njega časa (Zivi križ, Sv. Nedelja, Kolo sreče. M rtvaški ples). P ri freskah iz 11. stoletja meni, da gre za vpliv benediktinskih slikarskih sre­ dišč. Za 12. stoletje ugotavlja razširitev slikarskih spom enikov z zahodne istrske obale proti notranjščini. V 14. stoletju pričajo tudi freske sam e o zgodovinski usodi Istre, ki je bila na zahodu, jugu in v rečnih dolinah pod beneško oblastjo, osrednja Istra s središčem v Pazinu pa pod goriškimi grofi. Freske v opatijski cerkvi v Sv. V inčenatu obravnava kot največji istrski rom anski ciklus; freske v Rakotolah iz srede 14. stoletja oprede­ lju je kot kvaliteten odmev italijanskega slikarstva pod vplivom Giotta, ki pa ni rodil nadaljnih pobud v Istri. Freske v Pazinu iz okrog leta 1460 (ki so po ugo­ tovitvah prof. Steleta nastale pod vpli­ vom briksenškega slikarskega kroga), so odm evale v poljudnejših ponovitvah v Lovranu, v delih Vincenca iz K astva in Janeza iz K astva. P repričljive so avtor­ jeve ugotovitve o Vincencu iz K astva (freske pri Devici M ariji na Škrilju pri Bermu), čigar glavne stilne značilnosti so vzete s severa, sekundarne pa z juga (noša). Posrečena je tudi opredelitev J a ­ neza iz Kastva. Im enuje ga ljudskega slikarja, na istrsko zem ljo vezanega in zvestega upodabljalca ljudskih predstav človeških figur, ki so najbližje m asivnim oblikam. — U tem eljene so tudi Fučičeve razlage o vplivu grafičnih listov, ki so nudili nove tem e in stilne novosti, ki pa jih je istrska sredina dekorativno pre­ delala. Te predelave se najbolj kažejo v značilnih skladih gub m ehastih in kača­ stih oblik. Freske v Žm inju iz 1 . 1471 povezuje s freskam i M ojstra Bolfganga v Crngrobu, s freskam i na M ačah in Goropeči. S likarja A ntona iz istrske P a­ dove im enuje naivnega prevzem alca oblik italijanskega renesančnega slikar­ stva. Njegova dela so znana v času od 1 . 1529—1537 in pom enijo veneči cvet šeststoletne rasti istrskega stenskega sli­ karstva. V drugi polovici 16. stoletja propada razvoja istrskih fresk ne m orejo rešiti furlanski obrtniki niti »tujec« Blaž iz Dubrovnika. Naročniki poslikav so bile redovniške organizacije, cerkvena predstojništva, be­ neški patriciji, fevdalni gospodje, od 14. stoletja naprej pa vse bolj tudi istr­ sko ljudstvo (bratovščine). Istrsko slikar­ sko um etnost im enuje Fučič ljudsko um etnost, s katero so vaščani živeli in čustvovali. Glagolski napisi, sočasni in poznejši, pričajo o tem. B ranko Fučič je eden naših najboljših bralcev in prepi­ sovalcev teh zapletenih in težko čitljivih zapisov. N jem u gre zasluga, da nam je danes razkrito ime Janeza iz K astva, avtorja hrastoveljskih fresk. Ni le m oj­ ster razbiranj starih zapisov, tem več tudi razum ljivo pisanih in strokovno solidno zasnovanih razprav in del, tem elječih na globokem znanju. M ojster je tudi v oce­ njevanju značilnosti stenskih slik, ki jih ne zajem a sam o stilna opredelitev. N je­ gove ocene vrst barv, ki so jih srednje­ veški m ojstri imeli n a voljo, ocene rea­ giranj barv z apnom , nanašanje malte, fizično delo freskantov in končno tudi ugotovitve, kako so mogli doživljati ne­ kdaj stenske slike domačini, ki so pri­ hajali iz črnih dim natih prostorov v pisano žareče poslikane notranjščine, po­ m enijo doživeto ugotavljanje nepovrš- nega človeka in resnično razm išljujočega strokovnjaka. K senija Rozman KNJIGE O ZGODOVINI MODE Med področji kulturne zgodovine je bržkone zgodovina mode tista panoga, katere strokovna literatu ra v zadnjih letih najbolj naglo narašča. Ta porast bi lahko deloma pripisali tem u, da se množijo tudi zbirke m odnih noš po m u­ zejih v svetu. A bolj kot to bo verjetno odločilno, da narašča zanim anje za kom­ pleksnost problem a človek in moda, za­ nim anje, ki se ne ustavlja ob golem regi­ striran ju oblačilnih m enjav, m arveč osvetljuje človeka-ustvarjalca mode v sečišču neštevilnih za modo odločilnih družbenih pojavov. Površno znanje o splošni zgodovini mode se vse bolj um ika vedoželjnosti o nadrobnejšem razvoju v različnih deželah in tako nas danes — podobno kot v um etnostni zgodovini — bolj kot velika dognanja na tem področju zanim ajo tudi obrobni pojavi. Bolj kot haute couture nas pritegnejo njeni pro­ vincialni refreni, k jer si je m oda krčila pot med takim i ali drugačnim i pogoji okusa, am bicij, privzgojene ali podza­ vestne tradicije, gm otnih zm ogljivosti itd. Če želimo v našem zborniku sprego­ voriti o nekaterih novejših delih s pod­ ročja zgodovine mode, nas vodi k tem u predvsem želja, da bi tej panogi zagotovili tudi med slovenskim i um etnostnim i zgo­ dovinarji tisto veljavo, ki jo danes uživa v svetu in ki si jo je pričela utrjevati pred nekaj leti tudi v naši kulturni zgo­ dovini. Ponoviti nam reč želim, da je zgodovina mode bolj kot katero koli drugo področje kulturne zgodovine povezano z zgodovino um etnosti ali določneje — z upodabljajočo um etnostjo. Tako razisko­ valec mode preprosto ne m ore mimo pri­ čevanja o modi, ki se mu ponuja z um et­ nostnih del — slik, plastik, grafik, a tudi um etnostni zgodovinar ne bi smel pod­ cenjevati znanja o modi. Pravim , ne bi smel, k ajti še vedno je med nam i mnogo takih, ki enačijo modo s krojaštvom , ji hote ali nehote jem ljejo njen kulturno­ zgodovinski pomen in sežejo po kostum ­ skem priročniku šele takrat, ko jim odpo­ vejo ostali ključi za stilno in časovno razvozlavanje um etnin . . . V endar bi m oralo biti v bistvu odveč ponavljanje, da pomeni zgodovina mode tudi za »čistega« um etnostnega zgodovi­ n arja sicer srečanje z mnogim i starim i znanci iz svetovne um etnosti, da pa spre­ govorijo ti, k ad ar jih osvetlim o z modne plati, prek noše in drže tudi o vzdušju in hotenju dobe, ki je oblikovala njihovo upodobitev. V naslednjih vrsticah bi se želel usta­ viti ob nekaterih pom em bnejših knjigah o zgodovini mode, ki so bile v zadnjih letih na prodaj tudi pri nas. Pričel bi pri knjigi W olfganga B ruhna in M axa T ilkeja K ostüm geschichte in Bildern, ki je prišla k nam tudi v angleškem pona­ tisu pod naslovom A pictorial history of costume. Izvirnik je izšel 1955 pri založbi E rnst W asm uth v Tübingenu, angleška iz­ daja pa istega leta pri Fredericku A. P raegerju v New Yorku. To delo bi mogli označiti za izrazit kostum ski priročnik, saj je njegovo besedilo skrčeno na skope opise podob, tem pa je posvečena glavna pozornost. Risbe so posnete po znanih um etnostnih delih, pri tem pa so hkrati močno poenostavljene, k ar ustreza na­ menu, da bodi knjiga k ar najbolj na­ zorna. Le m anjše število kostum ov tol­ m ačijo reprodukcije. Ob vsej obsežnosti tega dela, ki skuša predstaviti razvoj oblačila od prazgodovine do druge polo­ vice 19. stoletja na 200 straneh, za katere sta zbrala gradivo znana in prizadevna nem ška kostum ska strokovnjaka, pa je vendarle pregled razvoja dokaj sum ari- čen, zlasti še, ker vključuje poleg modnih tudi tipe ljudskih noš z vseh celin. Kot delo, ki je izšlo v seriji znanih priročnikov založbe K naur v izredno visoki nakladi, smo dobili iz danščine prevedeno delo o kostum ih Henny H arald Hansenove. Lagodno, tudi z bežnimi um etnostnozgodovinskim i podatki pod­ prto besedilo sprem ljajo smiselno pre- stilizirane risbe, zopet izdelane po znanih originalih. Vse so delo spretnih ilustrator­ jev. K njiga učinkuje v celoti kot prijetna slikanica, nekako branje za prvo stopnjo, uvod v svet mode, ki je sicer seveda daleč bolj obsežen, kot ga je mogoče po­ dati v okviru poljudnega priročnika. Istega leta kot K nauerjeva kostum ska knjiga je izšlo v nem ščini še drugo delo na tem o moda. — M eister m alen Mode (Georg W esterm ann Verlag, B raun­ schweig). A vtor B ert Bilzer je ubral ne­ koliko drugačno pot kot drugi pisci v tej stroki. V tekstu, ki je obilno podprt s kulturnozgodovinskim i podatki, razprav­ lja o razvoju mode od 14. stoletja dalje, tj. od časa, ko se je s prem iki v slikarstvu, z zanim anjem za tostranstvo sprostilo tudi zanim anje za fiziognom ijo in pojavnost človeškega lika. V slikovnem delu knjige se avtor opira na slike mode, kakor jih srečujem o v izbrani vrsti nekaterih sli­ karskih del od Ja n a van Eycka, Angiola Bronzina ali Velasqueza do Lieberm anna, Ensorja, B eckm anna in drugih. Izbira slik je sm iselna, za obetajoči naslov pa vendarle m alce preskopa. V letu 1963 sta na knjižnem trgu zbudili pozornost dve nem ški deli o zgo­ dovini mode. M argarete B raun Ronsdorf je napisala delo Modische Eleganz (za­ ložba Georg D. W. Calwey München), v katerem je predstavila obdobje 1789 do 1929, torej čas, ko je nastopil v razvoju mode korenit prelom s tradicijo in si je slednjič pridobilo veljavo tudi sm otrno vsakdanje oblačilo. To delo odlikuje bo­ gato ilustrativno gradivo, zlasti mnogo izbranih litografij iz starih žurnalov, avtorica pa se je izdatno poslužila tudi m uzejskih eksponatov, ki jih je predsta­ vila v fotoposnetkih. Od doslej im enovanih je po besedilu najobsežnejšo drugo delo z letnico 1963. To je knjiga Erike Thiel »Geschichte des Kostüms«, ki je izšlo v vzhodnem Ber­ linu (Henschelverlag K unst und Ge­ sellschaft). Če pustim o ob strani dokaj šibko grafično izdelavo koloriranih slik, kar je delu te vrste seveda v škodo, ne moremo mimo pom em bnosti besedila in izbire črnobelih podob. Nedvomen pomen tega dela ne leži samo v tem, da zajem a avtorica razvoj oblačila od kam ene dobe do naših dni, m arveč da se je zavzeto lotila tudi sicer drugod m ačehovsko ob­ ravnavane noše nižjih družbenih plasti. Razpravo poživljajo kulturnozgodovinske anekdote in mnoge k arik atu re iz Sim pli- zissim usa in drugih listov. Erika Thiel je 1962 sestavila tudi učbenik o zgodovini mode za strokovne šole (VEB, Fachbuchverlag, Leipzig 1962). Tudi ta knjiga je že n ek ajk rat prišla na naš knjižni trg in to za nizko ceno. G re sicer za delce ki je po videzu skromno, a je za šolske nam ene prav uporabno. P repričuje nas tudi o tem, da posvečajo v NDR tej panogi k ar precejšnjo pozor­ nost. Presenečenje na področju kostum ske literatu re je p ripravila 1965 založba Flam m arion z delom Frangoisa B oucherja »Histoire du Costum e en Occident de l’antiquite a nos jours«. Zvesta tradiciji je izdala razkošno oprem ljeno knjigo, ki jo krasi k ar 1150 barvnih in črnobelih ilustracij. Seveda bi grešili, če bi dajali prednost zunanjem u videzu te knjige in obravnavali njen tekst šele na drugem mestu. Res se zdi Boucherjeva razprava nekoliko m anj sočna od prej om enjenih besedil. Zgoščena je v podajanje bistve­ nosti, hkrati pa je tudi sm otrno oprem ­ ljena z geografskim i dopolnili, s tabela­ ričnim i pregledi razvoja in z izčrpno bibliografijo za vsako poglavje razvoja posebej. A vtor je osredotočil zanim anje na razvoj francoske m odne noše, poleg nje pa obravnava seveda tudi druge dežele in zajem a v širokem okviru Evro­ po in antični Vzhod. K njiga daje slutiti trdo desetletno delo avtorja, ki je direk­ tor dokum entacijskega centra za zgodo­ vino kostum ov, in ekipe njegovih sode­ lavcev. Nekaj novih pogledov na zgodovino mode so nam 1966 razkrili Čehi. V založbi praške A rtie je izšel Veliki leksikon mode v slikah, delo treh avtoric Ludm ile Kybalove, Olge H erbenove in M ilene La- marove. Kot pove že naslov, je poudarek na bogati ilustraciji, a tudi obsegu teksta ni moč očitati, da bi bil prekratek. V sliki in besedi je podan razvoj noše od n aj­ zgodnejših prič oblačenja do naših dni, posebej pa se delo pom uja še ob razvoju posam eznih oblačilnih kosov in m odnih dodatkov. Besedilo je živahno, s prim erno prim esjo družbene presodnosti, v njem pa najde svoje mesto tudi kritika na račun m odnih grotesk. H valevredno je, da so avtorice vključile m ed ilustracije tudi domače gradivo, portrete iz čeških m uzejev in galerij, in so tako bistveno poživile standardno in k ar utrujajočo kolekcijo m odnih prototipov z znanih svetovnih um etnin, ki jih najdem o že v vsakem delu te vrste. Češko knjigo smo spoznali pri nas v nem škem prevodu (Das grosse Bilderlexikon der Mode); iz­ dala ga je založba C. B ertelsm ann v GÜ- terslohu, k ar nedvom no priča, da je delo tudi na zahodu upoštevanja vredna no­ vost. Om eniti velja še slikovni album G a­ lerie der Moden 1800—1930, ki je izšel 1967 pri založniški knjigarni F. A. Herbig. Podobno kot M argarete B raun Ronsdor- fova se je tudi avtor te knjige, E rhard Klepper, posvetil prelom nem u obdobju, v katerem si je moda poleg reprezen­ tančnega utrdila tudi svoj vsakdanji videz in izraz. Delo je brez teksta in vsebuje zelo nazorne, čeprav likovno ne najbolj sim patične risbe. Tudi kratka sprem na besedila bi bila prav potrebna in bi album skega značaja knjige prav nič ne popačila. Naj navedem ob koncu še nekaj starej­ ših del s treh kostum skih področij, ki bi jih um etnostni zgodovinar vsekakor tudi m oral vsaj nekoliko poznati. Za razvoj ljudske noše je poleg različnih novih del, ki pa jih pri nas ni bilo v pro­ daji, še vedno priporočljiva knjiga F ried­ richa H ottenrotha »-Deutsche V olkstrach­ ten vom XVI. bis zum XIX. Ja h rh u n ­ dert« (založba H einrich Keller, F rankfurt a. M., 1923), o historičnih uniform ah pa nas okvirno nem ara še najbolje pouči M artina Leziusa »Das E hrenkleid des Soldaten« (Ullstein Verlag, B erlin 1936), čeravno velja povedati, da je razvoj uni­ form e mnogo bolj zapleten, kakor se laiku zdi na prvi pogled, in da je nešte- vilno del o razvoju vojaških noš v posa­ m eznih deželah. T retje področje, s kate­ rim se najpogosteje srečuje um etnostni zgodovinar, pa so starejša cerkvena obla­ čila. Tudi ta zvrst noše se je v stoletjih sprem injala in je poznala svojo modo. Enako kot pri uniform ah gre tudi tu pogosto za neznatne različice med obla­ čili različnih redov, ki pa utegnejo po­ vzročati pri opredeljevanju k ar dovolj preglavic. Kakovostno delo na tem polju je med drugim i npr. album »Die alten T rachten der m ännlichen und w eiblichen Orden sowie der geistlichen M itglieder der R itterlichen Orden«, ki ga je s skicam i P etra B orm anna in s kom entarji F. K. W ietza sestavil F ranz von Sale Doye. (Vier Quellen Verlag Leipzig, izšlo ver­ jetno v tridesetih letih našega stoletja.) K akor prvi dve je tudi ta knjiga že zdav­ naj antikvarična redkost. Sergej V rišer VODNIKI IN KATALOGI POMEMBNEJŠIH RAZSTAV V LJUBLJANI Med m uzejskim i zavodi v Sloveniji, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in pred­ stavljanjem naše um etnosti in ki so obi­ skovalcem po vojni pripravili dovolj iz­ črpna pom agala za ogled stalnih zbirk,