba je bila odobrena 1)0 predsedniku Roose-veltu, priporočal je pa to Paul V. McNutt državni administrator v Washingtonu, D. C (Federal Security Administra tor). Mr. McNutt pravi, da bo tem dana fantom, ko odslužijo svoj rok pri CCC lepša prilika da si uredijo svoje življenje. Mladeniči v tej okolici, v starosti 17 do 23 let in pol, kateri niso zaposleni, pa žele pristopiti v CCC >aj se zglasi-jo na nabiralnem uradu (Chicago Sjelscting Office) na 2547 South Archer Ave., Chicago, 111. , X. -o- OD DRUŠTVA "NORTH EAGLE" ŠT. 21, ZSZ. Ely, Minn. Člani društva "North Eagle" se uljudno vabijo, da se udeleže plesne veselice, ki se bo vršila v soboto 18. januarja v Slovenskem narodnem domu. Obhajali'bomo tudi 25 letnico društva, zato vabimo vse članstvo, da se veselice udeleže in pripeljejo s seboj tudi sVoje prijatelje in sosede. Imeli bomo izvrsitno godbo, pa tudi za suha grla in prazne želodce bo dobro preskrbljeno. — Torej nasvidenje v Slovenskem narodnem domu v soboto 18. januarja zvečer. — S sobratskim pozdravom ostajam Frank Likar, tajnik. Opomba ured.; — Dopis smo prejeli, ko je bil list že v tisku, zato nam ni bilo mogoče ga objaviti v glasilu ZSZ in ga zato objavljamo danes. --o- KLUB "LJUBLJANA" VABI NA SEJO! Chicago, III. Kakor je bilo že poročano v tem listu, se vrši v petek ve-' čer dne 17. januarja ob 8 uri letna seja Kluba "Ljubljane" v spodnji cerkveni dvorani sv. Štefana. Vsi člani, kakor tudi vsi prijatelji klubi^so prošeni, da se te seje polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu bodo zelo važne reči, ki se tičejo naše slovenske naselbine, zato je zelo na mestu, da se seje udeleže tudi slovenski trgovci, obrtniki, < zastopniki (ce) društev, itd. Pridite, da čujete, zakaj se je Klub "Ljubljana" ustanovil, in kaj je njega namen. "Vse ^abi k obilni udeležbi, Odbor. Predstavite vašim prijateljem "Am«r. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! šek mlajši, z Miss Geraldino Naglič. Poroka se vrši v soboto dne 18. januarja 1941 in sicer ob 10. uri dopoldne s slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Brigite (St. Brigid's) na 409 Linden St., Brooklyn, N. Y. Poročne obrede bo opravil častiti Monsignor John C. York. Med sv. mašo bo pel svetovno znano pesem "Ave Maria" naš poznani pevec-tenorist Mr. Charles Guardia, kakor tudi bo pri tej maši pela naša priznana sopranistinja Miss Marie Archul. Pri tej maši bodo za častne spremljevalce (ushers) štirje bratje ženina Jerry Koprivše-/ fca, kateri si to lahko šteje v velik ponosi Ženin Jerry Koprivšek, Jr., prihaja iz ugledne in spoštovane slovenske družine Mr. Koprivšeka iz Bethlchema,Pa. Njegov oče, Mr. Jerry Kopriv-šek, je v itamošnji cerkvi v Bethlehem, Pa.,že dolgo vrsto let organist, in navdušen pevo-vodja tamošnjega pevskega zbora. Ženin Jerry, mL, kot znano je bil nekaj let organist in pevovodja cerkvenega zbora naše slovenske cerkve sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku, kakor tudi je bil nekaj let pevovodja drugega najstarejšega našega, pevskega društva "Slovan" iz Brooklyna. Pred nedavnim, dokler se ni društvo sv. Frančiške Seraf. št. 46, K. S. K. J. združilo z društvom sv. Jožefa št. 57, je bil navedenec več let tajnik, in blagajnik prvega društva. Sedaj je Jerry nekaj mese cev organist v zgoraj omenjeni cerkvi sv. Brigite ter kljub veliki zaposlenosti se še vedno z pomaga kolikor je le mogoče pri naših slovenskih prireditvah, zakar mu vsa čast. Nevesta pa prihaja tudi iz ugledne in spoštovane slovenske družine Mr. Gregorja Na-gliča iz Alverda, Pa. Svatba se bo vršila v dvorani slovenske cerkve sv. Cirila na 62 St. Marks Place, New York, N. Y. Začetek ob 1. uri popoldne. Ženinu in nevesti že vnaprej kličem, da bi bila srečna in zadovoljna z nujnem bodočem zakonskem stanu, ter da jima Bog. podeli obilo blagoslova. Novoporočenca bosta stanovala na 1325 Green Avenue., Brooklyn, N. Y. Z rodoljubnim pozdpvom, Anthony Svet. -o- Z OBALE PACIFIKA San Francisco, Calif. Cenjeno uredništvo in čita-telji Amer. Slovenca. Najprej vam iz daljnega zapada voščim vsem srečno novo leto, blagoslov v družini in zdravje. Brala sem dopis iz Pueble, v katerem dopisovalka J. M. omenja, kako lepe božične praznike so imeli. Moram reči, da smo tudi pri nas v San Francisco imeli lepo za omenjene praznike. Imeli smo na fcveti dan več sv. maš in slovensko petje je donelo s kora, peto sv. mašo je pa daroval ob 9:30 naš Rev. Vital Vodušek. ki je zmožen v petju kot malokdo. Hvaležen jim mora biti vsak, ker oni se zares veliko trudijo za nas. Poleg vseh njih požrtvovalnosti se še veliko trudijo z našo mladino, katero uče slovenske pesmi. Prazniki so minul}, vreme pa nismo imeli nič kaj po volji, ker je deževalo skoro ves čas. Sicer pa, saj je sedaj ti sti čas in moramo biti zaclo voljni, ker dež je zelo prav prišel za kalifornijske farmarje. — Naj vam sedaj še povem, kako so me iznenadile tri moje znanke in prijateljice iz Ely, Minnesota. Tako so m£ presenetile, da skoro nisem mogla verjeti, če je to resnica in sem mislila, da se mi samo sanja. Mrs. A. Veranth, Mrs. Mary Skalar in Mrs. GJovan, vse tri iz Ely, Minnesota, so bile v Long Beach in od tam so jo primahale sem. Drugi dan je bila ravno nedelja, pa sem jih peljala v našo cerkev k sv. maši. Povedale so, da se jim je zelo dopadlo naše slovensko petje in pa božične jaslice. — Zvečer 6. januarja so prišle na moj dom in tudi dobra znana Bara Kramer je prišla z galonom vina in steklenico "rakije." Pa smo kar dobro "zažingale" in celo moj soprog, ki je že 79 let star, se ga je nalezel, da-je potem celi drugi dan spal. — Drage rojakinje, želim vam prav srečen povratek nazaj v mrzlo Minnesoto in preden končam to pisanje, še prav srčen pozdrav vsem naročnikom tega lista. Vsem tistim, ki ste mi poslali božične pozdrave, pa prav srčna hvala. Teh pozdravov je bilo veliko, saj jih je bilo samo iz Minnesote 6,8. Hvala vam, posebno Rev. Mi-helič iz Ely in Rev. Papesh iz Hibbing. Mrs. Agnes Markovich Dogodki med Slovenci po Ameriki Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Po dolgi bolezni je na svojem domu na Norwood Road umrla rojakinja Mary Mrhar, v starosti 41 let. Pokojna je bila doma iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 20. leti. Nje soprog je umrl pred 13. leti. Tukaj zapušča dva sina in več sorodnikov, v starem kraju pa, mater. Pokopana je bila iz cerkve sv. Vida zadnji ponedeljek na Calvary pokopališče. V bolnišnico Waukegan, 111. — V bolnišnico sv. Terezije se je morala podati rojakinja Mrs. Katarina Varsek, živeča na 1101 Park Ave,, North Chicago. Reva je že dolgo trpi na nogah, ki ji otekajo. Stanje se ji je nekoliko izboljšalo in je upanje, da se bo kmalu povrnila nazaj na dom, kar ji vsi ki jo poznamo želimo popolnega o-krevanja in trdnega zdravja! Še en grob Gross Valley, Calif. — Tukaj je pred nedavnim umrl rojak Michael Grivec, ki je bil star tukajšnji naseljenec. Pokojni je bolehal za rakom, poleg tega je pa še postal žrtev avtomobilske nesreče. .Doma je bil iz Srednjega Lipovca pri Žužemberku, na Dolenjskem. Tukaj zapušča družino, v Minnesoti pa sestro. Princeza Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so vasovale pri družini Mr. in Mrs. Šile, (Zo-gar), na East 64th Street in jim za spomin pustile luštno deklico prvorojenko. Na operacijo Waukegan, 111. — Na operacijo se je morala podati Mrs. Rozi Bobnich iz 11. St. 1709 Waukegan, 111. — Operacijo je srečno prestala. Tudi ona se je podala v bolnišnico sv. Terezije. Stanje se ji že izboljšuje in je upanje, da bo skoro okrevala. Vsi ji želimo popolnega in j a'l trdnega zdrav- Ni prostora Cleveland, O. — Po nasvetu zdravnika, bi se bil -moral podati v Charity bolnišnico rojak Frank Hribar iz East 60th St. Toda, povedali so mu, da nikakor ga ne morejo sprejeti, ker ni prostora, zato je moral zopet domov in čakati, da so dobili zanj prostor. a> veseljem udejstvuje in ^"ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP, 1480 kilocycles f (First Station on Your Dial* j Featuring a program of Yugoslav Folk Music POGLAVARJEV DVOM (120) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs hawquo appeases suddenly in wis home village from which h5 kad been exiled AT tarzan'5 demand. OLD CHIEF DUWANDO WAS CONFUSED. HAWQUO WAS HIS SON, YET ME WAS ALSO THE EU FOE OFTARZAIjJ, LOUP AND LAW OF TH^ JUNGLE. what do YOU want?" dowando asked. "warriors:' hawquo replied, "many v/arsiors to kill elephants."' tarzan WILL punish US/" DOWANDO GASPED. the renegade Smitep slowly. a/££b NEVER FEAR TARZAN AGAIN'" Hawquo se "je naenkrat pojavil v svoji vasi iz katere je liil izgnan na Tarzanovo povelje. Sfyri poglavar Duwando jc bil v dvomu. Hawquo je bil njegov sin, a obenem sovražnik Tarzana, gospodarja .diunsle. "Kaj hočeš?" vpraša Duvvand. "Vojake,'' reče Hawquo; "veliko vojakov, dii ubijemo slone!'1 "Tarzan nas bo kaznoval!" vzdilme Duwando. Hawquo se nasmehne in reče: "Ni sc nam več treba bati Tarzana!' Četrtek, 16. 'januarja 1941' AMERIKANSKI SL6VENEC Stran 3 Cene globoko znižane za veliko izbiro I. E. S. in drugih izrednih svetilk (samo omejeno število mnogih vzorcev in oblik.) S*?«; M-I^WSX mm* wSml^MW^Wmmm TUBERKULOZO Po 27-letnem delovanju je bila infekcija znižana na polovico enega odstotka. Goveja tuberkuloza, ki je bila nekdaj vir nevarnosti za ljudi in denarne zgube za go-vedorejce v vseh delih te dežele, je bila končno takorekoč odpravljena iz velikih ameriških čred, kakor je to razvidno iz nedavne o'bjave federalnega departmenta za poljedelstvo. Razmerje infekcije v vsakem okraju vsake države je bilo sedaj znižano na manj od pol odstotka, kar pomenja, da je bila kuga takorekoč odpravljena po dolgoletnem delovanju. Tekom 23 let so federalni živinozdravniki iz'vedli več kot 232,000,000 preizkusov s tuberkulinom in dali za klati več kot 4,000,000 goved, v katerih je preiskus odkril okuženje s tuberkulozo. Ko je skupina vladnih živi-nozdravnikov 1. 1917 započe-ki svoje ogromno delo pod vodstvom Dr. J. A. Kiernan, bilo jih je mnogo, ki so dvomili in zasmehovali. L. 1923 je Poljedelski department priznal skupino 17 okrajev v štirih državah kot overjene "counties," v katerih je bila goveja tuberkuloza znižana "a manj kot polovico enega odstotka. Tak uspeh v teku prvih šestih letih je opogumnil 1.1 udi, ki so bili na čelu programa in ki so verjeli, da se isti uspeh more doseči vseskozi ši-rom vse dežele. Ko je Dr. Kiernan umrl 1. 1927, je Dr. A. E. Wright prevzel to nalogo, ki jo vodi do sedaj. Dovr-šitve celokupne naloge se je vresničila še le v zadnjem času, ko dve zadnji "counties" v zadnji državi — California — sla bili overjeni kot praktično očiščeni od goveje tuberkuloze. K temu velikemu uspehu so prispele razne okolščine. Ena izmed teh je bilo sodelovanje samih govedorejcev,ki,ko so se prepričali, da stvar gre, so na vse načine pomagali vladnim živinozdravnikom. Druga okol-ščina je bila pomoč s strani državnih sanitetnih oblasti. Tretja, ki je bila velevažna, je bil razvoj novega tuberku-lina s strani raziskovalcev v federalnem uradu za živinsko gospodarstvo. Z novim sintetičnim (tuberkulinom je bilo odkrivanje tuberkuloze j a k o olajšano. Vzlic končnemu uspehu dolgoletnega delovanja bodo oblasti nadaljevale z nadaljnimi preizkusi že radi sprevidnosti zlasti v onih čredah, kjer so bila goveda poklana radi tu berkuloze. Na tak način bodo goveda v Združenih Državah, vkolikor se tiče tuberkuloze, najzdravejša na svetu. Velika korist tega uspeha je tudi' v 'tem, da se je s tem priborila važna bitka tudi v borbi proti človeški tuberkulozi, kajti goveja tuberkuloza se zlahka prenaša tudi na ljudi. Common Ground —r F.L.I.S. Gornja slika kaže rezultat, ki ga je zapustil za seboj orkan, kateri je nedavno divjal ob pacifiški obali, v Kaliforniji. ;V bližini Beran leži vasica Polica. katere ime se najbrž ne bi nikoli tiskalo v časopisju, če ne bi tam živela družina kajra Seferoviča-Djukiča. Nekoč so vedeli za njo samo kmetje v okolici Beran. In vsakdo, ki je imel kje na svojem telesu odprto rano, je vedel, da mu je le treba potrkati pri Bajri Seferoviču-Djukiču in ga Poprositi za pomoč pa bo nje-i gova rana kmalu izginila. Že več ko 100 let je ta hiša zatočišče mnogih bolnikov, zadnje uPanje v borbi za golo živi je nje. V teku sto let pa so se se znanili z vasico tudi mnogi Italijani, Albanci, Turki; o njej so slišali mnogi znameniti zdravniki. Tu, v tej skromni vasici, pri kmetu Arslanu Seferoviču-Djukiču imajo baje zdravilo za najnevarnejšega uničevalca človeškega tele sa — zdravilo zoper raka. Cudotvorno zdravilo je danes v rokah štirih članov muslimanske družine Seferovič-kjukič, ki so ga dobili od starega Bajra. Zdravilo — v obliki drobnega sivega prahu — Je sestavljeno iz šestih elementov; pet jih s pomočjo analize lahko odkrije vsakdo, a šestega __ nihče. Ima pa to slabo lastnost, da zdravi samo rane na telesu, ne pa tudi notranjih cbolenj. 2e črnogorski kralj Nikola ■ie bil izvedel za Seferovičcvo zdravilo in ga hotel odkupiti Ponujal mu je visoko odkupnino, a Seferoviču je bil dražji njegov lek kakor pa kraljeva nagrada. Tisoče in tisoče bolnikov je prihajalo v Polico, kajti glas, ,da kmet pri Bera-nah zdravi rane, ki jih niti na Dunaju ne morejo ozdraviti Je segal vedno clalje. Ko je prišla Polica kasneje pod tur Sko nadoblast, je izvedela za dragoceno zdravilo tudi tur ska zdravstvena oblast in ga hotela odkupiti. Zanj pa so se zanimali tudi mnogi učeni dravniki in ponujali Seferoviču bogato odkupnino zanj. Zaman,Seferoviči so tajno zdravljenja živih ran podedovali od svojih starih in niso je smeli in hoteli odkriti nikomur,kdor ni iz njihove hiše. Danes se za borbo proti raku izdajajo ogromne vsote. Najbolj učene glave med zdravniki iščejo leka tej* strašni bolezni. In v Beranah preprosti kmet Arslan dan za dnem povija neštete žive rane in jih posipa s sivkastim prahom. Rane se celijo. -o- PRVE PLINSKE MASKE Prve plinske maske so uporabljali v svetovni vojni 1914 —1918. Uvedel jih je poročnik Nasmith, komisar kanadskega Rdečega kriaž; sedaj se nahaja v Londonu. On sicer ni že v naprej pripravil mask, da bi jih vojaki v primeru nevarnosti lahko že uporabljali, te"mveč ga je k temu prisilila plinska vojna. Nasmith je vodil takrat v Franciji neki vojaški laboratorij. Nekega dne je videl, kako se spušča runie-nozeleni oblak nad rove kanadskih vojakov. Takoj je spoznal nevarnost, ni je pa mogel več preprečiti. On sam je s svojimi vojaki postal žrtev zastrupijenja s strupenim plinom. Videl je, da je glavna sestavina plina klor in je takoj našel sredstvo za preprečitev ■d tega plina preteče nevarnosti. V svojem laboratoriju je imel natrijev sulfat za razkuževanje pitne vode. Z njim je polil vato ter jo razdelil voja-com kot sredstvo proti učinkovanju klora, dokler niso izdelali pravih mask. -o-- NESREČA PRI OBNAVLJANJU MOSTU Pri obnavljanju nekega železniškega mostu na Nizozemskem se je zgodila velika nesreča. Nizozemci so ta most med vojno nabili z eksplozivnimi snovmi ter so ga pognali v zrak. Po naključju pa je eksplozija razdejala samo del mostu. Pri poskusu, da 'bi o-hranjeni del popravili,' se je zgodila velika nesreča. Ostanek mosta se je nenadoma zrušil in pokopal pod seboj 40 delavcev, ki so ga hateli popraviti. Doslej so izkopali 7 PAPEŽEVO ZAKLONIŠČE DOGOTOVLJENO Vatikan. — Osebno proti-bombno zaklonišče za papeža Pija je bilo te dni dogotovlje-no in v kratkem se mu bodo izročili ključi zanj. Zaklonišče je zgrajeno iz jekla. illilll mrtvih in 11 hudo ranjenih. -c-- POLNILNO PERO KI SVETI Vojaki, ki jih ima Anglija pod orožjem, so v vsakem pogledu moderno opremljeni. Pozabili jim niso dati niti praktičnega pisala, ki ga bo gotovo prevzelo tudi civilno prebivalstvo. To je ozka električna žepna svetilka v podobi svičnika, ki je istočasno kombinirana s polnilnim peresom. To pero, ki si samo sveti, dovoljujejo ,vojakom pisanje tudi v temi ali v zaklonu, kjer druga luč ne sme goreti. NAGLA SMRT RADIO IGRALCA Philadelphia, Pa. — Žrtev nagle smrti, brezdvomno vsled srčne kapi, je postal 35 let stari Joe Penner, komični igralec na radio, ki je s svojimi dovtipi zabaval na milijone ljudi. Zadnji petek popoldne so ga našli mrtvega v postelji. Pokojni je bil rojen na Ogrskem, od koder je prišel semkaj, ko je bil star devet let. OLEANDER ZDRAVI SRCE Zdravniška veda se je v zadnjih letih zelo obogatila, čc jc? težko bolno. Pri upo rabi oleandra tudi ni nobe nih neprijetnih drugih učin kov, pa bodisi, da bolnik, ki je na srcu bolan, uživa olean-drovo zdravilo skozi , usta ali kako drugače. -o- ANGLEŽI ZATIRAJO KOMUNISTE Moskovski' radio je sporočil iz Londona, da je angleška vlada prepovedala izdajanje in razširjanje komunističnega dnevnika "Daily Worker." Zanimivo je, da tega ni storila prejšnja konservativna vlada, temveč sedanja vlada, v kateri je zastopana angleška delavska stranka. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" V vojaškem pogledu Gibraltar ni več tisto, kar je bil. To velja kakor v krajevnem, tako tudi v splošnem pogledu. Franco-va Španija ni več slabotna, odvisna Španija 19. stoletja. Nemški vpliv sega danes neposredno do Pirenejev. S tem še seveda ni rečeno, da Španija ni več odvisna od Angležev. Angleži še vedno lahko nadzirajo španski uvoz po morju in je to najbrž tudi vzrok, da se Španjolci še niso odločili za vojno proti njim. V vojaškem pogledu so si Španci ustvarili enotnb, v državljanski vojni trdo preizkušeno armado, ki je potrdila zgodovinsko samozavest nekdanje španske sile. Nova Španija tež ko prenaša vojaške'omejitve bodisi na jugu, bodisi na severu gibraltarske ožine. To je poka zala pred kratkim, ko je prevzela oblast v Tangerju. Proti taki samozavestni Španiji, ki težko čaka tistega trenutka, ko bc prišel v njeno last tudi Gibraltar in ki ima vse obljube za podporo in pomoč od strani velesil osišča, proti taki Španiji seveda Gibraltar nima takega pomena, kot ga je imel nekoč.Šli pa bi zopet predaleč, če bi trdili, da je Gibraltar za Angleže sploh zgubil pomen. To bi se zgodilo le takrat, če bi prišlo do oboroženega spora med Anglijo in Španijo. V moderni vojni bi bila angleška trdnjava vendarle premajhna za uspešno brambo pred špansko vojsko. Težko in že tudi srednje špansko topništvo lahko doseže gibraltarsko pristanišče. V času zračne vojne je zelo težko preskrbo van je gibraltarske posadke z živežem in municijo, vedno ogroženo od nasprotnikovega letalstva. Hrana in muni-cija pa mora skoro v celoti prihajati od zunaj. Odločno premalo je v skalnati trdnjavi pitne vode. Francosko in italijansko letalstvo je letošnje poletje do- cazalo, da lahko napade Gibraltar tudi takrat, če Španija ni v vojni. To pomeni, da angleške ladje v gibraltarskem pristanišču niso povsem izven nevarnosti. Če bi se primerilo, cla bi Gibraltar res padel, bi pač Angležem zaenkrat preostala za ohranitev zveze z "bogato Indio stara pot okoli rta Dobre nade. Angleška blokada pa bi bila v notranjosti Sredozemskega morja neučinkovita. -o- MAK GA JE UMORIL Štiriletni sin kmeta Mitačka iz Hulkena je na njivi utrgal par nedozorelih makovih glavic in pojedel makova zrna. Fantku je kmalu postalo slabo in ko so ga prinesli domov, je kljub zdravniški pomoči umrl zaradi zastrupljenja. Predatavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! ^ POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. NA PRODAJ JE >— 5 sob zidani "bungalow." Star 10 let. Nahaja se blizu Archer ave in Trumbull. Cena $4,500; — 8 sob stanovanjska hiša, zidana; dve loti in garaža. Cena $4,700; — 8 sob "cottagc," zidan. Cena $3,600. Imam na prodaj še več drugih hiš poceni. Vprašajte pri: Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, III. Tel. LAWndale 7182. kar se da sklepati že iz tega, da pogosto beremo o novih odkritjih in novih zdravilih, ki so jih našli za najraznovrst-nejše človekove bolezni. Pri tem pa je zanimivo, da so zdravniki pri zdravljenju začeli vedno bolj' uporabljati takšna zdravila, ki so že nekoč veljala med podeželskim ljudstvom za najzanesljivejša. Tako je na pr. nemški zdravnik dr. Binder ugotovil, da vsebuje oleander snovi, ki dobro vplivajo na srce, tudi ZAHVALA Ottawa, 111. Dolžnost naju veže, da se ahvaliva vsem našim prijateljem, kateri so se udeležili najine slavnosti 25 letnice najinega zakonskega življenja in nam prinesli v dar tako lepe srebrne spominke. Pa hvala tudi tem, ki so poslali častitke. Nikdar vam tega ne pozabimo. Saj bi rada vsakega posebej imenovala, pa se bojiva, da 'bi katero ime pomotoma ne izpustila, kar bi ne bilo prav — Hvala lepa tucli našemu Fathru, ki so imeli tako lepo peto sv. mašo za najin jubilej — Prisrčna hvala in Bog plačaj vsem, dragi prijatelji. Nikdar vam tega ne pozabiva in bova skušala o priliki vašo dobroto, kolikor bo v najini ino či povrniti. (Ogl) Mr. in Mrs. Frank in Frances Less in otroci so zdaj bolj neredne. Navadna poŠta s parniki vzame včasih me-sece, di pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a,je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $4.00.............,..200 Din Za $5.75................300' Din Za $7.55.......■........400 Din Za $9.00................500 Din Za $11.00............ 600 Din Za $12.75.....:...... 700 Din Za $14.50............ 800 Din Za $16.25............ 900 Din Za $17.50............1000 Dm Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, dft nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne ;n sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen,—Zgorajšnc cene Vfc.tja.fo za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA skazila dodajte k vsaki pošiljatvi 00. CENE LIRAM: Za $4.85.................J 00 lir || Za $9.20..................200 lir Za $21.75....................500 lir Pošiljatve^ nas'ovite na: JOHN JERICH 1849 W. CERMAK ROAD, -:- CHICAGO, ILLINOIS Januarska prodaja svetilk DOKLER TRAJAJO! Nekaj "vacuum" čistilcev, pražilcev za sendviče, li-kalnikov in drugih malih priprav . . . Znižano za to prodajo! Public Service Company NORTHERN ILLINOIS VLADNI ŽIVINOZDRAVNIKI PREMAGALI GOVEJO KAJ POMENI GIBRALTAR ZA ANGLEŽE? ORKAN DIVJAL OB PACIFIKU u--- SKRIVNOST DRUŽINE V ČRNOGORSKI VASI * ZVEZE S STARIM KRAJEM mmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmtfimmi^^ Ne PRIHRANITE samo enkrat, marveč dvakrat v tej veliki prodaji! Ker so bile te svetilke kupljene prej, kakor so se dvignile tovarniške cenc, vam moremo nuditi prihranek pri tem. In s cenami, ki so za to prodajo globoko znižane, zopet prihranite. Na ta način vsak teh izrednih nakupov predstavlja dvojni prihranek. Vključeni so vzorci svetilk za boudoirje, namizne, talne, priključne, novelitetiie in "bridge" . iz kovinaste, steklene, porcelanaste in lesene površine. KAJ SE SLIŠI PO SVETU? AMERIKANSKI SLOW NEC »pustil z letalom na mirno morsko gladino. "Hvala lepa. Nikdar ne bom pozabil Vaše vljudnosti, s katero ste me opozorili na rnojo pomoto." In že je odprl Metaksas , vrata, stopil pa je — v morje. immii.mimmmmni.muimmm.mtf ANEKDOTA Sedanji predsednik grške vlade Metaksas je tudi vnet letalec, vsaj zelo se za letalstvo zanima. Nekoč pa o teh stvareh ni imel prav dosti pojma, kakor se vidi iz naslednje anekdote, ali pa je bil tako zelo pozabljiv. Nekoč, ko še ni bil predsednik vlade, general pa že, je obiskal neko vojaško postojanko nekje ob grškem morju. Poveljnik ga je vljudno vprašal, ali morda ne bi želel preskusiti novega vodnega letala. "Zelo rad," mu je brž odvrnil Metaksas, "toda vod K i ga hočem sam." Rečeno, storjen'o. Metaksas je v spremstvu poveljnika sedel v letalo. Nekaj časa je bilo vse v najlepšem redu, nenadno pa je Metaksa-sov spremljevalec opazil, da krmar skuša z vodnim letalom pristati na kopnem. Vljudno je' opozoril Metaksasa : "Oprostite, gospod general, ali ne bi bilo bolje, Če bi pristala na morju." "E, seveda, na kaj sem vendar mislil," se je brž opravičil Metaksas in se lepo iimnmirinijiniiniitiMmitii'iiiHiiiiiiriiii'iHHi ROMAN P. Bourget J. M. Trunk, NAGNJENA KRALJEVSKA KRONA Krona svetega Štefana, slavna krona kraljevine Ogrske, ki je ki-asila glave znemenitih kraljev, je pokvarjena. To se je zgodilo pred več sto leti. je prišlo do tega, ker je ves Nihče natančno ne ve, kako dogodek zavit v meglo. Vsekakor je .pri neki priliki padla krona na tla. Tedaj se je nagnil zlat križec na vrhu krone. Nihče ni tega popravil. Na vseh slikah je opaziti, da so slikarji skrbno pazili na to in so naslikali križec na vrhu krone vedno malo nagnjen. Tudi na madžarskem državnem grbu je nagnjena kraljevska krona. či, da se v Berlinu zjasni politično vreme, in tako so Cvet-koviču, kakor se poroča, predložili besedilo govora, in mu niso pustili niti toliko časa, da bi bil robo pregledali. Je malo čudnA roba, ampak čudna roba je tudi — nevtralnost, kar lahko vidi vsak prav pri nas v Ameriki. Ne udarite prezgodaj, ako nočete pokazati, da nimate dosti v glavah. Prizadevaj si zaradi matere, da boš vljuden do njega, da se ne boš spozabljal s tako divjostjo, ki me plaši. Nikar si ne delaj sovražnika iz tega Človeka," je še pristavila. Tako preprosto mi je govorila in vendar se mi je njeno prizadevanje v tem hipu zdelo nekam tuje. Ne vem, zakaj sem imel vtis, da je bila tudi ona presenečena nad mojim odgovorom na njeno vprašanje: "Kaj veš o njem ....?" Hotela me je pomiriti, a mi je še pomnožila in povečala vznemirjenje, ki se me je vedno polaščalo in me mučilo. Ko je govorila, se ji je glas narahlo tresel. Dejala je: "Nocoj jima moraš pisati!" "Da bi jima jaz pisal?" Ta beseda me je zadela, kakor da bi me kdo udaril. Torej sta mati in Termond bila združena. Nikdar ne bom več mogel misliti na enega, da ne bi moral hkratu tudi na drugega. "Pa vi?" sem vprašal, teto. "Jaz sem jima že pisala," je odgovorila. "In kdaj bo poroka?" "Poroka je že bila, in sicer včeraj," je zašepetala tako tiho, da sem jo komaj slišal. "In kje?" sem po premolku spet vprašal. "Na deželi, pri nekih njunih prijateljih," je rekla in pristavila še: "Zdelo se jima je bolje, da tebe ne bo zraven, da te ne bi kaj .motilo in ti razburjalo počitnic. Odšla sta za tri tedne. Potem se vrneta v Pariz, da te še enkrat vidita, predno odpotujeta v Italijo. Zame pa veš, da sem malo pripravna za popotovanje. Zato bom rajši ostala pri tebi in te varovala. Priden bodi in pojdi pisat svoje pismo." Imel sem še dosti vprašanj za teto in mnogo solza, da bi jih raalil pred njo. A za zdaj sem se vzdržal. Cez četrt ure sem že sedel v tetinem salonu pri pisalniku in pisal. Na to sobo me veže toliko lepih spominov. A najdražji in najbolj neizbrisljiv spomin od vsega je teta s svojim obrazom, ki nisem v njem bral nič drugega kakor samo nežnost, neskončno nežnost in ljubezen do mene. Spominjam se njenih oči, katerih pogled je tako prijal moji duši. Zdelo se mi je, da mi je tako blizu in tako ljuba samo zato, ker je bila podobna rajnemu očetu. Tisti dan še posebno, tako, da sem tri- ali štirikrat vstal in jo objel, medtem ko sem pisal voščilo in čestitke tistemu človeku, ki je bil moj najhujši sovražnik, kar sem jih poznal na svetu. To ie bil drugi neizbrisni in nepozab-ljivi dan v mojem življenju. lost. Vsak večer pozabijo to, kar je bilo zjutraj. Vsak dan čisto na novo odkrivajo vse slike, ki jim jih kaže zapletena pot življenja. Jaz pa nisem bil tak otrok. Vse, kar sem doživel, se mi je neprenehoma vračalo v spomin. Neprestan strah mi je vedno kazal obličje mrtvega očeta na blazini. Ob vznožju postelje sem videl klečečo mater, ki joče — ali pa sem slišal glas svoje tete, ki mi je naznanjala drugo strašno novico. Videl sem tetin žalostni obraz, črne oči, črne robove njenega pokrivala, ki trepetajo v popoldanskem vetru. Potem sem začutil, kakor zdaj, razdor v sebi. Tisti razdor, kakor sem ga zares prestal dvakrat. Bil je prav tako hud in prav tako neozdravljiv. Danes, ko skušam pregledati pot svojega srca v mladih letih, ne najdem nobenega tako močnega spomina, da ne bi izginil pred tema dvema dogodkoma. Ni nobenega razdobja v moji mladosti, kakor ti dve prvi dejstvi. Vse drugo je obseženo v njima, kakor oblak že vsebuje strelo in požar razvaline, ki jih strela povzroči. Pet tednov za tem, ko mi je teta sporočila vest o materini poroki, se je moje 'življenje do dna izpremenilo. Ko sem se vrnil s počitnic, so doma sklenili, da naj stopim v kak zavod kot notranji gojenec. Mati in oče sta se pripravljala, da odpotujeta v Italijo. Potovanje bi naj trajalo do poletja. Kaj naj naredita z menoj? Ali me naj vzameta s seboj ?• To vprašanje ju niti za trenutek ni motilo in vznemirjalo. Ali naj me pustita kot zunanjega študenta na zavodu pod nadzorstvom tete, ki bi prišla v Pariz? Mati je bila za tako rešitev, očim jo je takoj zavrnil z nadvse pametnimi razlogi. Cemu naj bi stari ženici nalagali tako breme ? Zakaj bi se bali trdega življenja v zavodu, ki vendar vzgaja značaje? "In take šole je fantu treba," je dejal in me pogledal s tistimi svojimi mrzlimi očmi tako, kakor me je v tistem trenutku, ko mi je tako trdno stisnil roko v salonu. Kratko in malo — sklenili so, da bom postal zavodski gojenec, a ne v kakem pariškem kolegiju. "Tu je preslab zrak ..je rekel očim važno. Ne vem, zakaj ga je tako skrbelo moje zdravje. Mislim, da se je delal, da ga skrbi. Takrat nisem videl še ničesar tistega, kar je videl on vnaprej. Hotel me je za vedno oddaljiti od matere, da bi bil on lahko bolj vesel in bolj varen, ko se bosta vrnila nazaj in bom jaz spravljen v kakem zavodu izven Pariza. Cemu je bilo treba takih varnostnih določil? Ali ni dovolj, da samo izreče svojo voljo, pa se mu bo mati pokorila? Kako trpim pri tem, ko slišim njegov glas, ki jo tika, kakor je to delal oče. Kadar sem se vrnil iz šole domov, mi je ubogi rajni oce pomagal pisati naloge. Ta očim pa me je včeraj popoldne zavlekel v zavod. Sam me je predstavil oskrbniku, suhi in dolgi dobričini s plešasto glavo. Oskrbnik me je pobožal po licu in nekaj dejal. (Dalje prih.) Omenil sem že, da so poročila iz Jugoslavije o operacijah v Albaniji močno — opra-žena, pobarvana na laško stran. Srbi imajo ž Gj.iTaT-rr>M* i-c- i »>ri*aMB ttt----rrnirr. 'nitim • Zopet prihajajo poročila — iz Jugoslavije. Tokrat prav iz Beograda. "Čez Brenner je šlo 50 tisoč Nemcev... v Trstu jih kar mrgoli... v Bariju so nemške legije... nemški bombniki jih prinašajo v Albanijo . . ." Ni čuda, da so Angleži le malo vzdignili glave, in enako amerikanski poročevalci, ko vesti prihajajo prav iz Beograda. Ampak ti transporti nemške vojaščine so tako skrivni in skriti, da jih ni mogoče izslediti, le v Beogradu jih vidijo in še koliko jih vidijo! Amerikanski poročevalci so mogli izslediti nekaj nemških vojakov, ki so v laških mestih pri obrambi zoper zrakoplove, kjer Lahom pomagajo s svojimi kanoni, nekaj je tehničnih čet. . .Le dvoje je mogoče: v Beogradu vidijo prav vse in naštejejo na tisoče Nemcev, poročevalci pa ne znajo gledati, toraj ne vidijo dosti ... in so šmenti lahko celo od Lahov podkupljeni. To je eno. Drugo pa je, da so ti. ste nemške čete in njih število nekako v Beogradu — naročene. Ako je to drugo tako, kakor bi se normalnim ljudem zdelo verjetno, potem mora biti to najmanj perfidno tam iz Beograda, in Beograd je toraj ves za Hitlera in za Mussolini-ja, pomaga njima, kar je zopet celo podvojena perfidnost ocl te fašistične jugoslovanske vlade. Hm ? Udarite, ako nimate dosti soli v glavah. Sam predsednik vlade,Cvet-kovič, je imel na radio govor, kjer se je izrekel za Hitlerov "novi red." Kakšen je ta red, do danes bržkone niti sam Hitler ne ve, ampak ne gre za red, Jugoslavija se hoče izogniti clejanskega spopada, in v ta namen je treba kako re- Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo -po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Novo kakor novo leto! ^iSilrl' SI:'1 : ' Hotpoint električna peč z merjeno toploto PEČ "NEW CENTURY" samo $89.50 in vaša stara peč