Slov« 102 V Trsta, v nedeljo, 13. aprila 1S19. #hija vsak dan tudi ob nedeljah in prasni' Ih, zjutrj'. — tJfednlilvo: tilica sv. Frančiška As'škega 20, 1 nadsu. — DnpL:-, uaj sp po't jajo urni ištvu. — NtiranVIrana p'o^ia se nc spr«. Jetnijo, rokopis! so nc vračajo. Izdajatelj in ^d^cverni urednik Slef m Qod.no. - Lastnik konsorcf, lista „Ed nastL* - Tisk t!-ulearne Edinost, — Telefon uredništva ln tjdi uprave itev. 11-57. s^——— Poštno-liramlničnl ričun Itv. 8<1.f552. — ----- - = ——- L3?njk xi:v PoJvHff* • ttrr^kr v Trstu In okolld po tO stotlnlo "iifrMfr ».j unajo v šiiokostl ene kolone (82 cm) Oglasi t tu obrtnikov rrfr po 20 stot,; osmttn ce - hvale, poslanice, po ( i stot,, oglasi denarnih zav. mm : o ' • M t„ Mali oglasi po 10 stot. tn-Scda najmanj pa Lira I. Oglate jenu in cratnl cddeltk Edii.ojtl. Naročnina in rek amacije poiiljajn irkijučno upravi .Edinosti". Upr.i>a in insiratnl cJde. Iek ic nahajala v Trstu ulica sv. FrančiŠKa Asi !-'e.;a štev. '.iJ MIROVNA KONFERENCA. Iz Pariza se poroča 10. t. m.: »T.cmps« piše, da je danes svet četvorico razpravljal o vpiatianju sarrskih ruduiKOv, in o vojni odškodnini. Zdi sc. da je svet četvorice sklenil ustanoviti iz Gdanskega avtonomno državo na poljskem ozemlju. zemljem, kako sili k sklepu miru, ker jej delajo skrbi nje lastni notranji velikanski problemi, grozeči vsemu organizmu njenemu. Vidimo Francijo — preplašeno, ker jo zapuščajo nje mogočni zavezniki — kako intrigira na Odrskem, v Nemški Avstriji, podžiga v Parizu, da ohrani pri življenju — nevarnost Paniik »George Washiagion« cdplul proti Brestu, me ugodno, bo parnik prispel v Brest okoli 19. t. m. Potemtakem predsednik odide že po 19. iz Evrope. Obljubil je, da nc zapusti Evrope, preden bo zagotovljen mir; ali naj smatramo njegov odhod kot zagotovijo, da bo mir kmalu podpisan, ali pa ... da ima Wihson žc zadosti? predno odgovori. Zdi se, da mu je tale nasvctoval, naj zavrne Smutsov predlog. General Smuts je odpo-toval. Rudniška kotlina Saare pripoznana Franciji, Iz Pariza javljajo: >Petit Parisien<- poroča, do je v načelu in v splošnih črtah sklenjeno, da se rudniška kotlina Saare slavi pod lokalno upravo ob soudeležbi Francije. -Malin« Koče vedeti, da se rudniška kotlina izroči Franciji pod posebnim političnim režimom, ločenim od onega ostale Nemčije, in pod med mednarodno upravo, pri kateri bo udeležena tudi Francija. »Echo de Pariš« pravi, da se meje ozemlja Saare raztegnejo proti severu, kjer se premogovniki nadaljujejo do palatinstva. »Echo de Pariš ; meni, da odgovarja resnici vest, da so Foch, Petarin in Joffrc predložili Clemcncea-u poročilo, v katerem zahtevajo okupacijo levoga brega Rene. Preliminarili z Nemčijo. ^Oenoro. privi, da Kodo nenićkl delovati prlpu Sćmi J* razpravam o finančnih klavzulah in preliminarnih miru Se le po sprejetju teritorijalnih klavzul, Ce teh ne odobre, se bo smatralo, da je premirje kr-šeflo, Zveza narodov* Iz Pariza javljajo dne 11. t. m.: Komisija za Zvezo narodov je v svoji včerajšnji seji določila Ženevo kot se 'ež Zveze. Bilo je 12 glasov za od 19. Komisija je odobrila nove določbe glede Monroe-jcve doktrine, Taset poglavij dogovor.t je že odobrenih in sodij, da komisija dovrši nocoj delo pregledovanja. Nocoj bodo tudi razpravljali o japonskem predlogu, ki določa enakost pravic med raznimi evropskimi plemeni na eni in raznimi človeškimi plemeni na drugi strani. Francoska delegacija je predložila komisiji za Zvezo narodo spremembo, da se francoski jezik sprejme krt oficijelni jezik za besedila dogovorov in listine Zveze narodov. Sklenili niso ničesar, ker smatra komisija, da to ne spada v njeno kompetenco. vTemps« piše, da je belgijski minister za vnanje stvari, Hymaus, vstrajno zahteval, naj bo Bruselj sedež ^Zveze«, \ViIon pa da je priporočal Ženevo. Za Bruselj da so glasovale: Francija, Belgija, Kitajska, Portugalska, Češko-Slovaška. Za Ženevo pa: Zedi-niene države, Anglija, Italija, Japonska, Srbija, Grška, Romunska in Brazilija. Ogromno število brezposelnih v Belgiji. IzBruselja poročajo: Glasom nekega poročila ministrskemu svetu je sedaj v Belgiji 850.000 brezposelnih. Iz Liegi poročajo: 30.000 delavcev je priredilo umnosti, na kateri sloni prrdpotopna, vendar pa majajoča se zgradba, zgrajena s trudom v teh petih mesecih premirja. Vojno sta razvnela bestijalni militaristični impe-rijalizem hohenzollerncev in pa ambicijozna kamarila liabsburžanov; ali to vojno je hotela in priprav- ______,__________.„|W.|M ljala tudi caristična Rusija, omamljena od fata mor-1 novih komplikacij, da bi tako izvlekla za-sc čim več ' ; gane carigrajske; hotela jo je tudi Anglija, v strahuj koristi. Vidimo Italijo, zmagovateljico, v zagdregi, .: j zajsvojo svetovno supremacijo in zavistna Nemčiji ker nima več pred seboj sovražnika, pri katerem bi ' s>e mogala odškodovati. Po razsulu stare monarhije izjavljajo narodi, ki so se poprej borili proti Italij-', so sedaj..., odrešeni in se proglašajo za zaveznike. Gospodarski polom, ki je vse prevrnil, zmagovalce in premagance, ne dovoljuje — pod kapitalističnim režimom —, velikodušja, marveč zahteva odškodnin, kijih sovražnik ne more plačati! Demokracija, protimilitarizem, pravice narodov, samoodločba, Zveza narodov — kdo se še spominja teh reči? Pač, nekdo je, ki se jih spominja. So to narodi, ki se oglašajo dovolj glasno. Tudi Wilson razume in bi hotel delati, ali ne more, ker je sam, grozno sam. Tako so tisti Štiri možje, ki razpravljajo v Pariza ujetnik i fatalne dvoumnosti in neiskrenosti, ki je težila no svetovni vojni od nje začetka. Vedno govore, tišin, česar nočejo, in vedno hočejo nasprotno od tistega, kar govore! Obljube so bile laž, laž pa realnost.... Končno vendar sklenejo kaj in dado mir, ker večno ne morejo ostati v Parizu. Alt, kakov mir bo to? Golovo ne listi, ki so se ga nadejali narodi! Za Avstrijo in Nemčijo je veljala vsaj ta olajševalna okol nost: da niste nikdar obli ubijale svobode nikomur! nje industrijalnega razvoja; vojno jo hotela in nvljala francija, nespravljiva v svoji mučeči ideji na revaneho; hotela jo je — četudi ne pripravljal;; — tudi Italija, ki je slutila dosego starega ideala odrešitve itnlijanskege plemena, podrejenega Avstriji. Vojno so hoteli — vsil Dovolj jasno — Četudi v tralnosti, v katerem sse je nahajala Amerika — je bolj nedoločeni obliki, kakor jo zahteva položaj nevtralnosti, v katerem se je nahajala Amerika — je poved?! to Wilson v svojem voPlncm govoru v Cin- Misija generala Smtitea na Ogrskem je šla po vod;... Poročevalec ^Timesa poroča iz Budimpešte, da se je misija generala Smulsa ponesrečila. General i ,,!„„*::.....t*.u . 10 ir \i• • "i j j ftmuts da je zahteval od Bele tiiuna, naj bi dal ukaz, TttVZ Zl i • k' Ti"10™ da se noti polkovnika Vixa umaknejo ogUe čete h^l j ti Ti* V"r°ka ,e 1\b[uhLni a, vo'na? V* vc' bl nevtralne romunsko-ogr.ske zone. Pod tem pogojem ; da nttm to koJfk<* ^ o^ram na- je izjavil Smuts, bo ententa dvignila blokado Ogrske ne morem uzreti niKOgar ki b; vedel. Ni kako fecla Khun se je hotel posvetovati z - Leninom ffsa™cno dc'stv0' kj [e "valo vo,no, marveč to-- -- "i stvari, spojene v skupnost., V Evropi je nastalo neko nezaupanje, vlado so sumničile druga drugo. More re reči z gotovostjo, da se je vsa družina Tia-rodov onkraj occana nahajala zapletena v mrežo zvez in sporazumov, v komplikovano pletenino intrig in špijonaže.* V leiu 1914, ni nikdo govoril o demokraciji, o protimilitarizmu, o pravicah zatiranih narodov,.o samoodločbi, o Zvezi narodov. Vsaka vojujoča država je imela svoj načrt za osvajanje, pripravljen po pisarnah z znanostjo in vstrpljivostjo tekom dolgih let: dela, potrjenega od tajnih dogovorov, ki so tvorili temeljno točko zvez. Ideja vojne-odre.šitelj'-ce, splošne vojne, da se pobije prepotentno pruaja« 5tvo, ogrožajoče svobodo sveta, je vzntkla 5e le, ko Delavsko bcEnlšte zavarovanje. Izmenjava avstrijskega denarja, ki smo je sicer marali pričakovati že dalje ča .a, nam jc vzlic I r - f , , . . . pričakovanju prišla vendarle nekam prehitro, o.\ - se je ruski gigant začel ruSiti, in ko so se zapadne roma prezgodaj, da bi bili mogli pravočasno prip vlasti zavedle, da same nc bi mogle nikdar prema- viti vse ono, česar je treba zn hk preobrat. To iznenađenje čuti sicer tudi posameznik, še bolj pa jc čutijo društva t večjim denarnim prometom ra?\i; - gati bloka osrednjih vlasti. Tedaj se je pričela tista velika kampanja, tisto svetovno gibanje, ki je pritegnilo v vojno Zadinjcnc države ameriške in ki se jc k£v«ne;£ vzvrhovatilo v famoznih 14 točk \frilso-n ovih jočim so v majhnih, a zato tem številnejših zneskih, predvsemi naša podporna dru-Uva, i., t j- ' j „ , , t podporna društva, naše bolniške blagajn, Ah so Zediniene države vstopile v vojno 1c za ide-, pogrebna in podobna društva stoje danes pred sil alne cilie? Ozrimo se malo nazaj! Cim je izbruhnila f no važnim vprašanjem; kako naj preurede svoje d- • vojna, ste se začeli v Ameriki razločno kazati dve narno poslovanje na podlagi preuredbe valute'pre 1 struj;: ena za intervencijo, druga za nevtralnost. Prvo vprašanjem, katero je treba rešili takoj to so ni- je predstavljala republikanska stranka, stranka im-perijalistov, milijardarjev, trustovcev z velikanskim priveskom interesiranih klijentov na produkciji in dobavljanju orožja, vsega, kar je potrebno za vzdr-žavanje velike vojske. Sami vrli ljudje, ki so imeli en sam ideal: svetega dolarja, in ki so videli v vojni dobro kupčijo. Druga struja pa je dobivala izraza v demokratični stranki, sesfavljeni pretežno od delavcev in srednjega stanu, elementov, ki so niogli v vojni le vse izgubiti in nič pridobiti, ki so bili torej prepričani pacifisti. Obe struji ste si bili medsebojno v ravnotežju. Saj je Wilson, kot kandidat demokratov, rta volitvah predsednika v oktobru 1916. dobil le malo glasov veČine nad Hugesom, republiken- vi tako hitro, da bodo od 20. t. m. dalje poslovala žc na podlagi valutne preuredbe. Kako torej rešiti to vprašanje, da ne bo, predvsem, oškodovano članstvo, a tudi da ne bodo oškodovana društva, d-: nc bodo preveč trpela njihova denarna sredstva, da ?v. nc izčrpajo v najkrajšem času njihovi zaklrdi, krr bi obenem z društvenim polomom poni.ni<--lo nn največjo škodo za članstvo? »Delavsko podporno drušfvo«, najstarejša na5a delavska bolniška blagajna, je doslej razliko^ ah edino le med moškimi in ženskimi člani. Horki so plačevali 60 vin,, ženske pa po 30 vin. n.j teden. O-boji so imeli na podlagi teh tedenskih prispevkov v slučaju bolezni poleg zdravnika u zdravil tuui cem in vojevitežem. Ali, le malo mesecev po divja- j pravico do bolniške podpore in sicer- 20 led Slio idijotskem proglašenju podvodne vojne do ' J----- ' •• •« — • « skrajnosti, je zadoščalo, da se je javno mnenje popolnoma izpremenilo in da ie postala vojna neizogibna. In Wilson, ki se je morda žc dolgo bavil z idejo razsodnika med nasprotujočimi si narodi, je odločno po- egel v konflikt. Neposredna vzpodbuda za amerikansko ljudstvo, da se je udeležilo vojne, je bila torej idealna, ali prvotni vzrok« so bili gotovo ekonomični. To trditev podkreplja tudi nastopni odstavek | v gori omenjenem Wilsonovem govoru: > Mnogi nam ' ne in šc vedno veljavne mTnisInke'' nanHbc očitajo, da se ne udeležujemo boja v to, da lii doseli kak dobiček — in sicer nc kako idealno pridobite\, . -----__ ___inov do polne, nadaljnih 32 tednov pa do polovične podpore, katera je znašala za moške 2 K, za žensko I K na dan. Poleg tega je v slučaju zavarovanČc c smrti pripadala njegovim zaostalim pogrebnina, : -sicer v znesku 60 K za moskt in 40 K za ženske! Kako torej sedaj spraviti te na kronski veljavi zgrajene prispevke in prejemke v sklac' / novo va luto? Društ veni odbor, ki na podlagi svojcčaiuio izda - z Ase- Velikansko proletarsko demonstracijo, kakor je še kako pravico kako stvar, s katero bi se mogli pona ni videlo to staro valonsko mesto. Gibanje se raz-j šati — marveč kako stvar, ki bi prišla v našo posest iirja v vse pokrajine Belgije, in ki bi jo mo plačilni zmožnosti Avstro-ogrske banke, nikakršne druge. Kolikšna bo ta vrednost, bi bilo težko ugotoviti, Kr nima sedaj nihče pri ub.s motnosti in prilike vpogleda v pravo premoženjsko stanje Avstro-ogrske banke. Tudi kursna vrednost pa-■pirnate krone v inozemstvu, n. pr. v Svlcl, kjer jc veljala v zadnjem času krona 20—24 stotlnk švicarskega franka, nant nc more biti točno merilo za nravo vrednost bankovcev Avstro-ogrske banke, in sicer Iz razloga, ker vposteva Inozemski kurs teh bankovcev tudi njihovo zakonito veljavo v tuzemstvu; 'ta zakonita vc-1'ava pa preneha pri nas dne 20. t. m. in s tem odpade tudi v inozemstvu ena onih okolnosti, ki vplivajo ra kurs. Vrednost bankovcev Avstro-ojtr^e banke po 20. t. m. je torej danes — uganka In kdor jih obdrži, riskira — jzsubo. Z dnem 10. t. m. le bila uvedena pri nas v sled naredbe Italijanskega vrhovnega poveljnlštva zakonita veljav.- denarja Italijanske države; od 20. t. m. dalje bo ta denar pri nas edini prlsllnovellavcn denar (ob IstoCasnl nadaljnl veljavi dosedanjega denarnega drobiža). Kdor bo torej po 20. t. nt. izpolnjeval svoje denarne obveznosti, 'bo moral plačevati v Italijanskem denarju, ako bi ■jpnik ne bil zadovoljen z Jru^ačivm plačilnim sredstvom. Javne blagajne bodo sprejemale tdinole Italijanski denar. . . t Od 10. t. m. dalje so vse dotlej v kronah Izražene vrednote (terjatve In Jolgovi, cene, plačo itd.) izenačene i ali enakoveljnvne italijanskim liram po 40-odstotni i^e-; načbi; toda plačila ali povračila, ki se izvršijo po 19. t., m. po tem ključu v Italijanskih lirah -za pravne obvez-nosti iz Časa pred 10. aprilom, se bodo smatrala za Iz-j vtdena s pridržkom morebitnega doplačila v smislu čl. 7. naredbe Italijanskega vrhovnega poveUništva. Kdor1 torej dolguje iz časa pred 10. aprilom 100 kron. poravna lahko in dole po 19. t. m. začasno s štididesetimi lirami, ostane pa napram svriiemu upniku Še pogojno dolžan za morebitno doplačilo. To doplačilo na bo potrebno tedaj, ako bo italijanska država za bankovce Avstro-ogrske banke, ki jih odtegne sedaj iz prometa, dobila radostno odškodnino, da lahko kaj doplača k oni vrednosti, za ka-•tero Izmenjuje sedal avstro-ogrskl papirnati denar. Toliko v' pojasnilo vsem onim ,ki se obračalo na nas 7, vprašanjem, ali naj izmenjajo avstro-ogrskl papirnati denar In kake učinke bo imela valutna Izmena na dosedanje v kronah izražene pravne obveznosti In pravice. Izmenjava avstro-ogrsk o v denar); a se bo 1 vrnila t! 500 kr on J izmenjuj« činstvt j na izpolr.su v redih >t, k iaj '•e iz priglas inic. m( ira men) ime k ; in oi nvo ime, ■'nesn tiasl a In dem >irnatega In srebrnega ivote od 5 do )tl 1000 in 200 in 100 19. t. t nih ur £ za nap •m rtu. kr t, kjer so ob-;dbo denarnih ■i,;! kitice). V >\ >;t ime. prl-;>vedbo natan> m£ ^ t/mrnliiti. 000 PO il iij agsiovizacfls o teom'sfl« za teden od XA, aprila do 19. april«. KRUH j Normalni odmerek 30 dkg, z« delavce pri težkih delih 13 dkg več, po K 1*20. — KORUZNA MOKAs pol kg koruzne moke po K 1*12 kg. — TE-STENiNEj en Četrt kg po K 2 04. — RIŽj pol kg po K 184 kd. — GRAH: en četrt kg po K 2*40. — LEČA* cn četrt kfj po K 4'flO kg. — FIŽOL; pol kg fižola po K 3 60. — KROiVlP'R: 2 kg nn osebo po K i 60 kg. -KAVA: 10 dkg po K 25'- kg. — SLADKOR: 15 dkg po K 8 — kg. — CIKORIJA: cn četrt kg po K 4 80 ktf. — JAJCA: kolikor se hoče, po 90 vin. eno. EKSTRAKT bolaucfoke kave (marka Italia) 1 zavoj (60 gr) po K 120. — OLJE: 20 cl olja po K 14'— liter. Za nakup olja sc razdele normalne Izkaznice rtt. 32 (ia 20 cl) in dodatne izkaznice št. 117 (za 3 olia). Olje sc bo dobivalo od pond, 14, do vštetega pond. 21. t. m., pri čemer je treba priložiti tudi Izkaznico za nakup kruha. Normalne izkaznice št. 31 In nadomestn« 5t. 116 za nakup olja veljajo do vštetega ponedeljki 14. aprila. - MAST j 10 dkg masti po K 16'20 kg. — Za nakup masti se bodo razdelile normalne izkaznice št. 73 (10 dkg masti). Mast se bo prodajala od ponedeljka 14. t. m, do vStetega ponedeljka 21. aprila. Za nakup ma^ti z normalnimi izkaznicami 5t. 73 $8 bode morala prinesti tudi dodatna izkaznica, ki se preSčip-nc na it. 18. Z norm. izkaz. št. 72 se lahko dobi olje do vštetega ponedeljka 14. t. m.t če se da prežičipnitl pripadna izkaznica na št. 17. — SOLi eno osmlnko kg po 28 vin. kg. — JEZIK*, v škatljah po (45 dkg) po K 10'— Skatlja. — SALMON (riba): v posodah po okoli pol kt( po K 10'— posoda. — CAJi največ 10 dkg po K 32'- kg. — KONDENSIRANO MLEKO « rladkorjem (M. Mercurio in M. Nutrlce) 1 posoda na odmerek živ. Izkaznice po K 7'25 posoda, M. Italia po K 6 25 posoda. — ZDROB: (grle9)» en Četrt kg za vsako izkaz, na kond. mleko po K 1*44 kg. Rumene izkaznice za otroke se pre&Čipnejo it. III.; sive izkaznice za starce in bolnike; se prefičipne St. IX. ŽIVILA, ki sc bodo razdelila posestnikom kuhinjskih in ubožniških Izkaznic: sladkor, kava, cikorija, sol 'n ekstr. hol. kave marke Italia, — V RIBJI TR-2NICI: Namočena polenovka po K kg. Nasoljene snrc1ele velike po 40 vin. kos, male po 20 vin. kos. — V PRODAJALNICAH SVINJINE: Kislo zelje po K 1'20 kg, velike nasoljene sardele po 40 vin. kos in male po 20 vin. kos. Urnik v prodajalnah. Od 14. aprila bodo aprov. prodajalne odprte za občinstvo od 8 do 12 pred- in od 3 do 5 pop. V soboto, 10. t. m. bodo prodajalne zaprte radi prevzemanja Inventarjev; priporoča se torej občinstvu toplo, naj pri-d'^ samo v dneh, ko je na vrsti, ker sc živila v soboto ne bodo oddajala. Razdeljevanje petroleja. Ta teden sc bo oddalo pol litra petroleja samo last-; nikom petrolejskih Izkaznic z rdečo črto (stanovanja htez plina in elek. razsvetljave); prodajalne preSčlp-, nejo Š*. 15 A ko dobijo izkaznice It. 40 za nakup pol litrn pelrohija. Pri nakupu petroleja preščipnejo prodajalci ?.t. 15 petr, izkaznice. — Petrolej bo na pro-1 claj od 14. do vitev&i 21. aprila t. 1. po K 1*16 litef. )zk;iznle.e bodo kontrolirane v nI. C. di riftpartnio it 13 II. do vStevŠl 22. apr. — Opozarjajo se trdovci, naj ne sprejemajo Izkaznic St. 40 s pečatom Zadruge drž. i uradnikov, ker leti dobijo petrolej Iz zadružnega skla-I diSča. — NB. Prodajalci morejo pa sprejeti vse izkaz-: niče M. 40 s pečatom drugih Zadrug. Opozarjajo se trgovci iz predmestja In okolice, da z lastnimi sredstvi irevzamejo petrolej Iz skladišča v ul. CMozza, SI. 30, takof v prejšnjih ču«*ih. »kim dekretom, i domovnico, s ircbiralnim talonom aH kakrsnlmsibodl dokazilom pravice na Izplačevanje dosmrtnih prihodkov. — Kr. gubernator. Pasla steklina. Občina opozarja lastnike psov, da morajo psi ncpreiiclto^na nositi najobčnik, ker se mno-žijo Slučaji pasjj stekline in kci* venomer rase število ljudi, ki so jih stekli psi ugriznili. Psi, ki se klatijo okoli, se bodo ujeli In pobili. Prestopki te naredbe bodo naznanjeni pri-stolni oblasti. — Trž. občina. P. n. CM učiteljevo In vrtnarlce vabim na sestanek, ki brt v ponedeljek oh 11 dop. na Acquedottu. Bivše državno slovensko učiteljstvo pa Ima sestanek v ponedeljek oh 2 pop. ravnotiim. K. M. Slovensko jtledullšče. Nocoj ob 8 se vprizorl drugič in zadnflč v sezoni 1. Cankarjeva simbolična drama »Lena VWa«. Novo kulise ju naslikal g. OaSperin. — Popoldne ob 3 se ponovi četrtič Finzuarjeva narodna i*ra »DivU lovec« z jr. Kraljem v naslovni vlogi. — Pripravila se t a sredo I. Cankarjeva zabavna satirična komedija »Za narodov Magot«. — V kratkem se vr$l bene-flčna predstava za ves ansambl, na kar opozarjamo ob-člnstvo že sedaj. Vprlzori se ob tej priliki ljudska iicr* »Revček Andreičeka t SkrblrtSkom v naslovni vlogi, Zadrutna Zveza v Tfstii le postala prod dv»in* cema vsem slovenskim zadrugam ni tem ozemlju okroji-nfco s pravili in vabilom h pristopu. Je precej zadrug; ki se niso odzvali našemu vabilu. Morebiti smatrajo danes vodstva -takih zadrug za potrebno, da b! se naslonila na našo tukajšnjo zadružno Organizacijo? Smo mnenja. da le to prav nujno! Zato opozarjamo, na naslov Zveze, ki je: Trst, via Torre btenca 19. Čeprav Se po-vdarimo. da smo mnenja, da bi bilo v zvezi več moči, kot je jc v posameznem organizmu, nat se tega ne smatra za vsiljevanje I Hranilnice in posojilnice nuhto opozarjamo na odredbo glede zmenjave kronskega denarja in kronske valute ^plolt. 19. t. m. poteče rok za predložitev imenskih izkazov vseti vlagateljev In njihovih naloib. Natančnejša ustmenu pojasnila dete upravitelji denarnih zadro* pri Žvezlnem načelttfStvu v Tržaški posojilnici In hranilnici «11 pri Zvezinem tajništvu v Ljudski hran. In pos. v Trstu tli. Torre biattca 19. Mandollstlčna skupina »Viktor Parma« priredi danes Izlet v Skedenj (Gospodarsko društvo«); zbirališče članov ob in pni pop. O pas» steklini. Vest o stekleni psu, fct le dva dneva besnel r*> triaSkih ullćali in vgrlmll preoelSnJe Število ljudi, le zvbudlla mel občinstvom Se precej bol«nl In skrbi. Včeraj opoldne se je slednjič posrečilo pobiti pri mestnem vrtu to malo napadajoče zver; upamo da so Jn z glavo vred foročill takoj zdravstveni oblasti, da sc čim prej preiščejo znanstveno možgani, na katerih se daje spoznati steklina; slccr veliko Število vgrlznlcnlh oseh že zadostno dokazuje, da je ta pes bil stekel. In gotovo ie popal tudi druge pse. ali mečke in ostale živali, kakor sploh vsako živo stvar, ki se giblje pred nJim. Da se prepreči vsako huje zlo. le milno potrebno da vsakdo, ki ssa je vgritnil ali le opraskal kak pes. se nemudoma javi pri mestnem flzlkatu v ulici Cavana. kjer gotovo napotijo dotične vgrlznlence na kak Pa-steurov zavod, kakor so na Dunaju, v fludimpeStl, Tu-rlnu, Napolju. To zdravljenje je jako uspeč.no. In obvaruje sigurno vsakega vseh slabih posledic ki utcimejo nastopiti pri človeku po pretekli 2 -do t mesecev po vgriznjenju 1 raznimi a strašnimi pojavi človefcke be-snosti ki sliši v mnogočem one! pasji. Pausteurovo zdravljenje traie le par tednov In obstoja v tem, da se vbrizga vgriznjenen pod kozo zmest dobljene od kuncev cepljenih za steklino. Jako vaino je za obrambo Izbruha bolezni da se to vbrizganje Cl:n preje začne. Vgrizntae so manje nevarne na konilnalt nego one na glavi, a vse vrste potrebujejo temeljitega lit takoj&nlega zdravljenh. Nesreča v Materiji. Včeraj so se ofrod Igrali z granato, ki >0 jo nekje IzteknHi. Granata je nenadomu eksplodirala, 2 otroka sta ostaja na mestu mrtva, a 4 so tefcko ranjene pripeljali v Trst. kler so Hh sprejeli v 10. oddelek mestne bolnišnice. E Gospod: ritvo. UubUanska kreditno banka v Ljubljani Dne 5. t. m. se Je vršila bilančna sela upravnega svetu banke, kl je odobrila bilanco za 1. 1918. Aktiva. Blagajna K 7.I87.85.VH7. menice K 1,680.458*11. valute In novci K 90.760'M, predujmi na vrednostne p.i-pirjč K 13,7#.4fi4'44, vrednostni papirji K 13.119.97"" " ! dolžniki K W40, Inventar K lOS.^«, 1 ■culi- V Trstu, dne 13. aprila 1919, »EDINOST« štev. 102. Stran m. o izmenjavi avstr. denarja« Vam pojasnjuje, zakaj je treba zamenjati 'te dni ves kronski denar v lire, da se obranite velike izgube. Cud-iio. Če verjamejo ljudje še govoricam o kakih listkih, ki odsvetujejo zamenjavo: o čem se plačuje dru-Kod lire, ali od zanesljive strani poroča se nam, da je veljala pred nekaj dnevi tudi na Kranjskem kron 2.70 do 3.10. __ ___________i ES3P3 nam :iVNOSTENSKA BANKA I PODRUŽNICA v TRSTU 113 pBnt:io:so vogal nI. Rama. - Lastna palal Delniška glavnica K 120.000.000. - Rez. zaklad K 41,500.000 Izvršuje Marino vi; M» in menjalnim tajili Uradne ura od 9 1 p©p. MALI O Ca LAS 1 Oadmhska banka DeluiSka glavnica K 30,0 0.000 p»-erve K 8,000.0jO Cen'raPa: TRST Via Ccssa di Rispumlo 5 - Via S. Nicolo 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Split, Š.bemk, Zadar, Kkspoz tura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprelem u vlogo v Lirah na hran Ine knjižice proti3V®0/0 letnim obrestim, v banergiro-j rometu proti 3% letnim obrestim. Na odpoved navezane zneske spre etna po najugodnejših pogojh, ki se imajo pogoditi od slučaja do sluč; ja. Daje v najem varnostne predale(Safes deposites). Blagajna posluje od 9 do 13, garantirano pristna 50° Lir 9.60 liter, Tropintvka I. vrste 40» „ 7.80 . rm. \l „ 35° „ 6.80 Rum 40n „ 8.80 Konjak 40° „ 9.— '„ Alcool po dnevni ceni se * dobi pri dobroznani tvidki cc '50 fcn'vennctnrilm.Mlten imsfiK X d br lit mlužkum, posestnik, zlJotn. Pismene ponudbe pod „llaulj" en'm »rrkom, r. Vil it'tianul rha '»«. oda. Edin atl._35