Prirodospino natoroznansko polje
Kristavec.
Kristavec, svinjska dnšica ali divji bulnjek (Dafoira Stramduiuin) je jako strupena rastlina, ki raste skorej povsod, posebno po grobljih, starem zidovji, ob plotih, gnojiščih, kraj potov in cest, tedaj povsod na pustej neobdelanej zetnlji blizo mest in vasi. Ta rastlina ima ko-željasto korenino in terdno steblo, ki vzraste 2 — 3 čevlje visoko io se delf v vilicam podobne rastlike ali vejice. Liste iina gladke, jajčasto okrogle, temaozelene, na krajih močno izrezljane. časa je cevkasta in peterorobata. Livkasti cveti so beli, blizo 4 palce dolgi in stojč posamesno nied razsohami vej. Plod te hudo strupene rast-line je mnogosemna glavica z ostrimi ig-licami, podobna divjemu kostanju, orehove velikoati, napolnjena s černiin, gerbavim sernčujem. Seine leži lehko po več let v zemlji brez da bi kalilo; ako pa pride na zemljind poveršje, hitro požene kali in se čudovito naglo razrasda. Vsled tega se ta rastlina ne da tako lehko zatreti. Prirodopisci pvavijo, da je ta rastliua prišla iz vzhodnje Indije v Evropo. Vsa rastliua je zoperao smerdeča, omamna in jako strupena. Najbolj strupena je korenina in seme, bodisi zeleno, suho ali kuhano. Ako listp,, cvetje ali mehka steblica v roki zmanemo, dobimo jako ostuden duh, od katerega posebno v gorkih sobah človeka glava boli ter mu težave ia ompdlevice dela. Zeleni listi so neprijetno - sladkega, potem pa nekako ostrega in skerčljivega okusa. Že sami listi, ako je položiš na človeško kožo, nared^ lehko jako nevarna vnetja. Strašui so pa še le nasledki, ako človek sepie ali kak drugi del te strupene rastline povžije. Najpred postane človek ves omamljen, kakor bi bil pijan, oči se mu jamejo svetiti, v glavi se mu začne verteti, vso zavednost izgubi ter kmalu ne slili ia tudi ne vidi več prav;
— 130 —
punčica v očesu se mu zdaljša ali pa skerči. Človek, ki se je s to rastlino ostrupil, ne rnore več razločuo govoriti, tudi požirati ne raore, ker se mu vrat prevee kerci, usta se mu suše, huda žeja ga žge, začne bljuvati in neka nepopisljiva britkost in težava se ga polasti. Večkrat postane človek po vžitku te rastline popolnoma brezumon, uoroglav in razsajaven, ali pa — neumen, neobčuOjiv in nem (mutast). Oei se mu izbuljijo in prevraeajo, trese se po vseh udih, kerč ga lomi, mvaz iii merzel pot ga obdaje, usta se mu pMjo; naposled postane popolnoraa brezzavedlji? in neobčutljiv proti vsemtt, karkoli se godi ž njim ali okrog njega ter ležf kakor bi bil raertev s široko odpertimi, nepreinakljivimi očmi. Včasili se pokažejo tudi neke čftrne maroge po človeškej koži, večkrat in §e prav knialu oslabljenje ali oterpnjenje po vseh udih in napoaled smert, ki večkrat človeka kar hipoma pobere. Le takrat, če je kdo prav naalo te strupene rastline zavžil, aiinejo •te žalostne prikazni čez nekaj časa, ko je že človok nekoliko boleein prestal. iVečkrat se je že dogodilo, da so ofcroci igraje se s to rastlino nekoliko semena povžili in potem žalostiio morali umreti. Dosti takih žalosfcnih izgledov bi vam lehko povedal. To strupeno zelisče cvete od meseca junija do srede naesecai avgusta, tedaj ravuo zdaj je treba, da se ogibljete in varuj^te tega hud^a strupa.
T.