<**********************-****** □ induplati LETO XXIX APRIL 1981 glasilo delovne organizacije induplati jarše 1. maj praznik dela Za večino praznikov velja, * da se ponavljajo vsako leto, pa jim zato ne posvečamo ti- * stih pozornosti, kot jim gre- + do. Tudi o 1. maju smo že to- + lilto slišali, da bi naredili ve- *-liko napako, če bi pomen na- * menoma ali iz površnosti spreminjali. Zadržimo se zato tš prav kratko pri dejstvih, ki povedo, da je prvi maj med- + narodni praznik, da je borbe- + ni dan solidarnosti proletari- * ata in delovnih ljudi vsega sveta. * * Ob koncu prejšnjega stole- -J-tja so delavci v Združenih državah Amerike dosegli, da 'J' jim kapitalisti priznajo osemurni delavnik. Njihova takratna zahteva je bila zaokrožena na vsega tri osmice — poleg osemurnega delavnika so zahtevali priznanje osemurnega počitka in osemurnega časa za kulturno izobraževanje. Stavkajoče je policija takrat razgnala in pri tem ubila nekaj delavcev, več desetin pa jih je ranila. V zapiskih je ohranjen tudi podatek, da so od osmih aretiranih vodij stavke pet delavcev obsodili na smrt in jih justificirali medtem, ko so preostale tri obsodili na dolgoletne zaporne kazni. PRIHOD POMLADI (foto Janez Kosmač) * * * * * ★ ★ * * ★ * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ "A- ☆ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Vedno bolj so bili delavci v kasnejšem času politično spodbujeni in za ta dan še bolj strnili svoje vrste. Iz Amerike se je prenesla ideja o praznovanju prvega maja — v Evropo — vedno dalj na Vzhod. Zavrnjene so bile zamisli, da bi praznovali praznik dela prvo nedeljo v maju; obveljala je zahteva, da se praznik dela povsod slavi z dela prostim dnevom. Kasneje so delavci vpletli med svoje zahteve še druge, čisto politične zahteve, kamor velja šteti najprej zahtevo, da imajo delavci pravico do stavke, kadar gre za uveljavitev njihovih načelnih pravic. Vedno več vlad je moralo kloniti zahe-vam delavcev. Zaokroženo lahko govorimo, da slavimo 1. maja dan, ko je pred desetletji proletarec dosegel, da postane svoboden delavec, katerega ščitijo pred kapitalistično eksploatacijo delavski zakoni. V naši domovini dajemo 1. maju še poudarek na trdni povezanosti vseh delavcev in proletarcev v boju proti fašističnim in razrednim sovražnikom, ki se je skovalo v času NOV. Pred leti so se ljudje z vseh krajev zgrinjali ta dan v mesta, kjer so prisostvovali vojaškim paradam. V paradah so kasneje sodelovali delavci in prikazovali, na primeren način, svojo stanovsko pripadnost in dosežene delovne uspehe. Škoda, ker smo to priljubljeno navado opustili (op. P-)- Predvsem letos pa je praznovanje prvega maja povezano z uveljavljanjem sklepov, ki nas zavezuejjo, da se bomo v doglednem času gospodarsko utrdili. Parole, vedno smo jih pisali za 1. maj, bi naj glasile: BOLJŠE IN VEČ DELATI. V DELO VLOŽITI NAJVEČJO MOŽNO MERO ZNANJA. SPOŠTOVATI VSE SPREJETE ZAKLJUČKE, KI NAS NAJ PREKALJENE PRIPELJEJO V LEPŠI JUTRIŠNJI DAN. ******> *>**)<**>M>***>>M>*)M>><>>**>M>*>*X>>**************X>***>******************>******* Priprave na volitve Izteka se mandatna doba polovici delegatov v naših samoupravnih organih, ki so bili voljeni na rednih volitvah v letu 1980 za mandatno dobo enega leta, smo pred novimi pripravami na volitve v organe upravljanja in druge organe, ki se neposredno volijo. Tako morajo organi upravljanja TOZD oz. DO razpisati volitve v vse organe, ki se volijo neposredno, najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe dosedanjim delegatom. S tem v zvezi je potrebno izvesti EVIDENTIRANJE KANDIDATOV v posamezne samoupravne organe, kar OPRAVIJO OO SINDIKATA, OO ZK in OO ZSMS in pripraviti ter izvršiti kandidacijske konference v posameznih delovnih enotah, ki jih skličejo sindikalne organizacije. Nato na teh konferencah po delovnih enotah vsi prisotni obravnavajo predlog, ga dopolnijo ali spremenijo ter z javnim glasovanjem potrdijo. Pri predlaganju kandidatov je treba paziti, ali je predlagani lahko izvoljen glede na delo oz. naloge, ki jih opravlja ter ali ni bil že dvakrat zapored izvoljen v isti organ. Pri tem je treba omeniti še, da v odbor samoupravne delavske kontrole (SDK) TOZD ne morejo biti izvoljeni — poleg delavcev, ki ne morejo biti izvoljeni v delavski svet TOZD — niti delavci, ki so že izvoljeni za delegate drugih organov TOZD, izvršilnega odbora in komisij v TOZD, kakor tudi ne delegati, izvoljeni v delavski svet in izvršilni organ DO ter ustreznih organov širših asociacij. Vsak kandidat, ki je bil predlagan oz. sprejet na kandidatno listo, mora podati pismeno izjavo, da sprejema kandidaturo. Kandidacijske konference se opravijo najpozneje v 15 dneh pred volitvami ali dnevom glasovanja. Po opravljenih kandidacijskih konferencah po delovnih enotah sestavi sindikalna organizacija predlog enotne kandidacijske liste cele TOZD. Pri tem je treba upoštevati, da je sestavljena enotna kandidatna lista, posebej z navedbo kandidatov, za vsako delo\mo enoto po abecednem vrstnem redu. UREDNIŠKI ODBOR KONOPLA-NA je na svoji seji dne 18. 3. 1981 ugotovil naslednje: Osnovni namen Konoplana je obveščati delavce o vseh pomembnih dogodkih, o poteku proizvodnje, o spremembah, o raznih problemih ipd., odvisno od značaja dela posameznega obrata. 2e nekaj časa so te informacije Osnovna organizacija sindikata pošlje predlog kandidatne liste volilni komisiji v potrditev najkasneje 10 dni pred dnem, ki je določen za volitve. Predlogu kandidatne liste morajo biti priloženi zapisniki o delu kandidacijske konference po delovnih enotah in zapisnik o delu sindikalne organizacije ter pismena izjava vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo. Volilna komisija pregleda predlog kandidatne liste in če ugotovi, da je sestavljena po vseh zakonitih določbah, izda posebno odločbo in predlog objavi kot kandidatno listo najkasneje pet dni pred iztekom volitev. Tako bomo na osnovi opisanih priprav NA RAVNI DO volili delegate v naslednje samoupravne organe: v DS DO — 7 delegatov v odbor SDK DO — 2 delegata v skupno disciplinsko komisijo DO — 12 delegatov iz naše delovne organizacije in 2 delegata iz drugih DO oz. zunanja člana komisije, ki jih volijo le delavci v TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija, in sicer v vsaki TOZD po enega delegata oz. člana. V POSAMEZNIH TOZD oz. DSSS pa bomo volili delegate: v DS TOZD oz. DSSS (in sicer v DS TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS; v TOZD Restavracija in TOZD Maloprodaja se delegatov ne voli.) v odbor SDK TOZD oz. DSSS (in sicer v odbor SDK TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, TOZD Restavracija in DSSS; dočim se v TOZD Maloprodaja delegatov v odbor SDK ne voli.) Prav tako pa bomo istočasno izvedli tudi nadomestne volitve v nekatere samoupravne organe naših TOZD oz. DSSS in DO. Iz povedanega sledi, da zahtevajo priprave na volitve mnogo truda in odgovornosti, novo izvoljene delegate pa čaka v tem obdobju vrsta pomembnih in zahtevnih nalog. zelo skope oz. jih sploh ni v Kono-planu (predvsem iz TOZD Konfekcija). Zato prosimo vse obratovodje (oz. vodje TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija), da s svojimi sestavki, preko Konoplana, redno obveščajo delavce o poteku proizvodnje po možnosti vsak mesec, najmanj pa 1 X v trimesečju. AMBULANTA INDUPLATI PRESELJENA Od 8. aprila 1981 dalje ordi-nira zdravnica dr. Marija Šiška v novih ambulantnih prostorih, ki so v upravnem poslopju Slovenijales v Preserjah. Za bralce Konoplana, predvsem pa za vse člane delovne organizacije Induplati bo ta informacija zanimiva, ker bo treba poslej po zdravniško pomoč drugam. Ambulanta je v novem upravnem poslopju, vhod v ambulanto je poseben in je zraven glavnega vhoda v upravo. Ambulantni prostori so v pritličju. Doktorica Šiška bo ordinirala za člane delovne organizacije Induplati ob ponedeljkih, sredah in petkih vsakič od 7,30. do 13,30. ure (kakor doslej). Po telefonu pa bo mogoče dobiti zvezo z ambulanto preko h. c. Slovenijales tel.: 721 915, 721 922, 721 032 in 721 033. Z ambulanto vas telefonist zveže na notranje številke 14 (zdravnik splošne ambulante), 15 (medicinska sestra) in 16 (zobozdravnik). Otmar Poročilo iz obrata (drugih poročil nismo prejeli) PREDILNICA Proizvodnjo predilnice in sukal-nice je v prvem trimesečju še vedno pod planirano. Vzrok: v predilnici je predvsem premalo vlakna, v sukal-nici pa premalo bombažnih enojnih prej za sukance. Vsled pomanjkanja vlakna smo začeli predelovati lconventirano ma-lon odpadno vlakno iz tovarne OHIS. To vlakno je potrebno ročno razvleči in daljša vlakna rezati. S tem je veliko dela, vendar z ozirom na to, da ne obratujemo s polno zmogljivostjo, lahko delavce tu zaposlimo. To vlakno je znatno cenejše in se finančno tudi to delo pokriva. Drugi problem je kvaliteta, kljub večji kontroli s strani predpostavljenih. Naj omenim napake, ki jih je mogoče z vestnim delom precej zmanjšati, te so odebeljena mesta, zamazana preja, neupobara čistilcev in nepravilni vozli. Ce bi te napake zmanjšali, bi bil tudi končni izdelek boljši, seveda z istim prizadevanjem tudi ostalih obratov do končne faze dela. Vinko Vodnik Objava Predsedniki naših samoupravnih organov Veliko besed je že bilo izrečenih o samoupravljanju, vseeno pa šene dovolj, da bi se zavedli pomembnosti, ki nam je s tem dana. Za nami je čas, ko smo se pogovarjali o manj pomembnih rečeh. Danes odločamo o delitvi dohodka in o obveznostih do skupnosti ter celovito koristimo moč proizvajalcev. Zato, da bi spregovorili nekaj besed o ljudeh, ki predsedujejo našim delavskim svetom, smo te povabili na razgovor. Vsem smo postavili okvirno enaka vprašanja, zato, da dobimo celovito sliko. Razgovor je vodil O. Lipovšek, vprašanja pa so bila naslednja: — Ime in priimek ter delovno mesto sogovornika; — Delovni staž; — Število članov tozda, katerega predsednik-ca DS je; — Kdo je bil predsednik-ca v prejšnji mandatni dobi? — Ocena opravljenega dela v prejšnji mandatni dobi; — Imate izdelan koncept dela, za predsedovanje vašemu delavskemu svetu? — Ali ste že vzpostavili stike s predstavniki drugih družbeno-poli-tičnih organizacij oziroma z individualnimi organi DO? — Vaše želje na začetku nastopa funkcije, ki bo trajala dve leti. Štefka Forjan, TOZD PROIZVODNJA Tovarišica Forjan dela že šesto leto v predilnici kot previjalka preje. TOZD, kateremu predseduje je najštevilnejši in šteje 550 članov. Pred njo je predsedoval temu DS Vinko Kepec. Poprej ni bila članica delavskega sveta, kar pomeni, da je bila prvič izvoljena v ta organ in takoj tudi za predsednico. O delu je bila seznanjena s pomočjo Konoplana. Informiranost, tako pravi, je bila zadovoljiva. Posebnega koncepta dela nima, niti ga pripravlja, se pa zavzema, da bodo vsi v TOZD Proizvodnja dosledno izpolnjevali načrt stabilizacijskih ukrepov, ki je bil objavljen v marčni številki Konoplana. Morda kaže dati več pozornosti delovanju delavske kontrole in disciplinski komisiji, da bi se lahko delavski svet posvetil tehtnejšim vprašanjem. O stikih dobesedno: Z vsemi se poznam in zdi se mi, da so dobri. Konkretnih stikov še nisem vzpostavila z nikomer, v sedanji funkciji pa sem že bila povabljena na nek sestanek v Domžale. Tudi z individualnimi poslovodnimi organi še nisem imela opravka, toda če se bo pokazala potreba, bom šla tudi do njih. To je moja pravica in moja dolžnost in še nisem slišala, da bi koga zavrnili. Na koncu je želela, da posredujem bralcem njeno skromno željo, s katero prosi za razumevanje in še bolj za sodelovanje, da bo delo teklo tako, kot je doslej. Nobenih izkušenj še nima, zato je njena prošnja upoštevanja vredna. Delegati pa naj prenašajo zahteve svojih volilcev pred delavski svet in obratno, seznanjajo naj volilce s sklepi, sprejetimi na delavskem svetu. Vida Koželj, TOZD MALOPRODAJA Tovarišica Koželjeva je že enajsto leto prodajalka v prodajalni Jarše. Svojo strokovno izobrazbo pa je dobila pri Napredku, je pripomnila. TOZD Maloprodaja je eden manjših in šteje vsega 27 članov, zato so po ustreznem zakonu vsi člani tozda tudi člani delavskega sveta. Pred njo je bila predsednica delavskega sveta Majda Vrhovnikova, o delu pa je dejala, da je bilo dobro in da je bila z vsem seznanjena, saj je bila, o tem je pravkar pripovedovala, članica delavskega sveta. Da je bilo delo res dobro opravljeno potrjuje ugodni finančni rezultat ob koncu leta. Med velike uspehe kaže šteti tudi odločitev delavskega sveta, da odprejo v BiH, v Sarajevu, prodajalno, z enakim predmetom poslovanja kot v Jaržah ali v Beogradu. V Sarajevu še nimajo plana dela, ker jim je prav te dni šele potekla poizkusna doba, vse pa kaže, da so začetni rezultati obetavni. Sklenili smo tudi, da do nadaljnjega novih prodajaln ne bi odpirali, čeprav želimo, da bi jih imeli v vseh večjih mestih SFRJ. Res pa so se že neformalno pogovarjali o povečanju prodajalne v Jaršah. Promet je zelo velik, prostora pa ni veliko, da o priročnem skladišču kar molčimo. Tudi posebnega koncepta dela tovarišica Vida nima in dodaja, da je bilo delo doslej uspešno in ga velja v tej obliki nadaljevati. Strinja se tudi s skupnimi sejami z drugimi delavskimi sveti, ker to olajša delo pa tudi tolmačenja so za večje število poslušalcev lažja. Zadovoljivo je bilo tudi dostavljanje materiala za seje, kar je predpogoj, saj morajo vabiti na seje tudi predstavnika iz Beograda in Sarajeva. Ce materiala ne bi bilo, bi bilo to nemogoče. Stike z drugimi Vida Koželj še ni vzpostavila, ker jim novice in predloge za sporazume posreduje voditeljica tozda tovarišica Fanika Zajec. Na koncu razgovora je še pripomnila, da si bodo vsi v TOZD prizadevali, da ostale člane v delovni organizaciji boljše informirajo o njihovem delu, sami pa želijo, da bi bili tekoče obveščeni o proizvodnji, ker bi to olajšalo delo pri prodaji. Dobro informiran kupec bo še prišel, tega pa si vsi želimo. Kako priti do teh obvestil, ji še ni docela jasno, toda v skupno korist bo treba najti neko sprejemljivo obliko. Slavica Hafner, TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKA DOMOVA 2e petnajst let je tovarišica Hafner kuharica v restavraciji Indu-plati. Zato ker šteje njen tozd najmanj članov, komaj 20 jih je,'so tudi pri njih vsi člani TOZD tudi člani delavskega sveta. No, že na začetku sva se tako dotaknila vprašanja zaposlenosti zaposlenih. Sedaj jih je dovolj, v sezoni pa je težje, ker je treba zasesti (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) nekatera delovna mesta tako v Umagu kot na Mali planini. Pred Slavico je vodil delavski svet Stane Kramberger. O delu smo bili seznanjeni, ker smo vsi sodelovali. Menim, da smo dobro delali. Sodelovanje je bilo in je dobro, z vsemi. Sami se zberemo na seji največkrat ob 12. uri v jedilnici restavracije. Ta čas nam ustreza zaradi karakteristike dela, pa tudi prostor je takrat najlaže izkoristiti. Zato, ker .nas je malo, želim, da pridejo na seje vedno vsi, da bodo naši sklepi veljavni. Dogovarjanje pa je osnova samoupravnega dela. Odkriti pogovori so edini družbeno koristni. Večjih želja moja sogovornica ni imela. Morda to, da bi rada še naprej dobro kuhala, kar bi pomenilo splošno zadovoljstvo. Značaj dela pa zahteva seveda nekatere žrtve, katere bodo morali vsi prevzeti. Brez tega ne bo šlo. Franc Tavčar, TOZD KONFEKCIJA Sedem let že dela kot mojster priprave dela v konfekciji. Odkar so v novih prostorih v Radomljah, je delo lažje organizirati, sicer pa so obrati tega tozda še v Mengšu, v Pečah in v Mokronogu. S tem že nakazujem, je nadaljeval, da nas je veliko, kar 280. Smo torej drugi naj-večji tozd v DO Induplati. Pred menoj je našemu svetu predsedoval Janez Bergant. Zadnje volitve pomenijo zame prvo mandatno dobo. Izvoljeni člani so me še dodatno takoj izvolili za svojega predsednika. Izkušenj nimam, kar pa ne pomeni, da se ne bi soočil z nalogo, ki mi je zaupana. Doslej so bile seje vedno v Radomljah, zdi pa se mi, da je to primerno, zato nimam namena predlagati po tem vprašanju kakšno spremembo. Med pomembnejšimi nalogami je bila v zadnjem letu razrešitev problematike okrog formiranja tozda v Mokronogu. Tega si pa naši člani v obratu Mokronog niti ne želijo, ker menijo (pravilno), da bi to pomenilo večanje administracije. No, več o tem bomo slišali, ko bo za to čas, oziroma, ko bo naš delavski svet o tem razpravljal, če bo to kdo sploh smatral za potrebno. Ne nazadnje bi naglasil, da brez potrebnega šolanja tudi dobrega vodenja ni. Meni je zelo koristil eden takšnih seminarjev, tako, da sedaj vem kako in kaj delati. Pomanjkljivo je tudi prenašanje informacij iz baze na delegate, pa morda tudi obratno. Težko je namreč sklepati o stvareh, kjer so želje in mnenja različna. Prav pa je, če pravočasno načnemo tudi težka vprašanja, kot: norme so neenake; ene veljajo za izdelke za izvoz, in druge, precej višje, za izdelke za domači trg. Stiki z drugimi so dobri, tesno sodelujemo z Z K in z našo sindikalno organizacijo. Mladine je pri nas največ, toda njihovo delo ni vidno. Sicer je več povedanega, če ocenjujemo naše delovne uspehe. Ti so zadovoljivi, kar bi ne bili, če ne bi dobro sodelovali. Zaokroženo pa naj velja, da so stiki le občasni, ker se skupaj premalo zavedamo pomembnosti samoupravljanja. To bomo morali še utrditi. Kot predsednik našega DS želim predvsem več samoiniciative delegatov iz Mengša, iz Peč in iz Mokronoga. Vsi naj se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do skupnosti in naj zato prihajajo na seje, kjer bomo o težavah govorili in o zaključkih sklepali. Le s sodelovanjem bomo samoupravlj alci, sedaj smo bolj ali manj le izpolnjevalci nalog. Danica Bleje, DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Enaindvajset let je že naša sodelavka, začela je v tkalnici, se potem naprej izobraževala na ESS in dobila delo v obratnem knjigovodstvu. Enajsto leto že dela kot organizator-programer v EOP (računalnik). V naši delovni skupnosti je 113 članov, delavskemu svetu je pred menoj predsedoval Rajko Kavčič. Delo je bilo dobro opravljeno, ker je treba upoštevati, da je kar polovica naših članov delovna v tej ali v oni organizaciji, svetu ali komisiji. Sama sem članica ZK, kar omogoča, da koordiniram naše delo. Vseeno se premalo zavedamo pravic, ki nam jih daje samoupravljanje; to velja za vse svete, čeprav se le kažejo napredki. Najprej bi želela doseči, da bi nam materiale za seje pripravile strokovne službe pravočasno. Dalje bomo morali dosledno spremljati izpolnjevanje stabilizacijskih ukrepov ter delo nekaterih komisij. Pravilnost takšne ocene potrjuje dejstvo, da je bil zaključni račun za leto 1980 zelo ugodno sprejet, ker so o njem člani podrobno razpravljali. Zal sem kritična do dejstva, da smo bilanco potrdili zelo na hitro, medtem ko smo o manj pomembnih zadevah razpravljali nekajkrat več časa. Želim, da bi delegati iznašali mnenja baze in ne svoje osebno stališče, ker je le to delegatski način delovanja. Pri takšnih odločitvah bodo tudi sprejeti sklepi odraz volje večine. Zelo si želim, da bi se člani našega delavskega sveta čimvečkrat oglašali na sejah in tam iznašali svoja mnenja in predloge, in da ne bi govoričili v raznih neformalnih krogih, kjer se vesti ali želje izkrivljajo ali pa tudi (ne)namerno kritizirajo. Ivo Sešek, DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Tovariš Sešek je vodja razvojnega oddelka in dela v skupnih službah. Član delovne organizacije je že od leta 1950. Temu delavskemu svetu je pred njim predsedoval Riko Kregar, vseh članov delovne organizacije je nekaj manj kot 1100. Do nove funkcije je bil tovariš Sešek zelo kritičen. Nima izkušenj, prav v tem času pa terja samoupravljanje poglobljeno delo, da bodo kos nalogam, kot so delitev dohod-(Nadaijevanje na 5. strani) Kres na Dežuje, kot takrat, ko je nastajal ta svojevrstni vzpon na 2558 metrov visoki Grintovec. Bilo je pred dvaintridesetimi leti in vseh, ki so sodelovali, se ne spominjam več. Nekatere bom imenoval le z imeni. Kaj bi s priimki in mnogimi današnjimi akademskimi naslovi, ko pa smo bili takrat, leta 1949, še vsi mladi in brez ingov in doktorjev. Bili smo samo planinci. V pomoč za to nalogo, da opišem našo odločitev, da prižgemo na predvečer 1. maja 1949 kres na vrhu Grintovca, sem izbrskal star zemljevid Ljubljanskega okrožja s Kamniškimi planinami, z Gorenjsko ravnino in z Ljubljanskim poljem. Zemljevid so natiskali leta 1935. Star je že, pa kaj, ko je tudi od našega vzpona na Grintovec minilo že toliko let. Ker pa je taisti zemljevid služil našemu podvigu tudi takrat, sem si lažje predočil še enkrat vse tisto. Torej, tako je bilo: Ivo in Poba sta mi naročila, da naj pridem v opoldanskem odmoru pred Zargijevo skladišče (takrat smo v administraciji delali še deljeno, od 8,—12. in od 13,—17. ure). Ivo se je že domenil o naši nameri, imel pa je tudi že potrebno dovoljenje. Kdo bi takrat sploh rekel ne! Tako smo PREDSEDNIKI NAŠIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV (Nadaljevanje s 4. strani) ka, izvoz, stabilizacijski ukrepi in več podobnega. »Ze v tem kratkem času smo imeli ravno zato več sej, kot v predhodni mandatni dobi,« je naglasil moj sogovornik. Delo je že utečeno, več pozornosti pa bomo dali poročilom naših komisij (DS DO jih ima 5) tako, da bomo mi osredotočili delo le na najbolj pomembne zadeve. Seje DS DO so običajno skupne z DS SS. To pomeni manj časa za seje, kjer je treba obravnavati iste zadeve. Dnevne rede bomo kot doslej priredili tako, da bo lahko vsakdo sodeloval tam, kjer je udeležen. Sicer pa bomo zahtevali za posamezne predloge mnenja strokovnih služb; šele na tej osnovi bomo sklepali. Materiale za seje bodo morali prizadeti pripraviti pravočasno, ker bi delegati sicer ne mogli o problemih razpravi j ati. Ze moje delo terja sodelovanje, zato sodim, da bom sodelovanje v tej funkciji lahko le še utrdil. Opominjam pa po tej poti vse člane tega DS, da se redno udeležujejo sej in z morebitno odsotnostjo ne postavljajo sklepčnost v negotovost. Vesel pa bom predvsem, če bo uspelo v tej mandatni dobi ugodno rešiti vprašanje nabave surovin za proizvodnjo, kar bi omogočilo ureditev številnih drugih vprašanj, katerim sicer komaj vidimo do konca. Grintovcu napolnili v tri pločevinke okrog 30 1 odpadnega olja, v dve stari vreči pa smo natlačili odpadne preje. Nekaj vreč smo vzeli še dodatno, ker smo tovor v Kamniški Bistrici razdelili. No, to je že drugi del, zato nazaj k pripravi materiala za kres. Vse nabrano smo z diro zapeljali na železniško postajo Jarše. Čakalnice takrat še ni bilo (stara je med vojno pogorela — 16. nov. 1944) in smo za zaščito pred dežjem vse pokrili s staro ponjavo, katero pa smo vseeno morali vrniti v Induplati. Naslednji dan smo se, opremljeni za vzpon v gore, zbrali na postaji. Poba je z ostalimi (Džoni, Ivek, Miro, Brate in morda še s kom) že bil na vlaku. Skozi okna smo pretovorili na vlak »našo prtljago« ter nazadnje še sami vstopili. V Kamniku je že močno deževalo. Nekdo je obljubil, da bo poskrbel za prevoz do Kamniške Bistrice. Začetek je bil bolj žalosten in o avtomobilu ni bilo nič videti. Nazadnje je le pripeljal neki džip in naša dobra volja je takoj porasla. Pripomoglo je tudi žganje, ki smo ga imeli s seboj za poudarek velikemu dogodku na vrhu. V Kamniški Bistrici je deževalo še bolj, čeprav so nekateri napovedovali izboljšanje vremena oziroma kar sončno. Preudarjali smo, kaj nam je storiti in po neki navadi vmes pili žganje. Pijancev med nami ni bilo in vsi smo pili le zato, ker smo že bili do kože premočeni. Vedno glasnejši je postajal tisti, ki je zagovarjal vrnitev domov. Bilo je že okrog poldneva, ko smo posre-brali vsak eno juho in se tako podprti le odločili, da poj demo na vrh. Tudi deževalo je malo manj. Tovor smo že prej razdelili. Ivo me je vzel za »par«. Odločil se je za odpadno olje, čeprav sem bil bolj navdušen za prejo, toda Ivota sem le poslušal. Bil je izkušen planinec, sam pa še nisem bil nikoli na Grintovcu. V Bistrici še tega nisem vedel, kje sploh je. Za domom gre položna pot do stare žage in do Gamsovega skreta. Nekaj prej se pot proti Kokrškemu sedlu odcepi v levo. Hitro postaja vse bolj strma, dokler se ne prične vijugati po mladi podrasti. Tam je začelo zopet močno deževati. Najin sodček z oljem je nosil vedno le tisti, ki je bil zadaj. Menjavanje položaja pa je postajalo odvečno. Ivo je zato sklenil, da bo poslej sam nesel najin tovor. Prepričan sem bil, da je cilj že blizu, toda niti do plazu še nismo prišli. Počasi se je pričelo temniti. Naša vrsta se je že močno razvlekla. Na sredini plazu, pod Coj-zovo kočo, sem bil že tako utrujen, da bi najraje kar tam ostal. Ivo pa je korakal naprej, kot da gre po ravnici. Težave so imeli tudi tisti, ki so nosili odpadno prejo. To je dež namočil tako zelo, da je postala nekajkrat težja. Kadar so stisnili svoj tovor, se je voda odcedila kar v močnem curku, zato da bo nasled- nji hip zopet zastajala na hrbtih nosačev kresa. Govoricam, da do koče ni več daleč, kar nisem hotel verjeti, ker so to govorili že debelo uro. Menda je potem nekdo z vrha sedla z baterijo posvetil proti nam, kar je bilo videti, kot bi bil tisti pripet nekam v nebo. Nisem verjel, da bom prilezel še isti večer prav tja gor. Pa sem. In ostali tudi. S tovorom nismo smeli v kočo, zato smo ga pustili pred vhodom. Kaj se je dogajalo pozneje, ne vem točno. Spominjam se le, da nas je bilo sedaj zopet več. Zopet sem videl nekatere, ki so se podali na pot že dopoldne, ko smo mi pri žganju še odločali, bi, ne bi. Tem seveda ni bilo treba nič nositi. Kmalu se nam je pridružil tudi Mico s švogurom. Bilo mi je všeč, da je držal besedo, da pojde z nami v akcijo. Svogur, takrat še zelo mlad, se je naslednji dan med redkimi povzpel celo na sam vrh. Cojzova koča je šele na višini 1.791 m, do vrha je torej še nekaj manj kot 800 metrov. Vraga, še pol poti, sem si mislil, toda od koče do vrha je pot veliko kratkočasnejša, kot tisti neskončno dolgi plaz pod sedlom. Kdaj sem zaspal in kje, sem že pozabil. Spominjam pa se, da je sneg pobelil vrhove, ko smo naslednje jutro začudeno gledali nekaj časa drug drugega in nekaj časa goro, ki jo je še kazalo premagati. S kresom pa smo že zamudili, ker bi ga morali prižgati zvečer, ko smo prišli, zavoljo slabe-bega vremena, šele v mraku do Coj-zove koče. Naš material smo pustili v koči ter odnesli s seboj le toliko preje in olja, da smo 1. maja 1949 v dopoldanskih urah le prižgali kres, ki pa ni zagorel, zato pa tako kadil, da smo bili prepričani, da v dolini tudi dim vidijo. Pa niso. Sploh niso gledali, ker niso verjeli, da bomo v takšnem vremenu šli v gore. Pot v dolino je bila lažja. Bili smo tudi brez tovorov. Radost pa nas je navdajala, da smo dosegli, kar smo si zastavili za cilj. Takrat sem bil prvič na Grintovcu. Nekaj let kasneje sem šel samo v enem letu sedemkrat na vrh. Največkrat sem bil v družbi s Pobom in Božotom. Dandanes je gora zopet tako visoka in le moj pogled se še ustavi na vrhu, ki je ravno 300 metrov nižji od očaca Triglava. Vem, časi so drugi, toda takrat nam je bilo lepo, čeprav smo bili slabo opremljeni in oblečeni. Nekdo nam je za ta podvig priskrbel prave gojzerice^ za katere nam ni bilo treba odšeti pičlih »pik«. Vse manjkrat sem šel v planine, tako imam še danes tiste goj-zerice, čeprav so že nekajkrat po-templane. Napak dela, kdor živi od spominov, je pa vseeno lepo, če veš, da si nekaj dosegel, ker si to hotel. Otmar Pojasnilo V članku sem nekajkrat omenil imeni Ivo in Poba. V izogib zamenjavam bi rad v teh primerih dodal, da je Ivo tovariš Ivo Stefančič in Poba tovariš Vencelj Perko. Voda in okolje Pozimi se s strahom oziramo v nebo, koliko snega nam bo nasulo, da ga bomo morali odmetavati s poti in poslopij. Spominjamo sc zim, ko so se lomila drevela in ostrešja in ko je zamrl skoraj ves promet. Mraz in poledica sta povzročila veliko nevšečnosti: zdrav si odšel na delo; nepričakovan spodrsljaj in že se ti je na roki ali nogi belil mavec. V marcu je sonce dobilo moč, in sneg je pobralo. Jutra nam je grenila neprestana megla, ovirala je voznike in zastrupljala ozračje nad mesti. Aprilski dež izpira sol s cest, saje s streh in polj. Vse se vrne v zemljo. Tako je pot vode v naravi (trdo, tekoče in plinasto stanje). Danes nas zanima tekoča voda. V naravi je vode izredno veliko. Poznamo jo kot studenčnico ob izvirih, kot slatino, polno mineralov, termalno vodo v toplicah. Potoki se zlivajo v rečne struge in v njih se prebijajo do morja. Človek izkorišča vodo za plovbo; mehansko energijo spreminja v električno, namaka polja... V zadnjem času izkoriščamo tudi geotermalne lastnosti voda. Ob izvirih zajezimo vodo in jo po cevovodih privedemo do stanovanj, tovarn. V stanovanju jo uporabljamo za prehrano, pranje, zalivanje ... Prav tu pa se začenja uničevanje narave. V zemljo odteka voda, s katero smo z avtomobilov sprali olje in masti, pri tem pa uporabljali še detergente. Gospodinja je ravnokar naložila perilo v pralni stroj. Dodala je detergent, ki se bo po določenem času stopil v vodi. Nazadnje bo črpalka pognala z detergentom onesnaženo vodo iz bobna v odtočno cev. Ce je pri hiši še stroj za pomivanje posode, se vse ponovi. Peneče kopeli in šamponi — vse odteka v odtočne cevi. Ce je v naselju urejena kanaliza- ZABAVA NA TUJ RAČUN Medtem, ko je točajka stregla žejnim sodelavcem za točilno mizo v novi delilnici hrane v INDUPLATI v Jaršah, so neznani poredneži onesposobili njeno dvokolo. Prepričani smo, da je bila to le šala. Drugače misli Slavica, ki se je v poznih večernih urah vračala domov v Rove. Dvokolo je potiskala ob sebi, ker je zavoljo odvite osovine bilo za vožnjo neuporabno. Morda se je storilec smejal, ko je videl, da mu je »šala« uspela. Morda se bodo prihodnjič smejali njemu. Ko bi se le! Otmar cija in če premore čistilno napravo, potem se voda vsaj prečisti. Nevarne so tudi greznice s poni-kovalnicami. Tam gre vse naravnost v zemljo, ki jo zastrupljamo s kemikalijami. Te si najdejo pot do talne vode. Tako zastrupljamo sami sebe. Še večjo nevarnost predstavlja izlitje nafte in njenih derivatov v zemljo. Ce bi se na cesti Trzin— Mengeš izlila cisterna nafte, bi to lahko imelo katastrofalne posledice za pitno talino vodo. Novozapadli sneg je bel, toda kakšen je po mesecu dni??? Dimniki spustijo v ozračje dnevno več ton saj in žvepla, ki se v višjih plasteh ohlaja in pada na zemljo. Tretji naravni sovražnik so umetna gnojila, ki se pri kemijski pre- obrazbi spremenijo v netopne snovi. Tudi te so strupene in si najdejo pot v vode talnice in reke. Naslednji onesnaževalec so tovarne. Kljub čistilnim napravam se lahko zgodi, da pridejo kemikalije v zemljo. Pokazali smo nekaj stvari, na katere lahko vplivamo. Opozorila strokovnjakov niso le tema skupnosti za zaščito okolja, temveč neprestana akcija za boljši jutri. Pri računu za vodo plačamo še prispevek za razširjeno reprodukcijo in smetarino. Zanima pa me, kje se ta sredstva rabijo. Če bi se za svoj namen, bi morala biti akcija široko zasnovana — kot je širok krog plačnikov teh prispevkov. Marjan Slapšak Naši smučarji pred startom za »Zlato nit« Podiranje topolov (članek na 11. strani) Skupščina 00 ZSS DSSS Induplati Jarše V petek, 27. marca 1981, so imeli delavci DSSS Induplati Jarše občni zbor OO ZSS. Naloga zbora je bila, da izvoli nadomestne člane v izvršilni odbor OO ZSS DSSS in začrta smernice za delo v letu 1981. Po pregledu in analizi dosedanje aktivnosti smo sprejeli plan dela za leto 1981, ki še naprej vsebuje vse aktivnosti iz preteklega obdobja. Poseben poudarek smo dali večjemu angažiranju pri uresničitvi delegatskega sistema in samoupravljanja v DO kot tudi izven DO. Za preteklo obdobje smo ugotovili, da je velika pomanjkljivost, ker se vpliv ostalih družbeno političnih organizacij premalo odraža pri delu sindikata. Zato je ena od glavnih točk novega plana dela ta, da se sindikat bolj poveže z ostalimi družbenimi organizacijami. Le na tak način bomo kos delu, ki nas čaka, predvsem pripra- va na 3. Kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Eden od sklepov skupščine je bil tudi ta, da predložimo ostalim OO ZSS naše DO, da bi združevali 30% sredstev od vsake organizacije v skupni sklad namenjen športnemu in kulturnemu delovanju. Ugotovili smo namreč, da v primerih, ko naj bi organizirali kakšno tekmovanje v okviru DO ali se udeležili tekmovanj kot ekipa DO, nastane problem financiranja teh akcij. Vse preveč je odvečnih poti, da bi zagotovili potrebna sredstva. Upamo, da bodo tudi ostali člani sindikata za takšno rešitev. Takšna rešitev bo pripomogla k večjemu razmahu rekreacije in tudi kulturne prireditve ne bodo toliko odmaknjene iz življenja DO. Vinko Kurzvveil Moja tekaška smučina Skrb za zdravo telo in delovno storilnost ohranjamo tudi s športom, ki ga gojimo tudi pozimi, zato je zelo pomemben tek na smučeh. Vsako leto so organizirani smučarski maratoni, ki so posvečeni spominu na prehojene poti naših borcev v NOB. Proge potekajo mimo spominskih obeležij in po terenih, na katerih so se borili partizani. Z udeležbo na teh tekmovanjih pa se krepi naša obrambna moč. Naj navedem nekaj krajev, po katerih se imenujejo tekmovanja. Prvi so Bloški teki, eden od tekov je posvečen tovarišu Dakiju, ki je ustanovili prvo partizansko smučarsko četo v NOB. Na tem tekmovanju sem sodeloval v teku na 15 km in zasedel 72. mesto med 2400 tekmovalci. Na Črnem vrhu nad Idrijo je bil »Trnovski maraton«, ki je naša najmnožičnejša prireditev, saj so prisotni udeleženci iz vse države. Posvečen je Vojkovi brigadi, ki se je borila na Primorskem. Znak za start je dal Franc Tavčar-Rok vsem petim tisočem udeležencev, med katerimi sem zasedel 124. mesto. Naslednje tekmovanje je bilo na Gorenjskem v Dupljah v spomin na Kokrški odred. Tudi v Dražgošah je tek posvečen hudim bojem s sovražnikom. Naj omenim še ostale maratone v spomin NOB, ki sem se jih udeležil. Na Pokljuškem maratonu oziroma na »Memorial mrtvega bataljona« sem startal na 21 km. V Ravnah na Koroškem je potekal tek na 25 km po poteh štirinajste divizije. Bil sem tudi v sosednji republiki v Mrkop-lju pri Delnicah na teku v spomin na 26 zmrznjenih partizanov. Tek treh dežel, ki poteka po mejah na- še države z Italijo in se konča na Koroškem v Avstriji, združuje dobre odnose med nami in sosednjima državama. Ta tek je eden zadnjih v sezoni, zato pa je naporen in dolg 30 km. V aprilu je še zadnji tek na Vršiču. Upam, da se ga bom udeležil. Lahko bi našteval tekmovanja, na katerih sodelujem pa naj bo zaenkrat dovolj. Kogar zanima kaj več, naj se mi pridruži, da bo smučina bolj pestra. Frenk Kavka Seminar za vodstvo OO ZSMS Seminar je potekal 14. in 15. marca 1981 na Trojanah. Vse prisotne je ob otvoritvi seminarja pozdravil Miro Glavinac, podal program dela in predal besedo Hermanu Brezniku, predsedniku izvršnega sveta, ki je prisotne mladince seznanil z gospodarskimi problemi. Industrija v letu 1980 ni imela izgub, izvoz je dosegel vrednost 47 milijonov dolarjev in je za 49% večji od leta 1979, uvoz pa je znašal le 500.000 dolarjev, zato tehnologija in proizvodnja nazadujeta. Na prehodu iz leta 1980 v 1981 je bilo čutiti pomanjkanje materiala, kar je posebno prizadelo tekstilne tovarne. V Sloveniji bomo v letu 1981 uvozili za 688 milijonov dolarjev nafte, količina pa bo torej odvisna od cene nafte. Ocenjujejo tudi, da razna nemontirana oprema, ki leži na to-tovarniških dvoriščih po vsej Jugoslaviji, znaša 5 milijard dolarjev. Trgovine so bile dobro založene (prašek in kava — jugoslov. problem že nekaj časa). Poraba umetnih gnojil se je povečala za 41 %, poraba mesa pa za 15 %. Družbeni proizvod se je povečal za 32%, realno gledano v primerjavi s cenami prejšnjega leta pa le za 8 %. Lotili smo se tudi teme, kako mladina preživlja prosti čas, ki ga ima približno 2 do 3 ure na dan. Najboljše je delovanje v raznih društvih. Eno od možnih oblik udejstvovanja sta predstavila tudi predstavnika iz »Radio študent«. Pogovarjali smo se o glasbi, odgovarjala sta na naša vprašanja, tako da je nadaljevanje seminarja potekalo v veselem vzdušju. Naslednji dan smo po skupinah obravnavali problematiko zaposlovanja. Stalna naloga Skupnosti za zaposlovanje in tudi ZSM je spremljanje gibanja zaposlenosti in brezposelnosti. Vse večjo pozornost bomo morali posvetiti usmerjanju učencev in tudi spreminjanju že zakoreninjenih predstav o vrednotenju dela. Mladina se bo izogibala telesno napornemu in zdravju škodljivemu delu tako dolgo, dokler ne bomo priznali tem poklicem prave vrednosti. S tem mislimo predvsem na razne materialne motivacije. V praksi je potrebno povečati pozornost zaposlovanju znotraj OZD; preiti moramo od ekstenzivnega na intenzivno zaposlovanje. Prav tako bi bilo pravilno, da bi ukinili vse oblike honorarnega dela oz. zaposlitve upokojencev, saj bi s tem odprli vrata nezaposleni mladini. Mladi v OZD pa se tudi premalo povezujejo s štipendisti. To je kratek povzetek dveh delovnih dni seminarja. Lado Narobe III. kongres r samoupravljata Jugoslavije Junija letos bo v Beogradu III. kongres samoupravljalcev (I. kongres je bil leta 1957 v Beogradu, II. pa leta 1971 v Sarajevu). Oba dosedanja kongresa sta bila v času, ko je razvoj samoupravljanja nekako zaostajal. Pobudo za III. kongres je dal še tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici. Za celovitejšo informacijo o namenu kongresa objavljamo skrajšan razgovor novinarja Jožeta Jagodnika s predsednikom koordinacijskega odbora SRS za pripravo kongresa (predsednik rep. sveta Zveze sindikatov Slovenije) z VINKOM HAFNERJEM. Povzetek je pripravil O. Lipovšek. Vprašanje: Kako bi označili največ j e dosežke, katere so najbolj pozitivne rešitve v dosedanjem obdobju samoupravljanja? Odgovor: Pred tridesetimi leti izjavljeno geslo »tovarne delavcem« smo v dobršni meri že uresničili, tozd se je uveljavil kot temeljna samoupravna skupnost za krepitev delavčevega položaja, okrepil se je tudi družbeni značaj dohodka. Uveljavlja se tudi delegatski sistem, ki je šele na začetku, vendar predstavlja odločilen vzvod za uveljavljanje delavčevega vpliva. Vprašanje: Kateri so problemi, katere so slabosti, ki otežujejo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov? Namen kongresa je kritična ocena sedanje stopnje razvoja samoupravljanja? Odgovor: Želim opozoriti, da je samoupravljanje zelo izvirna in zagotovo najboljša pot k osvoboditvi dela in delavcev, vendar ta pot ni prav ravna in široka cesta, ampak še dokaj ozka in vijugasta pot, ki ima sicer jasen cilj, vendar je možno tudi skreniti z nje. Razvoj tudi ni odvisen le od dobre želje delavcev, družbenih sil, komunistov, sindikatov, SZDL in drugih, ampak tudi od razvitosti proizvajalnih sil, od stopnje družbene kulture in zavesti delavcev. Obstajajo tudi določeni odstopi v konkretni družbeni sestavi, npr.: kdor se je navadil upravljati v imenu delavcev, se kaj težko privadi na upravljanje delavcev samih. To je tudi del vodilnih ljudi, ki sicer niso nasprotniki samoupravljanja, ki pa ga vendarle priznavajo bolj formalno. Vprašanje: V pripravah na III. kongres moramo oceniti položaj, v kakršnem smo. Kakšen je ta položaj? Odgovor: Ta položaj je v združenem delu zelo resen, povezan s celo vrsto gospodarskih težav, ki prihajajo deloma od zunaj, deloma od znotraj. Velika gospodarska nestabilnost je objektivno huda ovira za razvoj samoupravljanja in dejansko krepitev življenjskega standarda. Nosilec priprav za kongres je zveza sindikatov, ki naj ustvarja pozitivni odnos in pozitivno vzdušje med delavci za uspešne priprave na kongres. Vprašanje: Katere so značilnosti programa in specifičnosti v Sloveniji? Odgovor: Takšno gospodarsko in kulturno ter s tem tudi samoupravno razvitejše okolje, kakršno predstavlja republika Slovenija, bi se moralo temu ustrezno kakovostnejše pripravljati na kongres in se potruditi, da v tem pogledu prednjači. Vprašanje: Kakšen je bistven namen kongresa in v kakšnem primeru kongres ne bi dosegel namena? Odgovor: Da bi kongres dosegel svoj namen, je bistvena odmevnost v samih pripravah in spreminjanju razmer v družbeni bazi. Kongres čisto brez sadov ne more biti, ker je dobro zastavljen. Osnovni namen pa bi zgrešili: — če bi ga pripravljali le kot dobro organizirano veličastno družbeno manifestacijo in bi bil sam sebi cilj, — in če bi na njem prevladale izključno kritične ocene sedanjega stanja, težave, tegobe, na pomoč pa bi klicali nekoga zunaj združenega dela, ki bo reševal težave namesto nas samih. To bi bila lahko država. Vprašanje: Ali bo katera od točk dnevnega reda posvečena vprašanjem nenehnega širjenja administracije oziroma pravilnega vrednotenja dela neposrednih proizvajalcev in ljudi, ki delajo v pisarnah? Odgovor: To bo ena najpomembnejših točk dnevnega reda. Slovenski sindikati smo zavzeli stališče, da je treba zagotoviti kvalificiranim delavcem v prozvodnji, nosilcem proizvodnje, vsaj takšen osebni dohodek kot delavcem v administra-tivno-tehničnih poslih s srednjo izobrazbo. To seveda ne pomeni vseh delavcev s srednjo izobrazbo, ker mnogi opravljajo tudi zelo zahtevna dela organizatorjev proizvodnje. Kar zadeva širjenje administracije, je v teku akcija, ki bo zavrla to širjenje. Delavci v neposredni proizvodnji morajo v večji meri vplivati na odmerjanje obsega administra- III KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE l 1981 J cije in dohodek administrativnih delavcev. Vprašanje: Ali bo na kongresu govor o vse večji nezaposlenosti ljudi v naši državi, zlasti mladine s srednjo, višjo in tudi visoko šolsko izobrazbo, ki prvič išče zaposlitev? Po drugi strani pa je precej nezasedenih delovnih mest. Ali bomo začeli akcijo, da naj bi upokojenci prenehali delati in odstopili mesta mlajšim? Odgovor: To je pomembno vprašanje, vendar vsaj v Sloveniji nekoliko pretiravamo z oceno možne nezaposlenosti. V Sloveniji je danes približno 12 tisoč nezaposlenih, kar je v odnosu do zaposlenih le 1,4 odstotka in še to v pretežni meri nekvalificirani delavci in ženske, ki se želijo zaposliti le pod določenimi pogoji. Težji je problem v drugih republikah. Zdi se, da je bistveno vprašanje, kako rešiti to čudno neskladnost med nezaposlenimi in nezasedenimi mesti. Pomagalo bo usmerjeno izobraževanje in kvalificiranje delavcev za ustrezno delo. Kar zadeva zaposlovanje upokojencev tudi nekoliko pretiravamo. Na stalnem delu je zaposlenih sorazmerno malo upokojencev, več jih je v pogodbenem razmerju. Rešitev je v pravilnem usposabljanju mladine in v celotnem prestrukturiranju gospodarstva. Volitve Kandidate evidentirajo delavci, delovni ljudje in občani na svojih sestankih. Pri nas smo predlagali tovariša Draga Mdrženoviča. V občini Domžale bodo izmed vseh predlaganih izvolili 3 delegate v sledeči strukturi: en mladinec, ena ženska in eden iz krajevne skupnosti, in sicer iz kemične in tekstilne industrije ter iz vzgojno izobraževalne dejavnosti. Volilno telo bo v Domžalah sestavljeno iz 7 članov: po en član iz OK SZDL, So občine, skupščine SIS in KS, ter trije člani iz združenega dela (Toko, Helios in Trak). Za delegate se izvolijo delavci, ki: — z delom izkazujejo idejnopoltič-no opredeljenost za socialistično samoupravljanje, (Nadaljevanje na 10. str.) Kako in kdaj bomo letovali v Umagu V marcu smo izdali prijavnice za ieiovanja, ki jih bo potrebno izpolniti in oddati do 25. aprila in s tern omogočiti normalni postopek pri razporejanju delavcev in upokojencev po predvidenem pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet. Počitniški dom bomo odprli že v začetku junija, zaseden pa bo tri Cene so sledeče: tedne s šolami, ki bodo imele šolo v naravi. (OS Venclja Perka in OS Slandrove brigade iz Domžal in OS Prevoje-Brdo). Prva izmena za naše delavce in upokojence je predvidena za ponedeljek, 29. junija, izmene pa bodo do vključno 31. avgusta ali po potrebi še dodatnih 7 dni. Proste kapacitete koncem junija in v drugi polovici avgusta bomo zasedli z delavci DO Helios, Domžale, s katerimi imamo že dolgoletno sodelovanje. Prikolice bodo postavljene v istem času, kot bo posloval Počit, dom za naše delavce. Postavljene bodo predvideno v bližini doma, tako da bo omogočeno koriščenje sanitarij (brez pranja posode itd.). Dom bo posloval s prekinjenim delovnim oz. poslovnim časom za delavce DO In-duplati in ostale pogodbene stranke, s katerimi imamo sklenjene sporazume o oddaji prostih restavracijskih kapacitet. To nam zakon dovoljuje, drugačen način poslovanja (odprti tip restavracije) bi bil protizakonit. Cene penzionskim storitvam smo predvidevali na podlagi dviga cen živil, ostalega materiala in stroškov. Te cene pa bodo na podlagi sedanjih cen, ki se vsakodnevno dvigujejo, komaj zadostovale pokritju tekočih stroškov poslovanja, tako, da ne bomo izvršili v tem letu nekih večjih popravil oziroma večjih vzdrževalnih del. ZLATA NIT JE ZA NAMI V soboto, dne 21. 3. 1981 smo mladinci OO ZSMS Induplati Jarše organizirali sindikalno tekmovanje v smučanju na Mali Planini. Tekmovanje je bilo v veleslalomu, kjer sta se med seboj pomerili ženska in moška ekipa. Ker naloga organizacije ni lahka za mladince, smo morali poprositi tudi sindikat, ki je prevzel finančno plat tekmovanja. Trije člani sindikata so tudi skupaj z mladinci že prejšnji dan poteptali in uredili progo za nemoteno tekmovanje pred našim domom na Mali Planini. Proga je bila dolga približno 500 m in je štela 11 vratič. Za dobro povezavo med startom in ciljem sta skrbela Mira in Vinko s »toki vokijem«. Tekmovalo je 7 žensk in 18 moških ter 4 predtekmovalci — otroci naših sodelavcev. Po končani tekmi je bila v domu razglasitev rezultatov in podelitev prehodnega pokala in diplom. Nato je sledilo kosilo z enolončnico, kmalu potem pa smo se odpravili vsak po svoje proti smučišču ali domu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske: 1. mesto: Vrhovnik Majda s časom 40 sekund 2. mesto: Makovec Pavla s časom 42 sekund 3. mesto: Seliškar Zdenka s časom 47 sekund Sledile so še: Pavlič Bernarda, Peterka Marija in Urbanija Jelka, Štrukelj Martina pa je bila diskvalificirana. Moški: 1. mesto: Zabret Milan s časom 38 sekund 2. mesto: Makovec Marjan s časom 40 sekund 3. in 4. mesto Šuštar Tone in Kavka Franc s časom 41 sekund Sledijo še: Šuštar Tone 1962, Starc Franc, Zupan Marjan, Korošec Matjaž, Burja Franc, Lavriša Stefan, Pogačnik Mitja, Pipan Marjan, Pe-stotnik Dane, Hudomal Drago, Jerman Stane, Tome Stane, Begič Nu-raga in Jug Stane. Izven konkurence so vozili: Vrhovnik Tomaž in Rok, Poljane Mateja in Jerman Martina. Jelka Urbanija Počitniški dom v Umagu: Vrsta storitve Penzion za člane DO, svojce, upokojence in svojce upok. DO Otroci članov DO do 12 let z ležiščem Otroci članov DO do 12 let brez ležišča Odhodno kosilo, plačano v Jaršah Penzion za ostale goste cena v din 270.00 200.00 170.00 80,00 320.00 Uporaba prikolice Velikost prikolice Manjša — 3 ležišča Srednja — 4 ležišča Večja — 5 ležišč Rjuha 1 kom Prevleka 1 kom Cena ležišča v prikolici se za ostale goste poveča za 20,00 din. cena na dan 150.00 + turist, taksa 200.00 + turist, taksa 250.00 + turist, taksa 10,00 7,00 )om na Mali planini bomo odprli predvidoma 20. oz. 28. junija. Prosimo, da se rijavite istočasno s sedanjim razpisom, tako, da nam omogočite sprejem tujih re-ervacij za proste termine. Cene za Malo Pianino: Vrste storitve: Penzion Regres do 7 dni v letu Prispevek delavca Otroci do 12 let Regres do 7 dni v letu Prispevek delavca Penzion za ostale goste 135,00 135,00 100,00 100,00 cena 270,00 200,00 320,00 Maks Kramberger JEZIKOVNE NAPAKE Kako pišemo V današnjem vse bolj časovno omejenem svetu je potrebno tudi čim bolj ekonomično kratko in jedrnato izražanje. Nujna je raba kratic, z njimi namreč — kot pove že beseda sama — na kratko izrazimo neko daljšo misel, skupino besed. Kratic poznamo več vrst — od tistih, ki so napisane z eno črko, do tistih, ki so sestavljene iz dveh, treh in več črk; od tistih, ki jih pišemo z malimi črkami, do tistih, ki jih pišemo z velikimi črkami, v kombinaciji malih in velikih črk ali celo številk. Označujemo lahko najrazličnejše merske in druge enote, kemijske elemente, predvsem pa je veliko kratic, ki pomenijo skrajšane naslove oziroma poimenovanja najrazličnejših organizacij, ustanov, društev, tovarn, časopisov itd. (Mimogrede — tudi naše delovne organizacije je kratica iz treh besed: INDUPLATI — Industrija platnenih izdelkov.) Pri rabi kratic je potrebno vedeti predvsem, kako take kratice pravilno pišemo in kako jih izgovarjamo oziroma uporabljamo v besedah. Kot primer bomo vzeli zelo mlado kratico, ki so jo v zadnjih nekaj letih polna vsa naša sredstva obveščanja — pisana in govorjena. To je kratica za temeljno organizacijo združenega dela — TOZD. Prav zaradi pogostnosti uporabe in potrebe po sklanjanju besede je doživela zanimivo preobrazbo. 1. Sprva kratica, pisana z velikimi črkami (TOZD) katerih vsaka označuje prvo črko besed v sklopu, je postala čisto navadna beseda tozd. Postala je samostalnik moškega spola (tisti tozd), pišemo jo z malimi črkami, jo običajno sklanjamo v vseh šestih sklonih (tozd, tozda, tožili. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje z 8. strani) — ustvarjalno, zavzeto in dosledno razvijajo socialistične, samoupravne, družbenoekonomske odnose na podlagi ustave in zakona o združenem delu, — si prizadevajo za uresničevanje dogovorjenih načrtov gospodarskega in družbenega razvoja ter drugih nalog za stabilizacijo in povečanje produktivnosti dela, — razvijajo bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, krepijo njeno neodvisnost in neuvrščenost, — odgovorno izpolnjujejo sprejete delovne in družbene naloge, — uživajo ugled in zaupanje delavcev in občanov, — bodo s svojimi izkušnjami in znanjem prispevali k uspešnemu delu kongresa. Volitve morajo biti opravljene do 15. aprila 1981. kratico TOZD du, tozd, pri tozdu, s tozdom) in v vseh treh številih (en tozd, dva tozda, trije tozdi, več tozdov). Dokaz, da je beseda postala popolnoma enakovredna ostalim, je tudi dejstvo, da iz nje izpeljujemo nove besede: na primer pridevnik tozdov-ski, glagol tozdirati, tozdiranje itd. 2. Vendar v besedilu velikokrat vidimo obe pisavi — z velikimi in z malimi črkami: Kdaj uporabljamo eno in kdaj drugo? TOZD — z velikimi črkami (kot kratico) uporabljamo samo takrat, kadar gre za uradno oznako, uraden naziv — recimo v naslovu TOZD IC. Pri tem moramo vedeti, da takšne kratice ne sklanjamo (ne smemo pisati v TOZD-u IC). Preberemo oziroma izgovorimo jo, TOZD ali še bolje kar s celim izrazom, razrežemo: temeljna organizacija združenega dela. Kot tako seveda lahko tudi sklanjamo: temeljne organizacije združenega dela, temeljni organizaciji združenega dela itd. Lahko povemo tudi v krajši obliki: rečemo samo temeljni organizaciji (brez združenega dela, saj se ta razume samo po sebi). Rečemo (in napišemo) lahko: Imamo pet tozdov, pet temeljnih organizacij združenega dela ali samo pet temeljnih organizacij. 3. Paziti moramo tudi na izraze, ki jih uporabljamo skupaj s to kratico: Zakaj? Gre za dvojnost. 2e prej smo dejali, da je beseda tozd samostalnik moškega spola in mora torej imeti pridevnik ob sebi v tej obliki — torej velik tozd. Če pa uporabljamo razrezano besedo (ne kratico) — temeljna organizacija združenega dela, je glavna beseda v tem sklopu organizacija (samostalnik ženskega spola) mora biti poleg pridevnik tudi v ženski obliki: velika temeljna organizacija združenega dela. 4. Vedno bolj v besedilu uporabljamo namesto kratice TOZD samostalnik tozd (predvsem zaradi sklon-ljivosti, lažjega izražanja) tudi v takih primerih: V tozdu PPO bodo proizvajali preoblikovalno opremo. Vesna Tomc, LITOSTROJ 2/81 Priznanja novim sodelavcem V večnamenskih prostorih restavracije »Slamnik« v Domžalah so se 27. marca 1981 na družabnem srečanju zbrali novi sodelavci, dobitniki priznanj akcije 1000 delavcev-so-delavcev. Srečanje je organizirala komisija za obveščanje in politično propagando pri ZSS Domžale. Srečali so se člani treh občin: Litije, Kamnika in Domžal. Vse navzoče, med katerimi sta bila tudi Mežnarič — predsednik medobčinskega sveta ZSS in Jerman, strokovni sodelavec republiškega sveta ZSS, je pozdravila Vera Vojska, predsednica komisije za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Domžale. V pozdravnem govoru je poudarila pomen akcije tisoč delavcev-sodelavcev in podčrtala nepričakovano dobre rezultate omenjene akcije. Veliki pridobitki akcije sta začetek izhajanja novih glasil v delovnih organizacijah, ki jih prej niso imele in zavest, da se bolj sliši glas neposrednega proizvajalca, saj je pravočasna in neposredna informacija eden od temeljev naše samoupravne družbe. Ni nas motil stil pisanja ali pravopisne napake novih sodelavcev. Veseli smo bili, da je akcija uspela animirati nove sodelavce in prepričani smo lahko, da jim bo priznanje, ki so ga na tem srečanju prejeli, pomagalo v želji, da vztrajajo pri svojem novem družbenem udejstvovanju. Podelitev priznanj predstavlja formalni konec akcije, toda pri tem se ne bomo ustavili. Se veliko dela nas čaka in zato smo se odločili, da z akcijo nadaljujemo. Ohranili bomo njene osnovne kvalitete in z nadaljnjo načrtno dejavnostjo vseh druž-beno-političnih organizacij širili dopisniško mrežo in skušali vanjo vključiti kar naj večje število delavcev iz neposredne proizvodnje. Po svečani podelitvi značk 146 novim dopisnikom iz omenjenih treh občin je vse navzoče pozdravil tov. Mežnarič in v kratkem nagovoru poudaril, da naj informacie v DO, KS in občinah odražajo interese in mnenje delovnih ljudi in ne le interese dirigirane »od zgoraj«. Kot prijeten zaključek srečanja je izzvenel nastop pevskega okteta iz DO Tosama, ki je že znan v domžalski občini po tem, da zna ustvariti prijetno vzdušje kjerkoli nastopa. Takšno število novih sodelavcev ne bi bilo doseženo, če ne bi bilo akcije in kaže s takšnimi akcijami še nadaljevati. Vinko Kurzvveil Iz naše sredine so prejeli to priznanje: Bleje Danica Flego-Škrbec Karmen Hafner Janez Lajevec Ana Limoni Drago Pipan Marjan Ručigaj Anton Sešek Ivo Škorjanc Majda Šoštarič Majda Kaj še lahko postorimo na balkonu in v vrtu Pomlad je tu in če se nismo, se moramo kaj hitro lotiti presajanja sobnih in balkonskih rastlin. Preskrbeti si moramo zemljo in lonce, Presajanje balkonskih rastlin Pripravimo zemljo, ki naj bo dovolj rahla in bogata s hranilnimi snovmi. Pomembno je tudi na katero stran hiše bomo razporedili določeno rastlinsko vrsto. Na vzhodni strani hiše uspevajo skoraj vse rastline in tu z izbiro ne bi smeli biti v zadregi. Na južni strani pa zaradi izredne vročine uspevajo le pelargonije, viseče ali končne (avstrijske pelargonije lantane, petunje ali slovenski nageljni (hitro odcvetijo), skoraj vse vrste enoletnic, (tagetes, begonije — svečno življenje, agera-tum) salvije). Na zahodno stran lahko postavimo skoraj vse tiste rože, ki uspevajo na južni strani. Na severu pa najbolj uspevajo vodenka, fuksije in gorenjski nageljni. Balkonske ali okenske rastline lahko sadimo tako, da kombiniramo pokončne in povešajoče rože skupaj v eno korito. Na novo posajene rastline postavimo v čim svetlejši prostor s primerno temperaturo, da se lahko normalno razvijajo in ne podivjajo. Podivjana rastlina kaj rada ovene, ko jo postavimo na piano ali pa ni odporna proti vetru. Dognojujemo s hranilnimi zalivki za rast in cvetenje. Dobro pogledamo, če se niso pojavili škodljivci ali drugi bolezenski znaki. Na balkon ali okno jih ne smemo prestaviti pred 15. majem, saj je v naših podnebnih razmerah do takrat nevarnost slane. Za prestavitev izberemo ne vetroven in ne preveč sončen dan. Druga dela Travo sejemo po 15. aprilu, poslužujemo pa se raznih travnih mešanic. Takoj, ko vrtnice začno odganjati, se lotimo škropljenja le teh. Tudi okopavanje in dognojevanje bo pospešilo njihovo rast. Prav tako moramo okopati in razrahljati zemljo trajnic, da bodo bolje cvetele. Ob vedno dražji zelenjavi moramo dobro izkoristiti svoj zelenjavni vrt, skrbeti, da se plevel ne bo preveč razrasel. Da bo pridelek zgodnejši in obilnejši, si pri marsikateri kulturi lahko pomagamo s PVC folijo. Izkušnje, ki si jih bomo nabrali, si dobro zapomnimo in uporabimo prihodnje leto. Podiranje topolov Se nekaj besed o podiranju topolov v parkirišču avtomobilov in koles. Topol je drevo, ki zelo hitro raste. Po zadnji vojni so jih mno- za določene rastline pa rabimo tudi dodatke za obogatitev zemlje (šota, perlit, Hidromuly, suhi ali zmleti kur jeki...). žično sadili, verjetno zaradi zavarovanja objektov ter za blažitev hude vročine v stavbah v poletju. Njegova življenjska doba je približno 30 let, nakar rastlina začne odmirati. Od naših topolov se je eden posušil, z drugih pa so padale zlomljene veje. Obstajala je nevarnost, da veja poškoduje človeka ali avtomobil, zato jih je bilo potrebno odstraniti čimprej, saj je suho drevo teže podirati. Delo je izvedlo Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Rast, ki razpolaga s primernim orodjem in opremo. Delavec, ki dela v višini, mora imeti tudi zdravniško spričevalo za višinsko delo. Delo ni tako enostavno, kot si ga zamišljajo nekateri člani našega kolektiva. Ti bi v dveh dneh vse podrli. Menim, pa, da bi tudi oni spremenili mnenje, če bi sami splezali na 22 metrov visoko lestev. Marjan Pipan O ZIM! 1980—1981 Samo za kroniste, ki bodo kdaj kasneje brskali po podatkih, ohranjamo ta podatek o zimi 1980—1981. Hladnemu vremenu v drugi polovici oktobra 1980 je sledila zelo zgodnja zima. 2e 2. novembra, v večernih urah, je sneg prvič pobelil hrib in dol tudi v nižinah. Za en dan je v novembru skopnel in zopet zapadel nov sneg. Tudi v decembru 1980 je sneg za en dan skopnel. Pobral ga je dež. Ponovilo pa se je, da je že naslednji dan (5. dec. 1980) sneg ponovno pobelil deželo. Sneg je na manjše veselje obležal kar do 9. marca 1981, ko ga je dokončno pobralo. Temperature so bile v povprečju zelo nizke, pod običajnimi. Izrazitih mrzlih dni ni bilo, toda, kar cele tedne je zdrknilo živo srebro pod 263 K (Kelvin; 1 K = —273,15° C. Zaokrožimo ta zapis s podatkom, da smo se v zimi 1980—1981 snega veselili ali pa se nanj jezili kar 124 dni. Otmar Uredniški odbor je sklenil, da bodo vsi objavljeni prispevki podpisani le z imenom in priimkom brez stopnje izobrazbe. Obzornik Mesečna ljudska revija Prešernove družbe Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje drugih poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim prednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stankom J anežem. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov: Prešernova družba, Borseto-va 27, 61000 Ljubljana. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE MIHELIČ, roj. PETRUSIC se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem prve in druge izmene v prejemarni za darovano denarno pomoč in izraze sožalja. Hčerka DORICA KRANJC in njeni sorodniki obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Barič Ivo, del. v ceradnem oddelku, vstopil 2. 3. 1981, iz JLA, 2. Maučec Milena, tkalka, vstopila 3. 3. 1981, 3. Zrnec Marjeta, tkalnica, vstopila 9. 3. 1981, 4. Lazič Snežana, tkalnica, vstopila 16. 3. 1981, 5. Smodiš Ida, tkalnica, vstopila 20. 3. 1981. Izstopi: 1. Kepec Mihaela, del. v oplem., upokojena 28. 2. 1981, 2. Slapar Frančiška, del. v oplem., izstopila 13. 3. 1981, 3. Masel Ana, del. v oplem., upokojena 25. 3. 1981, 4. Hribar Milena, prev. preje, upokojena 27. 3. 1981, 5. Poljanšek Jožefa, sprem, dvig., upokojena 31. 3. 1981, 6. Korošec Bojan, transp. delavec, izstopil 31. 3. 1981. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. Avbelj Stanislav, del. v cer. oddelku, vstopil 2. 3. 1981, 2. Kump Pavla, šivilja, vstopila 10. 3. 1891, 3. Metelko Irena, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 16. 3. 1981, 4. Us Jožica, šivilja v obratu Mokronog, vstopila 16. 3. 1981, 5. Pavli Marko, del. v cer. oddelku, vstopil 17. 3. 1981, 6. Dimc Tone, del. v cer. oddelku, vstopil 30. 3. 1981. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ni bilo sprememb. Ni bilo sprememb. POROČILO O GIBANJU OD ZA FEBRUAR 1981 Vrednost točke za mesec februar je ostala na isti višini — 0,07 din. Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja — 7.469 din TOZD Maloprodaja — 9.790 din TOZD Restavracija in počitniški do- TOZD Konfekcija — 7.279 din Delovna skupnost skupnih služb — 11.355 din Pregled osebnih dohodkov za mesec februar za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pokojih in polni oceni zahtevno- movi — 8.464 din sti del oz. nalog: TOZD TOZD TOZD TOZD Razred Malopr. Restav. Proizv. Konl. DSSS 5000—5500 15 9 5500—6000 34 49 6000—6500 79 3 41 2 6500—7000 87 1 39 4 7000—8000 200 1 6 53 14 8000—9000 50 11 6 35 12 9000—10000 37 6 2 13 12 10000—11000 24 5 11 11000—12000 7 3 9 12000—13000 2 1 1 13 13000—14000 1 1 6 10 14000—15000 1 1 7 nad 15000 1 1 1 3 11 Skupaj 538 21 20 258 105 Najnižji OD 5219 7866 6262 Naj višji OD 18158 17683 15164 19424 24236 Povprečni OD 7469 9790 8464 7279 11355 Bolniški izostanki v mesecu februarju 1981 Izstopi: 1. Kropivšek Danica, šivilja, izstopila 2. 3. 1981. 2. Prašnikar Ivana, šivilja, upokojena 3. 3. 1981. TOZD MALOPRODAJA TOZD Štev. zaposl. Izost. radi bolezni v % Izost. radi nesreč v % Izost. radi nege druž. čl. v % Spremstvo druž. čl. v % Noseč, in porod, v % Podalj. por. dop. v % Skupaj Izpadle ure Proiz. izd. iz Vstopov ni bilo. sintetičnih vlaken 556 5,43 1,17 0,34 0,18 1,02 0,72 8,86 8.674 Maloprodaja 28 2,47 0,15 5,21 4,40 12,23 575 Izstop: Restav. in domovi 20 4,32 0,41 0,41 5.14 173 1. Hribar Ljudmila, konf. zaves, Konfekcija 283 5,18 1,34 1,26 0,16 2,89 1,69 12,52 6.239 upokojena 31. 3. 1981. Delovna skupnost skupnih služb 110 4,83 0,25 0,25 — 2,44 7,77 1.504 DOPISUJTE V KONOPLANU Izostanki za celotno podjetje: Zaposle- nih 997 delavcev in 2 vajenca. Izostanki zaradi bolezni 5,56 % Izostanki zaradi nesreč 1,04 % Izostanki zaradi noseč, in por. 1,53 % Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,27 % Skupaj : 9,80 " o Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica) Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan jc oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).