II. izdaja. J ^0. K ]^31 ******* krat,_ Jugcslcmn Izhaja vsak dao rjutraj raiven v ponedeljkih tn dnevih p« praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2—: mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon urednifitva R0-70. BO-BO fn 30-7i Rokopisov n« *ra(am& Oglasi po tarifi In dogovora Oprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta St 24, tel 29-G0. V Celju: Slomškov trg 4. PnS' rnlS.i Ltnhllana 13 621. St. 107 a Ljubljana, nedelja, dne 10. maja 1931 Leto II. BI mmiiišm mmmrn mmiBm Vaclav Talich dirigira jutri koncert Češke filharmonije Zaključite v kongresa mednarodne trgovske zbornice Berlin, 9. maja. AA. Kongres mednarodne trgovske zbornice v Washingtoaiu je zaključil iz Berlina danes popoldne nemški bančnik Franz von Mendelssohn Bil je ponovno izvoljen za predsednika dasi se ni mogel udeležiti kongresa, ker je bolan. Zaključil je svoj govor, da bo mednarodna trgovska zbornica sodelovala za izboljšanje gospodarske krize. Mirovni kongres v Beogradu Beograd, 9. maja. A A. Na mirovni kongres, ki bo v Beogradu od 15. do 20. maja, pride v Imenu mednarodne ženske zveze predsednica ga. La Martine Selerije na čelu delegacije, ki jo sestavljajo ge. Brunsvig, Jejequel, Jourdain, Delaissy in Ruysen. Preprečen prevrat na Grškem Atene, 9. maja. AA. Tu so odkrili zaroto proti sedanji vladi. Aretirali so dva častnika, ki sta bila v zvezi z bivšim diktatorjem Pangalosom. Pri njih so našli večje količine razstreliv. Vlada je izdala sroge odredbe, da ohrani mir in red. Ker so oblasti izvedele, da je Pangalos na jel letalo, ki naj bi dalo znak zarotnikom, da se zberejo na določenem mestnem trgu, so odredile, da bo obkrožilo mesto bojno letalo in tako zvabilo zarotnike v zasedo. Ko so zarotniki opazili letalo, so se zbrali na določenem kraju. Vladne čete, ki so bile v bližini, so jih takoj obkolile in aretirale. Pomorski sporazum bodo skušali rešiti v Ženevi Rim, 9. maja. n. Italijanski zunanji minister Grandi odpotuje v Ženevo nekaj dni pred otvoritvijo sveta DN. Prav tako bosta tudi angleški zunanji minister Henderson in francoski zunanji minister Briand prispela v Ženevo še pred 15. majem. Zunanji ministri vseh treh držav se sestanejo dan ali dva pred zasedanjem sveta, da se domenijo o definitivni ureditvi pomorskega sporazuma kakor tudi o vprašanjih, ki pridejo na dnevni red zasedanja sveta Društva narodov in evropske komisije. Dodatna trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo Dunaj, 9. maja. d. Po vesteh, ki so dospele sem iz Rima, je bil lam sklenjen dodatni dogovor k trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo. Dailje so se začela z italijansko vlado pogajanja, v koliko bi bilo mogoče raztegniti nekatera določila avstrijsko-madjarske trgovinske pogodbe na trgovinske odnošajV med Avstrijo in*Italijo. Posvetovanja o tem pa še niso končana. Rusija in Turčija se ne udeležita sestanka evropske komisije Carigrad, 9. maja. d. Vlada napoveduje, da se Turčija ne bo udeležila zasedanja evropska ga odbora v Ženevi. Do tega zaključka j* prt' šla očivklno no sporazumu z Moskvo. Ker se je Me pred kr:', tki m govorilo, da se Turčija gotovo uil leži zasedanja evropske komisije, je da: šnja vest turških listov o najnovejš m sklepu t’ '5ke vlade izzvala veliko enzacijo. Horthy odlikoval kralja Ahmed Zoga Tirana, 9. maja. d. K Ij Aiuned Zogu je včeraj sprejel madjarskega ,.oslanika, ki mu je pri lej priliki izročil visoko madjarsko odlikovanje z lacL... ročnim pismoiii državuega upravitelja Ho>rthya. Zahrbtne namere dr. Schobra Carinska politika držav Male antanrfe naj bi biSa vzrok avstrijsko - nemške carinske unije - Številke dokazugego nasprotno - Odločne izjave trgovin, ministra Demetroviča Beograd, 9. maja. Pred tremi dnevi je dunajska »Neue Freie Pressec objavila izjave sedanjega avstrijskega zunanjega ministra dr. Scliobra, ki jih je dal francoskemu publicistu g. Sauervveinu. Med drugim je dejal, da je lani meseca aprila v Parizu francoskemu zunanjemu ministru Briandu pojasnil položaj avstrijskega gospodarstva, ki vedno bolj propada, ker obdajajo Avstrijo o d vseh strani visoki carinski zidovi. Briand naj bi mu pomagal doseči olajšave pri Jugoslaviji, Romuniji in Češkoslovaški. Potemtakem je Jugoslavija po Schobrovem mnenju poleg drugih ona, ki tira Avstrijo v gospodarski propad. Sklepati bi se moralo po teh izjavah avstrijskega zunanjega ministra, da so države Male antante p d-vedle Avstrijo indirektno do carinske unije z Nemčijo, da se na ta način reši gospodarske propasti. Na te izjave, kakor jih je dal avstrijski podkancelar g. dr. Schober g. Sauervveinu, in kakor jih je priobčil pariški »Matin« in potem »Neue Freie Pressec, je dal minister za trgovino in industrijo g. Demetro-vič novinarjem danes popoldne tole izjavo: Kar se tiče Jugoslavije, Schober nima prav. Jugoslavija ni izpremenila svojih carinskih tarif od leta 1925, razen, v kolikor jih je stalno zniževala po že sklenjenih pogodbah s posameznimi državami. Jugoslavija vobče ni postavljala carinskih zidov, nego jih je stalno podpirala. To je šlo brez dvoma v korist Avstrije in njene trgovine ter njenega izvoza. Narobe pa je Avstrija stalno dvigala carinsko-tarifske zidove i& baš nedavno tega je napravila avojo peto revizijo carinskih postavk izpremenivši jih navzgor. Razen tega je dejstvo, da je baš Avstrija storila vse, kar je mogla, da oteži izvoz Jugoslavije. Schober nima prav, ko riše stvar tako, kakor da bi brez uvoznih olajšav za uvažanje v Jugoslavijo, državo Male antante, pretila Avstriji katastrofa. To trditev ovržejo številke. Izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo je bil v petih letih od leta 1926 do 1931 za 111 milijonov Din večji, nego izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. Stvar pa je še hujša, če pogledamo poslednja tri leta, ker je v tem času zunanja trgovina Jugoslavije nasproti Avstriji pasivna za 259 milijonov Din. Po tem takem Avstrija nima prav, da zahteva olajšave za svoj izvoz v Jugoslavijo, temveč narobe: Prej ima Jugoslavija pravioo zahtevati olajšave za svoj izvoz v Avstrijo. Gotovo je dr. Schober na tak način govoril z Briandom aprila 1930, ko je imel pred seboj in v rokah točne rezultate statistike za tedaj prošlo leto, po katerih je bila jugoslovanska zunanja trgovina nasproti Avstriji za 86 milijonov Din pasivna. Neovrgljivo dejstvo je, da izmenjava blaga med Avstrijo in Jugoslavijo pada. Od leta 1925 do 1930 se je zmanjšal izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo za polnih 400 milijonov Din, to je za več ko četrtino. Toda zato se je za prav toliko zmanjšal izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo. Zdaj nastane vprašanje, kaj je temu vzrok. Odgovor je na dlani. Padec oen kmetijskih pridelkov je zmanjšal moč konzumenta v Jugoslaviji in zato uvaža Jugoslavija manj, pa ne samo iz Avstrije, nego vobče. Sicer pa je na vsem svetu znao dejstvo, da je kriza zmanjšala kupno moč konzumentov vobče. Kako pa stojimo mi nasproti Avstriji, najbolje ilustrira dejstvo, da je uvoz v Avstrijo po količini blaga ostal neizpremenjen do leta 1930, pač pa je izvoz padel za 450 milijonov. To pomeni, da je Jugoslavija za isto količino blaga dobila leta 1930 za 450 milijonov manj, nego je dobila leta 1925. Dr. Schober objavlja svojo izjavo iz leta 1930 g. Briandu baš zdaj zato, da pokaže na alternativno rešitev, ali omogočiti Avstriji izvoz blaga v države Male antante ali pa carinska unija z Nemčijo. Ako Avstrija poveča svoj izvoz v države Male antante, je prirodno, da se mora misliti na možnost izvoza blaga iz teh držav v Avstrijo. Kar se Jugoslavije tiče, Avstrija o tem ne vodi računa. Avstrijski predlogi, postavljeni v trgovinski pogodbi Jugoslaviji, ko je Avstrija to pogodbo odpovedala, gredo za tem, da se vse bolj zmanjša izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo, malone do polovice dosedanjega izvoza jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v Avstrijo. Kdo bo potem mogel pričakovati, da bo Jugoslavija dala Avstriji novih olajšav za uvoz njenega blaga? Tega niti sam Schober ne pričakuje. Zato tudi postavlja alternativo, ki ni alternativa. Dr. Schober postavlja najprej pogoje za izmenjavo blaga, ki jih ni moči sprejeti, da bi tako pred nepoučenimi mogel reči, da je za Avstrijo edina pot, po kateri se reši katastrofe, ki ji jo pripravljajo državo Male antante — carinska unija z Nemčijo. Zaključek velike politične debate v Franciji VeSičasten Briandov uspeb - Poslanika zbornica je njegovo zunanjjo politiko soglasno odobrila - Zaupnica Lavalovi vladi s 450 glasovi proti 52 Pariz, 9. maja. AA. Zbornica je izrazila Briandu zaupnico s 470 glasovi proti 0, Vladi je bila pa izražena zaupnica s 430 glasovi proti 52. Politični krogi menijo, da je izvolitev Brianda za predsednika republike tako zagotovljena. Briand se doslej o svoji kandidaturi še ni izrazil, dasi ga njegovi prijatelji silijo, naj kandidira za predsedniško mesto. Radikalna skupina v senatu in v zbornici je po glasovanju v zbornici sklenila z ogromno večino poslati Briandu deputacijo, ki ga bo pozvala, naj sprejme kandidaturo za predsedniško mesto. Predsednik senata Doumer je zopet vstopil v radikalni klub, da nastopi proti Briandovi kandidaturi. Vendar menijo, da ne bo imel uspeha. Socialistični list »Populaire« je objavil uvodnik, v katerem agitira za Briandovo kandidaturo. Članek je spisal voditelj socialistične stranke Leon Blum. Politični krogi menijo, da se je socijalistična stranka izjavila s tem za Brianda. Pariz, 9. maja. n. Nocojšnja seja poslanske zbornice je trajala do 2. ponoči. Proti koncu seje je prišlo do ostrega nastopa med Briandom in Louisom Marinom. Ko je Louis Marin očital Briandu, da je njegova politika zločinska, ga je Briand spomnil na to, da je sedel skupaj z njim 2 leti v vladi nacionalne unije. Takrat je tudi on odobril besedilo, ki je že takrat obsegalo kal Youngovega načrta. »Tistega zločinca — in to sem bil jaz« je vzkliknil Briand, ste podpirali tudi Vi, gospod Marin. Zato se vprašamo, kaj ste torej Vi. Te odločne Briandove besede je parlament pozdravil z viharnim ploskanjem. Še pred glasovanjem je govoril predsednik vlade Laval, ki je s predlaganim dnevnim redom hkrati zvezal vprašanje zaupnice. Zbornica je nato prešla h glasovanju. Prvi del dnevnega reda, ki ga je predlagal poslanec Fuogere in a katerim naj bi so odobrila politika mednarodnega sporaz- uma in lojalnega sodelovanja evropskih narodov, je bil sprejet soglasno. Drugi del dnevnega reda, s katerim naj se obsodi načrt avstrijsko-nemške carinske zveze, je bil sprejet s 470 glasovi. Tu so se socialni domokratje vzdržali glasovanja. Tretji del dnevnega reda, s katerim naj bi se izrazila vladi zaupnica, je bil sprejet s 430 glasovi proti 52. Tudi to pot so se socialni demo-kratje vzdržali glasovanja. Proti vladi so glasovali samo pristaši Skrajne nacionalne desnice. V imenu socialistov > izjavil Leon Blum, da socialisti odobravajo Briandovo politiko evropske solidarnosti, toda oni smatrajo, da je praktično taka politika podpiranj, desnice in desničarskega centru-ma. Leon Blum je | ned lagal zbornici svojo posebno resolucijo, ki pa je bila s 400 glasovi proti 115 odklonjena. Glede na volitve predsednika republike, ki se bodo vršile 13. t. m., in glede na zasedanje Društva narodov v tem mesecu se je poslanska zbornica nato do 28. t. m. dgodila. Odmevi našega posojila na Grškem Ves grški tisk se bavi s sklenitvijo posojila in poudarja, da je bilo najeto pod najugodnejšimi pogoji Atene, 9. maja. A A. Ves tisk se bavi s poročilom o sklenitvi posojila kraljevine Jugoslavije v Franciji. Posebno »Proia« komentira to vest in naglasa, da sklenitev jugoslovanskega posojila najbolje demanti ra vse tiste vesti, ki so jih vrgli v svet ne kateri finančni krogi, ki so protivni Jugoslaviji, ter najbolje dokumentira varnost, ki je je deležen tuj kapital, naložen v Ju- goslaviji. Veliki namen posojila je stabilizacija dinarja. Da se je podpis posojila nekoliko zavlekel, je razlog v tem, da so se vršila pogajanja o čim ugodnejših pogojili in čim varnejših modalitetah. Po prvih vesteh, ki so prispele iz Pariza v Atene, se da pre soditi, da je bilo jugoslovansko posojilo podpisano pod najugodnejšimi pogoji. Veleletalo »Do X« nad oceanom London, 9. maja. AA. Nemško veleletalo *Do X« leti po vesteh iz St. Vincenta na Capo Ve rde preko Atlantskega oceana. Poročilo pravi, da je »Do X« startal v Bubaqu v bližini portugalske Gvineje ter leti proti otoku Fer-nando Noronha v Braziliji. »Do X« je startal meseca novembra iz Frie-dricEshafna. Na poti jo bil dvakrat zadržan, lcer se je nekoliko pokvaril. Žrebanje tobačnih srečk iz 1. 1888. Beograd, 9. maja. AA. Na podlagi zakona o amortizaciji obveznic posojila z dobitki iz leta 1888. (tobačne srečke) in sklepa finančnega ministrstva št. 24.G10 z dne 8. maja 1931 se bo vršilo v oddelku d.!vekcije državnih dolgov in državnih kreditov v sobi št. 20 II. nadstropje 14. maja 1931, točno ob 9. dopoldne 107. žrebanje obveznic in dobitkov posojila, PriBtop občinstvu prost. Dr. Korošec v Splitu Zagreb, 9. maja. k. Danes zjutraj je odpotoval iz Zagreba v Split predsednik glavne zadružna zveze dr. Anton Korošec. Sel je na skupščino, ki se vrši v Splitu. Dr. Korošec je včeraj opoldne dospel v Zagreb in se je do dane3 mudil tam. Šahovska olimpijada v Pragi Pod protektoratom predsednika Masaryka se vrši v dneh 11. do 26. julija šahovska olimpijada. častno predsedstvo so sprejeli zunanji minister dr. Beneš, prosvetni minister dr. Derer, notranji minister dr. Slavik in primator dr. Baxa. Do sedaj je prijavilo 19 držav svojo udeležbo, šest držav je že imenovalo svoj team. Igrali bodo za Poljsko: Rubinstein, Tartakower, Przepi-orka, Makarczyk, Frydman; za Avstrijo: Spiel-mann, Griinfeld, Kmoch, Becker; za Lat iško: Mattison, Apschenek, Petrow, Peigi, Hasenfus; za švedsko: Stahlberg, Stolz, Berndtsson, Lun-din, Jacobson; za Anglijo: Sultan-Khan, Yates, Winter, Wahltuch, Thomas in za Španijo: dr. Rey, Golmayo, Vilardebo, Soler in Marin. Dalje so prijavile udeležbo te države: Nemčija, Švica, Norveška, Madjarska, Finska, Estonska, Jugoslavija, Romunija, Italija, Nizozemska, Danska, češkoslovaška in Franclja. Povabljen je tudi Aljehin. JUGOSLOVAN zemmmmmmmmmmmmmmmgmmmrnmmm Navdušene izjave hrvatskih finančnikov o posojilu IKirdi^ev mate anianie Z modnim povdarkom je bubareštanska konferenca zopet naglasila popolno solidarnost držav male antante v vseh važnejših vprašanjih mednarodne politike. Ta povdarek solidarnosti je tem vetji uspeh, ker se je izvršil po podrobni razpravi napovedane nemško-avstrijske carinske unije, torej vprašanja, ki bi po mnenju ne-prijateljev male antante moralo ločiti agrarni državi Romunijo in Jugoslavijo od industrijske Čeh oslo vaške. Ta slabohotna napoved pa se ni uresničila in mala antanta^ je prestala težko preizkušnjo tako dobro, da se je mogel vsakdo prepričati, da ni mala antanta le slučajna tvorba, temveč temelji na zdravih in solidnih temeljih. Bukarešlanski uspeh pa je treba sedaj do dobra izkoristiti. Prijateljske stike med državami male antante je treba poglobiti in razširiti, da se bodo ti uveljavljali na vseh poljih. Toda ne samo z banketi in ce-nimi frazami, ki komaj izgovorjene že tudi izgube vsako vrednost, temveč z resnim in »motrenim delom, ki daje trajne uspehe. Zlasti pa bi se moralo to sodelovanje pokazati na gospodarskem polju, kjer je tudi podlaga za uspešno sodelovanje najmočnejša in najsolidnejša. Presežek kmetijskih pridelkov imata Jugoslavija in Romunija, presežek industrijskih pa Cehoslovaška. Kaj je naravnejše, ko <’i si Romunija iu Jugoslavija nabavljata svoje industrijske potrebščine v Čeho-»lovaški, Cehoslovaška pa svoje kmetijske potrebščine v Romuniji in Jugoslaviji! Ta zamenjava blaga je tako naravna, da se priporoča sama od sebe. Kljub temu pa »e vrši Je v silno pomanjkljivi meri in s težavami, ki naravnost presenečajo. Vse to »e je že opetovano konstatiralo, ali do pravega zboljšanja le ni prišlo. Manjka še vedno one dobre in trdne volje, ki bi premagala prevelik egoizem na tej ali oni strani in organizirala zamenjavo blaga, kakršna bi bila v interesu male antante. Kakor pa je gotovo, da ne more imeti nameravana avstrijsko-nemška carinska unija le gospodarski pomen, tako bi bila tudi mah antanta sčasoma preslabotna, če bi bila v gospodarskem pogledu brez pomena. Politika se tako czko prepleta z gospodarstvom, da bo morala vez med državami male antante sloneti tudi na gospodarskih interesih. Pri tem pa je povdariti še drugo važno dejstvo. Kakor je potrebna zamenjava blaga med državami male antante, tako pa se ta ne mere vršiti v vseh področjih. Vsaka država, ki hoče živeti svoje samostojno gospodarsko življenje, mora gledati na to, da najbolj potrebne izdelke izdeluje sama. Med prijateljskimi državami mora zato vladati stremljenje, da se vrši čim intenzivnejša, zamenjava blaga, toda v tej eni eri, da pri tein ne trpi gospodarska emancipacija niti ene države. Vsaka država bi zalo morala prilagoditi svoje gospodarstvo gospodarstvu druge države, da ne bi nastala hiperprodukcija blaga iste vrste. Agrarne države pa bi morale še posebej gledati na to, da svoje pridelke tipizirajo in da goje predvsem ono blago, ki se v tujini išče in ki ga na pr. Cehoslovaška ne more tako racijonelno proizvajali. Vse to zahteva mnogo podrobnega dela, ki se dane« še ne vrši, ki pa je pogoj vsa-kef' i uspehu. Ves problem je pravzaprav le v tem, da pridemo iz dobe deklaracij in manifestacij solidarnosti držav male antante v dobo slo/nega medsebojnega dela. Ni treba, da bi se moralo pričeti to delo takoj v največjem obsegu, ker tudi tla še niso dovolj pripravljena, toda stremljenje mon biti tu in potem :e bo vsaj polagoma pričelo. Medsebojno složno delo je potrebno tem bolj, -ker ni bila avstrijsko-nemška carinska unija zadnja preizkušnja, ki jo je morala prenesti mala antanta, temveč sličnih preizkušenj bo še niogo, ker še dolgo ni mednarodni položaj imirjeu, temveč more vaak hip povzročiti nove in nevarne zaplet-ljaje. Skupna zgodovina, skupno trpljenje v časi', nesvobode in »kupni ' '"res, da se ti časi več ne ponove, so ustvarili malo antanto. Složno de’ gospodars’ - polju pa mora to skupnost utrditi > i' meri, da preslana prav vsako preizkusi] >. Po velikem , ehu, ki je bil dosežen v Bukarešti, > mora storiti vse, da kmalu doživimo enako močan ir te’ To pa je mogoče le, kadar bomo vsi ’elali i poglobi'ev stikov med državami male antante, da ne bomo samo deV^mirali o svoji skupnosti, temveč bo vsako naše lejmje sanio po sebi dokaz naše solidar sti. Vz mora nekakšna državljani-,ka za-est pripadnosti k mali antanti. Zagreb, 9. maja. Cela vrsta najodličnejših zagrebških finančnikov in narodnih gospodarjev je z naj večjo radostjo pozdravila sklenitev stabilizacijskega posojila. V raznih izjavah so naglasili veliki pomen posojila za državo in vse naše narodno gospodarstvo. Navajamo nekaj teh izjav. Generalni direktor Jugnslavenske banke dr. Nikola Kostreufič: Vest o sklenitvi posojila je najugodneje odjeknila pri vseh gospodarjih. Okrepila je zaupanje inozemstva v dinar. Izvedba stabilizacije bo kar najugodneje vplivala na tujino, ki se bo še boJj zanimala za naše gospodarstvo, kar bo privedlo do pocenitve denarja v državi. To posojilo je najvažnejše posojilo, kar jih je doslej naša država sklenila. Posojilo je tudi velikega pomena za naš mednarodni položaj ter se je sklenilo v času, ko trpi gospodarsko življenje vsega sveta še ne doživljeno krizo. Generalni tajnik pokrajinske zveze jndustrijcev Marko Bauer: Posojilo, ki je podpisano v Parizu, ni samo uspeh dela kraljevske vlade, nego tudi stvarna realna dokumentacija gospodarske sile naše države in našega naroda. S tem posojilom se je obenem manifestiralo na popolnoma nedvoumen način polno zaupanje inozemstva do naše države. Naš finančni minister dr. Švrljuga pozna predobro vse naše gospodarske razmere in če je podpisal posojilo, je postavil skrbno na tehtnico vse »pro« in »kontra« glede posojila ter se končno odločil za posojilo. V tem se kaže njegov veliki optimizem in ta optimizem mora zmagati na vsej črti. Tajnik zagrebške borze dr. Ivo Belin: Posojilo bo povoljno delovalo na razvoj našega gospodarstva, ker se bo z njim izvedla stabilizacija dinarja in ker bodo omogočene nekatere investicije. Posojilo bo ugodno odjeknilo tudi na borzi in zlasti na deviznem trgu. Mnogo se je že dvomilo, če nam bo mogoče obraniti Atene, 9. maja. AA. Policija je v Seresu odkrila veliko komunistično propagando Že nekaj dni sem je sprejemala tajno gibanje komunističnih agitatorjev v tem nadvse pomembnem delavskem središču, kjer se nahaja tobačna tovarna. Naposled je policija prišla zarotnikom na sled. Veliki oddelki orožništva in policije so obkolilo hišo, kjer so se komunisti shajali, in jih prisilili, da se udajo. Tako so aretirali voditelje grških komunistov Deliamisa, Ka-rabasisa in druge, ki so pred nekaj dnevi, posebno pa 1. maja, organizirali znane komunistične demonstracije in izvesili povsod stabilnost dinarja, in poskušalo se je že plasirati razpoložljiva sredstva deloma v nepremičnine, deloma preko meje, vsled česar so se izčrpale devizne zaloge Narodne banke. Danes je z dotokom skoraj dveh milijard dinarjev tujih deviz nevarnost za dinar minila in največji pesimisti morajo spremeniti svojo sodbo. Na efektnem trgu bo učinek mnogo večji. V prvi vrsti na državne papirje. Ker je emisijski kurz novega posojila mnogo ugodnejši, kakor so današnji kurzi naših dolarskih posojil, se bo brez dvoma v prav kratkem času ta dispariteta izra/ila na njihovem kurzu, in sicer v ugodnem pravcu. Pirsst kurzov naših starejših posojil bo deloval tudi na naše dinarske papirje. Ker prevzamemo novega posojila tudi mi eno tran-šo, bo to posojilo kotiralo tudi na naših borzah. S tem se odpre možnost novih transakcij na naših borzah. Ce pa bo naše posojilo kotiralo razen v Parizu in na naših borzah tudi v Švici, na Holandskem, Švedskem in Češkoslovaškem, postanejo možne tudi znatne arbitražne operacije. Naj večjega učinka se nadejam na tržišču z akcijami. Akcije mnogih naših, tudi prvovrstnih podjetij nosijo danes 8 do 10%. Občinstvo ni pokazalo zaupanja do akcij in se jih je skušalo iznebiti. Rajši je dobivalo na vloge 5%, kakor pa da bi kupovalo papirje, ki nesejo dvakrat toliko. Stabilizacija dinarja in posojila bosta znatno izpremenili položaj. Zaupanje v naše akcije se bo učvrstilo. Ljudje bodo kalkulirali in videli, da je vendarle bolje kupovati naše akcije, ki nesejo 8 do 10%, kakor nalagati denar po obrestni meri 5 do 6%. Ker bo posojilo vplivalo n splošno obrestno mero v državi, se bo obrestna mera na vloge še bolj znižala, to pa pride v prid akcijam, ker bo pri njih še nadalje ostala velika rentabilnost. 2e nekaj let ni pri nas bilo javnega podpisovanja akcij večjega stila, in sicer iz tega edinega razloga, ker ni bilo interesentov, ki bi te v Seresu in drugod rdeče zastave. Ko so komunisti zagledali orožnike, ki so hišo obkolili, jim je bila prva skrb uničiti arhive, kar pa se jim je izjalovilo. Policija je namreč zasegla ves materija] iu tako ji je prišlo v roke domala vse dokumentarno gradivo komunističnih zarotnikov. Iz blagajniške knjige so oblasti dognale, da so nekateri komunistični voditelji na Grškem prejemali mesečne plače do 4500 drahem. Obenem je policija odkrila v Seresu tudi tajno šolo, ki je bila organizirana na popolnoma isti način kakor bivša tajna komunistična šola v Solunu. akcije prevzeli. Zdaj bo tudi v tem pogledu slika popolnoma drugačna. Zakonska stabilizacija dinarja bo ugodno vplivala tudi na dolgoročne kredite, kar bo omogočilo emisije hipotekarnih in komunalnih obveznic, kakor je to v drugih državah. Z mednarodnim posojilom in z zakonsko stabilizacijo dinarja smo dobili možnost za intenzivnejše gospodarsko življenje. Storili moramo zdaj vse, da to možnost do skrajnosti izrabimo in da našemu gospodarstvu utremo pot za zdrav razvoj. Generalni direktor Jugoslovenske Štampe v Zagrebu in direktor uglednega časopisa »Gospodarska Revija« Milan Divjak: Stabilizacijsko posojilo, ki ga je najela kraljevska vlada v Franciji, je logična posledica popolne konsolidacije političnih in gospodarskih razmer v naši kraljevini. Upoštevati je treba to, da je vlada generala Petra Živkoviča od vsega začetka usmerila vse svoje delo predvsem k ureditvi gospodarskih razmer v naši državi. To posojilo naj vsaj odslej odpre oči iu naj bo vsem nasprotnikom naše države dokaz, da je naša država politično in gospodarsko urjena in da je bila zaman sovražna borba, ki jo je vodil del svetovnega tiska proti temu posojilu. S tem je obenem dokazano, da uživa sedanji režim popolno zaupanje vseh gospodarskih krogov in vsega uaroda v naši državi. Ni dvoma, da je to posojilo najugodnejše od vseh posojil, ki jih je naša država najela po osvoboditvi. Uspeh naše vlade je tem pomembnejši, ako upoštevamo občo gospodarsko depresijo na mednarodnih denarnih tržiščih in ako upoštevamo, da so mnoge druge države najele mnogo težja in neugodnejša posojila. Pri tem pa sploh ne omenjamo onih držav, ki so s podobnimi emisijami sploh propadle. Predsednik Trgovinske in obilne zbornice dr. Milan Vrbanič se še posebej zavzema v svoji izjavi za to, da bi se najela še nadaljnja posojila za investicije, zlasti za zgradbo železniške proge Kočevje—Sušak. Dijaštvo na delu za dograditev Jugoslavije Beograd, 9. maja. AA. Že dve leti obstoji navada med učenci beograjske in zagrebške akademije, da se medsebojno obiskujejo, da Zagrebčani prihajajo v Beograd na proslavo sv. Save, Beograjčani pa na proslavo Zrinskega in Frankopana. Namen tem dijaškim obiskom je, da se dijaki pobliže seznanijo in pridejo v medsebojni slik v svrho čim tesnejšega in čvrstejšega zbližanja ter vzgoje v narodnem duhu in krepitve ljubezni do skupnega naroda in jugoslovanske države. O priliki nedavnega poseta učencev beograjske trgovske akademije v Zagrebu so bile postavljene te-le naloge, ki jih bodo učenci izdelali in ki bodo nagrajene na dan iste slave leta 1932. Dijakom beograjske akademije so zadane teme z navedenimi nagradami: 1. Kakšno vlogo imajo država, družba in posamezniki pri pospeševanju jugoslovanskega gospodarstva? Nagrada Zbornice za trgovino in industrijo znaša 500 Din. 2. Zagrebški Zbor in njegova vloga za krepitev domačega gospodarstva. Nagrada Zagrebškega Zbora 500 Din. 3. Važnost Jadranskega morja za naše gospodarstvo. Nagrada Društva špediterjev kraljevine Jugoslavije 500 Din. 4. Vloga zadružništva pri napredku našega spodarstva. Nagrada Zveze agrarnih zaiednic 500 Din. 5. Važnost Vardarske doline za trgovino in industrijo. Nagrada Društva sv. Save 500 Din. 6. Kaj pomeni Jadransko morje za našo splošno kulturo? Nagrada Dragutina Antijaševiča 1000 Din. 7. Ustvarjanje Jugoslavije in vloga d'naslij* Karadjordjevič. Nagrada veleindustrijca Arka 1000 Din. 8. Samo dober Človek more biti dober Jugoslovan. Nagrada univ. prof. dr. Laze Popoviča 1000 Din. ' 9. Sloga pot v bodočnost nesloga pot v preteklost. Nagrada veleindustrijalca' Petra Tesliča iz Siska JOOO Din. Državna trgovska akademija v Beogradu se je obrnila s prošnjo na beograjske "trgovske ustanove in na odlične osebnosti, da razpišejo podobne nagrade. Priprave za mednarodne olimpijske igre London, 9. maja. A A Leta 1932. bodo priredili Američani v Los Angelesu velike olimpijske igre. Razen velikega stadijona bodo zgradili celo vas, kjer bodo stanovali in se hraniti atleti vseh narodov, ki se udeleže olimpijskih iger. V vasi bo 600 do 800 hiš po okusu vsakega naroda; Za angleške udeležnike bodo zgradili hiše angleškega stila. Športniki bodo uživali po-,JOlen mir in največjo udobnost. Dobivali bodo domačo hrano in plačali dnevno le i. dolarja, kar je polovica običajne cene. V vssi bo za »sak primer zdravniška postaja. Zmaga Japoncev v Zagrebu Zagreb, 9. maja. k Danes popoldne se je odigrala teniška tekma za Davvisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko. Za igro je vladalo veliko zanimanje. Na igrišču je bilo okoli 800 gledalcev. Zmagala je Japonska z 2 : 0 Dijaški koncert Sinočnji koncert dijaštva državne klasične gimnazije pod vodstvom suplenta g. Repov/.« je uspel v popolno zadovoljstvo. Zlasti se je odlikoval violinist konservatorist Prevoršek. Podrobno poročilo sledi. Slavko Osterc. Proces proti zagrebškim teroristom Zagreb, 9. maja. k. Danes ob 8'30 se je pričelo nadaljevanje procesa proti Hraniloviču in tovarišem. Predsednik je naročil jetničarjem, naj pripeljejo v dvorano vse dosedaj zaslišane obtožence, med njimi tudi Miloja Starčeviča. Nato je zaprisegel dr. Rajakoviča kot stenografa in proglasil sklep sodišča, da se zavrnejo vsi predlogi glede nekih novih spisov, ki naj se priključijo v postopek. Sporočil je, da obtoženec Herceg ne more priti na razpravo, ker je bolan. Vprašal je branitelje, če so za to, da se proces brez njega nadaljuje. Branitelji so pristali na predsednikov predlog. Predsednik prične tedaj zasliševati Starčeviča. Ta izjavi, da je študiral filozofijo in se pripravljal na izpit. Po stagnaciji v političnem življenju se je umaknil iz javnosti. Bil je predsednik hrvatske »Mladike«, ki je imela namen vzgajati hrvatsko mladino v moralnem in kulturnem pravcu. Meseca oktobra leta 1928. je položil profesorski izpit in se vrnil nazaj v Gospič. V aprilu leta 1929. je prišel na novo v Zagreb, da poišči službe, ker državne službe ni dobil. Namestili so ga pri občinski upravi. Nameraval je položiti tudi doktorat, baš pred izpitom pa je bil aretiran. On ni kriv, ker sploh ni imel posla z nikakim orožjem. Na izletu k Plitvičkim jezerom je imel sicer s sabo revolver, katerega pa si je izposodil in po izletu spet vrnil. V kritičnem času pred njegovo aretacijo ga je prosil Javor, naj sprejme nekaj orožja, ker so aretirali nekatere izmed njegovih znancev. On je vzel od Javorja zavoj z revolverji. Tistega dne pa, ko Je bii Javor aretiran, je ta zavoj izročil Mladenu Lorkoviču in ga prosil, naj ga skrije. Lorkovič je zaboj vzel, prosil pa je Starčeviča, naj ga ne izda, če kaj nastane. Tedaj je pozabil vzeti s sabo orodje za čiščenje revolverjev. Starčevič pripoveduje dalje, da je bil pristaš nekdanje HSS, pozneje pa se je pridružil federalistom. Po njegovih izpovedih mu predsednik stavi razna vprašanja in ga opozarja, da je Javor pri zaslišanju izrecno dejal, da je njemu izročil revolverje in da je z njim govoril po telefonu. Starčevič pa zanika in zahteva konfrontacijo. Nadalje zaslišanje se nanaša na neko pismo, ki ga je Starčevič v zaporu pisal Javorju. To pismo predsednik prečita. V njem je Starčevič od Javorja zahteval informacije in navodila, kakšne izjave naj da sodnikom. Starčevič pravi da tega pisma on ni pisal. Nadalje mu predsednik očita, da je bil v stikih tudi s Per-čecem. Starčevič: »Gospoda Perčeca nisem nikoli poznal«. Državni tožilec z vzvišenim glasom: »Človeka, ki je obsojen n» smrt, imenujete vi gospoda!« Predsednik: »Grobarja svoje lastne domovine nazivate gospoda. Jaz vam ne dovoljujem, da ga tako imenujete!« Branitelj: »To je izpodletelo!« To je konvencionalnost! Predsednik: »Imenujte ga: Neki Perčec, a ne gospoda!« Po zaslišanju Starčeviča sledi četrturen odmor, nato pa prične predsednik zasliševati logarja Antona Vczmaroviča, ki je obtožen, da je prejel 80 kg dinamita z ostalimi potrebščinami, da podminira most v Novem Selu pri Zagrebu. Policija ga je še pravočasno aretirala In tako preprečila atentat. Prdsednik ga vpraša, te je razumel obtožnico in če se čuti krivega. Obtoženec odgovori, da ni kriv. Tedaj ga predsednik pozove, naj se brani, obtoženec pa prosi, naj se mu stavijo vprašanja. Predsednik ga vprašuje o podrobnostih glede dinamita in načina kako je prišel do razstreliva. Zadnji je bil danes zaslišan Milan Siladi,, ki je obtožen, da je prav tako prejel razstrelivo, da z njim izvrši nek atentat. Obtoženec se brani, da je od Pospišila prejel zavoj, da ni vedel, kaj je v njem. Sele tedaj, ko je bral v časnikih, da je Pospišel ubil detektiva, je pregledal zaboj in njegovo vsebino. Ni pa tega prijavil oblastem, marveč je hotel z dinamitom loviti ribe Dal ga je t.udi Vezmariču, da ga on preizkusi. S tem je bila današnja preiskava za^ju-čena in proces se nadaljuje v pondeljek. Volilna kampanja na Ro-* munskem Bukarešta, 9. maja. n. Notranje-politični položaj se je povsem razčistil. Jorga se nadeja, da bo mogel s pomočjo liberalcev in skupine Nemcev, dalje s pomočjo skupine Lupua in Filipescua dobiti večino v novem parlamentu. Samostojn i gredo v volitve razen Narodne kmečke stranke tudi še Ma-diari, dalje židovska stranka, ki se je pred kratkim organi: tla, disidenti Jurija Bra- liana in stranka generala Avaresca. Za socialiste se še ne ve, toda mislijo, da bodo šli tudi oni v volitve skupaj s skupino Sterea. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 9. maja. (d) Pretežno oblačno, tu in tam deževno, temperatura bo skraja polagoma, kesneje pa naglo padala; severni vetrovi. Odkritje komunistične zarote v Seresu Glavni voditelji komunistične propagande na Grškem aretirani — Ves arhiv v rokah policije JUGOSLOVAN ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi Slovenski gospodarski krogi pozdravljajo stabilizacijsko posojilo L]at>1|ana, 9. maja. AA. Danes je urednik Agencije Avale« naprosil vodilne slovenske gospodarstvenike, naj mu povedo svoje mnenje o pravkar zaključenem stabilizacijskem posojilu. Predsednik društva bančnih zavodov in generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Ivan Slokar se je ljubeznjivo odzval prošnji in izjavil to-Ie: Na vaše vprašanje si dovoljujem izjaviti, da je po mojem mnenju sklenitev stabilizacijskega posojila od strani naše države dogodek izredne važnosti. S tem je napravljen dalekosežen korak h konsolidaciji naše države. Posledice stabilizacije naše valute so vsakemu narodnemu gospodarju dobro znane, radi česar ne smatram za potrebno, da bi o tem razpravljal. Glavno je, da mora sedaj nehati nezaupanje inozemstva napram naši državi, v kolikor je to obstojalo, in da se tudi inozemski finančni krogi ne bodo več zadrževali tako rezervirano v pogledu plasiranja svojih kapitalov v Jugoslaviji. Končno mora sedaj prenehati vsaka skepsa, ki se je dosedaj vsaj deloma namenoma širila glede stabilnosti naše narodne valute. Tudi v tem pogledu se bodo kmalu pokazale ugodne posledice. V splošnem pozdravljajo vsi gospodarski krogi ta velik uspeh in se ga vesele. Predsednik Zbornice za TOI tvan Jelačin: Vest o zaključitvi velikega posojila naše države v Franciji je vsa naša javnost v Sloveniji in osobito naša gospodarska javnost pozdravila z veliko radostjo in zadoščenjem ter s patriotičnim ponosom. S posebnim zadovoljstvom jemljemo to vest na znanje zategadelj, ker je posojilo zaključeno v Franciji. V tem dejstvu leži brez-dvomno dragoceno priznanje našega konstruktivnega prizadevanja in dela ter afirmacija naše smotrene napredujoče gospo- darske in politične konsolidacije. Po šestih letih dejanske stabilizacije dinarja je sedaj omogočena zakonita stabilizacija naše na-cijoualne valute. V težkih časih je zaklju-čitev velikega državnega posojila vesel dogodek, ki nas potrjuje v gospodarskem optimizmu in podjetniški vztrajnosti, kar zanese pravočasno čvrsto oploditev in poživitev v gospodarsko življenje. Predsednik Zveze jugoslovanskih hranilnic Fran Pretnar: Posojilo, sklenjeno 8. t. m. v Parizu v iznosu 1025 milj. fr. frankov po tečaju 87-50 proti 1% obrestim za dobo 40 let in z možnostjo konverzije po preteku 5 let, je smatrati za jako povoljno z ozirom na to, da je to posojilo dolgoročno in podpisano v času splošne gospodarske depresije. Uspeh, ki ga je naša vlada s tem posojilom dosegla, je tem pomembnejši, ker so s tem ovržona razna prorokovanja, češ da sedanji naš režim v inozemstvu nima zaupanja in da inozemskega posojila sploh ne more dobiti. Zaključek tega posojila je zadosten dokaz, da se gospodarska moč Jugoslavije pravilno in ugodneje ocenjuje, nego kreditna sposobnost marsikatere druge države. To takozvano stabilizacijsko posojilo, ki je namenjeno za izvedbo zakonske stabilizacije našega dinarja, deloma pa za izvršitev javnih del, bo brez dvoma mnogo pripomoglo, da se ublaži gospodarska kriza in utrdi naša valuta, kar bo dalo novega poleta proizvajalnim in pridobitnim krogom. Za jako ugodno je smatrali to posojilo iz tega vidika, da ni vezano na posebne obveznosti naše države in na provizije ali zagotovitve kakih večjih del posojilodajalcem. Križev teden Po peti velikonočni nedelji zaznamujejo naši koledarji in pratike Križevo, in sicer ponedeljek, torek in sredo. Ti trije dnevi so prošnji dnevii k Stvarniku. Tema še pokriva dol in breg, vse je tiho po dolini. Po cesti kora® zgodnji popotnik. Dolina je kot bi az>u*mrla. Ko iz dalnjje priplava prvi svit, zapojo zvonovi, pozdravljajoč jutranjo zvezdo. Počasi se ipo vaseh odpirajo vežna vrata. Gospodarji gredo pokladat živini, gospodinje molzit krave, fantje h konjem. Vse hiti na svoje delo. Prvi Žarki solnca prisijejo Jez hribe, jutranja rosa na travnikih se lesketa kot biseri. Gozdovi dihajo sveže, krepilno in pomlajajo človeku življenje. Brstje po drevju zeleni, iz vej zaplahuta kukavica v gozd. Bela drevesa cvetočih jablan in hrušk in rdeče cvetoče breskve so kakor šopki na mizi, njih dih veje po vaseh. Prohi farni cerkvi se vsipljejo trume vernikov. Možje, fantje, žene in dekleta, vsi praznično oblečeni. Zvonovi zapojo, procesija se razvije s križem na čelu. Med njivami, posejanimi z jesenskimi in »pomladanskimi pridelki, deleljišči in lumeljniki, skozi vasi, tlite molitve vernikov pred prestol Vsemogočnega. Iz dalje doni med zvonenjem: ku-ku. škerjanček žvr-goli v višavi svoj hvalni spev Stvarniku. Procesija prosi božjega varstva nad vse na polju, kajti vse je v rokah Njega, ki daje zemlji živetj in blagoslova, ter da reši nesreč in nadlog suše, ognja, moče, toče itd. Zvonovi pojo svojo pesem med molitvami vernikov, so lačni žarki peko vedno močneje, dajejo kal zemlji. Kmet izroči vso svojo setev zemlji, od nje pričakuje obilega pridelka, zato ker je njegova setev v vedni nevarnosti prosi varstva pri Njem, ki kraljuje nad vsem svetom. Vse mu leži v brazdah, kaj bo z vsem, preden bo dozorelo, vse je v negotovosti? Spomladi prosimo, jeseni se zahvaljujemo. Tudi človeško življenje je križev teden, izid i to je v cvetu spomladi, v brazde položeno, ko dozori jesen življenja usahne v smrt, da vzklije v novo življenje s sadom ali brez sadu... A. D. Pregrupacija občin v novomeškem srezu Poleg večjih občin, ki so svojim nalogam v vsakem oziru kos, imamo pri nas tudi celo kopico malih občin, ki vsted svoje male davčne moči ne morejo prav izvrševati svojih nalog, ki jim jih nalaga zakon. Samo na teritoriju Dravske banovine je 1043 občin, od teli jih ima več komaj po nekaj sto prebivalcev. Vsak najmanjši nepreviden izdatek jim spravi proračun takoj iz ravnotežja in treba jim je povišati občinsko doklado za sto in še več procentov, kar občane občutno zadene. Da se temu odpomore, je sklenil min. svet v svoji seji 11. dec. 1930 izvršiti pregrtipacijo občin, kjer se pokaže za to potreba ali kjer prebivalstvo izrazi to željo. Tendenca je, spraviti v sklad politično, versko in šolsko občino ter ji najti dovoljno davčno moč, ki bo kos vsem in vedrio večjim potrebam ter zahtevam. Korektura mej bo potrebna tudi marsikje Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Joscfova voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefovc« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 pri večjih občinah, ker današnje meje ne odgovarjajo več rezultatom razvoja posameznih krajev. Pri večjih občinah bo treba spraviti meje v sklad s sedanjimi razmerami, manjše občine pa združiti ter napraviti iz njih dela in življenja zmožne organe. Iz policijskega predala Ljubljana, 9. maja. Porod na ulici Ob 3.30 zjutraj je Marija Šraj, žena brezposelnega delavca iz Topolskega pri Blokah, med potjo, gredoč v bolnico, porodila Pred škofijo 14 otroka ženskega spola. K sreči jo je še pravočasno opazil stražnik, ki je pozval rešilni voz, s katerim so jo odpeljali v bolnico. Številne male tatvine Policija dobiva dnevno prijave o malih tatvinah. Čevljarski mojster Anton Bačnik, stanujoč na Dunajski cesti 37, je prijavil policiji, da je bilo vlomljeno v njegovo čevljarsko delavnico na vrtu hiše Št 8 v Hranilniški ulici in ukraden par moških čevljev in žepna ura v skupni vrednosti 250 Din, Slušatelji« tehnične fakultete Anici Durjava je bil ukraden okrog 20. ure v kavarni Emona 400 Din vreden temnorjav svilen dežnik s koščenim ročajem. Kleparju Ivanu Strojanu iz Hradeckega vasi je bilo iz veže Košak na Krekovem trgu ukradeno kolo vredno 700 Din. Vlont r pokopališko barako Na pokopališču pri Sv. Križu je bilo vlomljeno v barako, v kateri je shranjeno različno zidarsko orodje, les in kameniti nagrobni križi. Baraka je last italijanske delegacije, sekcija oskrba vojaških grobov. Kaj je vlomilec iskal v baraki, se ni dalo dognati. Znamenje časa Na Marijin trg je ob 2. zjutraj prišel zvanič-nik drž. železnice Alojzij M., da si kupi hrenovko. Iznenada mu je postalo slabo, da se je zgrudil nezavesten na tla in tam obležal. Slučajno je bil v bližini policijski zdravnik dr. Avramovič, ki je odredil, da so M. odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Pustolovščina dveh deklic V osebnem vlaku št. 625 je bila ukradena iz kupeja III. razreda na škodo Ane Kosmos iz Ljubljane potna košara z žensko in moštko obleko v skupiti vrednosti 1200 Din. Tatvino sta izvršili dve neznani deklici — sopotnici, ki sta z ukraden) košaro izstopili v D. M. v Polj'i in se s priho.ln>'m vlakom odpeljali nazaj proti Ljubljani. Ena deklica je stara okoli 17 lel druga pa 12 do 13 let. Dve prometni nesreči Šofer Gjuro K. je pred trgovino Berko na Dunajski cesti zadel z desnim blatnikom v slugo Jakoba Pungartnika prav ko se mu je hotel izogniti s kolesom in ga je prevrnil na pločnik. K sreči se Pungartnik ni pobil pač pa ima na kolesu 100 Din škode. Tekač Ivan M. je na Celovški cesti ob velesejmu s kolesom podrl na tla 301etno Alojzijo Nalefkovo, natakarico v kavarni Evropa. Nalef-kova je zadobila več ran, iz katerih je močno krvavela. Nenavadna sreča v nesreči Ljubljana, 9. maja. 7-letni krojačev sin Kazimir Velkavrh z Viča je šel v šolo. V bližini šole je prekoračil železniško progo, medtem pa je prisopihal vlak, ki ga mali Kazimir ni opazil, in ga podrl na tla. Velika sreča v nesreči je bila, da ga je vlak pahnil proč, tako da ni prišel pod kolesa. Dobil pa je kljub temu veliko rano na glavi in hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v splošno bolnico. Številni ponesrečenci. V bolnico je bilo prepeljanih več ponesrečencev, ki so se ponesrečili pri delu. Tako je 25-let-nemu delavcu Ivanu Kocjančiču iz Zg. Kašlja pri Devici Mariji v Polju v tovarni v Vevčah transmisijski jermen poškodoval levo roko. — 58-letnemu livarju Jožetu Florjančiču Je v železarni v Štorah pri vlivanju brizgnila železna tekočina v obraz in mu poškodovala desno oko. 25-letnl delavec Anton Kobal iz Gorenje vasi pri Logatcu je na lesnem skladišču v Logatcu padel in si zlomil levo roko. Nenavadna nesreča je doletela 55-letnega kočarja Janeza Krašovca iz Sela pri Kočevju. Sekal je drva in se je pri tem tako nesrečno spotaknil, da je padel na sekiro in si prerezal žile na desni roki. — 55-letna užitkarica Frančiška Zupanova lz Jelš v kamniškem okraju se Je v hlevu spotaknila in si zlomila levo roko. — 7-letna posestnikova hči Terezija Dimnik iz Do-brunj pri Ljubljani si je dala opraviti s slamoreznico. Bila je brez pravega nadzorstva in tako se je zgodilo, da ji je slamoreznica odrezala 8 prste na levi roki. V Dravski banovini je 15.004 upokojencev, invalidov, vdov in sirot Prejemajo mesečno nad 12 milijonov Din - Zanimiva statistika V področju dravske finančne direkcije v Ljubljani imamo 5678 vpokojencev v starosti od 29 do 100 let, ki prejemajo mesečno na pokojnini 3,741.479 Din; 2537 vdov drž. vpokojencev, ki prejemajo 627.766 Din in 183 sirot drž. vpokojencev, ki prejemajo 39.107 Din, skupaj 8398 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki 4,408.352 Din. Poleg pokojnine prejemajo ti Se draginjske doklade v znesku 6,755.000 Din. Invalidov imamo 2802, invalidskih vdov pa 3804, ki prejemajo skupno mesečno okroglo 893.000 Din, tako da prejema vseh 15.004 vpokojencev, invalidov, vdov in sirot mesečno 12,056.352 Din. Zanimiva je starost državnih vpokojencev. 2 sta dosegla že starost 100 let, 11 90—100 let, 140 80-90 let, 660 70-80 let, 1885 60-70 let, 2980 jih je pa v starosti pod 60 let. Gnusen zločin pri Žužemberku Zločinec ie starko tudi zlorabil Žužemberk, 8. maja. Dodatno k poročilu o roparskem umoru, ki je bil izvršen nad užitkarico Marijo Boker iz Krške gore, poročamo: Pri obdukciji, katero je izvršil okrajni zdravnik g. dr. Smola Jože, je bilo ugotovljeno, da je imela umorjenka globoko prerezan vrat nad jabolkom, in sicer sapnik popolnoma prerezan, žila odvodnica na levi strani vratu docela prerezana, na tilniku na desni strani pa 3 rane po več centimetrov dolge. Zdravnik je tudi ugotovil, da je morilec starko zlorabil. Orožništvo pridno išče zločinca ter je aretiralo že nekaj sumljivežev. Pogreb nesrečne žrtve je bil v petek dopoldne v Šmihelu. Ko je orožništvo zaznalo o groznem roparskem umoru, kateri je bil izvršen v sredo zvečer, je takoj odšlo za brezvestnim zločincem. Pot je nanesla orož. kapi. g. Tomaniča Franceta, da se je peljal na svojem kolesu proti Zagradcu. - Orožniki so mu že za petami V zagraškem smrečju pa se mu pripelje nasproti mlad moški tudi na kolesu. G. Tomanič je odšel že naprej, toda postal je pozoren na tujca, obrnil kolo in hitel za njim. Ko je zasledovani opazil, da vozi orožnik za njim, je skočil naglo s kolesa, pustil kolo na cesti ter jo ubral v bližnji gozd. Začela se je divja gonja, toda naposled ga je orožnik dohitel in legitimiral. Izkazalo se je, da sum ni bil brez podlage. V roke mu je padel po letih sicer mlad, toda star uzmovič, specialist za kolesa. Pri-poznal je, da se piše Benčina Jože, star 20 let, rojen v Kočevju, pristojen v Vel. Lašče, bivališča pa neznanega. Dognalo se je nadalje, da je v oktobru preteklega leta bil radi tatvin koles obsojen na 8 mesecev ječe, toda pogojno. Kolo je ukradel ravno tisto jutro v Grosupljem pred neko gostilno in se sedaj nahaja pri tukajšnjem sodišču. G. Tomanič pa, ki se je že večkrat izkazal, zasluži vso polivalo in priznanje. Cuidia: Homan 68 »Ne, ne!« je vzkliknila. In v resnici sama ne bi bila vedela povedati, zakaj jo je prevzel nenaden strah iu občutek neizrečene sreče istočasno. Valdor si je zaman prizadeval, da bi prišel vštric- nje. Iz dna duše se je kesal, da se je dal od hipnega ljubosumnja zapeljati do nepremišljenih besed, ki so dekiico tako zadele. Na razne načine si je skušal razložiti njihov nepričakovan učinek. Ali se je ustrašila, ker ji je namignil, da bi jo utegnil vzljubiti očeta nadomestu-joči varuh? Morda pa ji je odprl oči, da se je zavedala nejasnih občutkov, dremajočih v njenem srcu? Ta dvom ga je neprestano mučil, vendar pa je gojil skrivno upanje, da je prva domneva resnična. Nestrpno je čakal prilike, da bi se z eno besedo, enim „ ogledom prepričal, kje je resnica. Odlični, čvrsti in še vedno lepi in mladi Francoz se je dobro zavedal svoje moči nad ženskim spolom; prvič je zdaj zadvomil v to moč, morda zato ker je prvič resnično in iskreno ljubil. Ko je nekaj ur pozneje videl Lucilio Wochsal, se mu je zazdela čudno izpremenjena. Barva njenega obličja je bila izrazitejša in nestalna, izpod dolgin svilnatih vek zroče oči so izgubile svojo običajno bistrost. Tudi Farri-mor je opazil to izpremembo; če jo je nagovoril, ni videl v njenih očeh običajne radosti in iskrenosti. Prišlo mu je na misel, da ni morda Caryll z neprimernimi besedami vznemiril njeno dekliško dušo. Zvečer je v salonu vprašal nečakai »Ali ;si prelomil besedo?« Jezna rdečica je zalila obličje mladega moža in odgovoril je umrzlo: »Ne, gospod, v svojih žilah imam isto kri kakor vi!« Odločni in pogumni odgovor je prijal stricu; sklonil je glavo in rekel s toplim nasmeškom, kri je bila pri njem redka stvar : »Prav imaš. In če sem te s svojim vprašanjem razžalil, odpusti mi!« Lionel Caryll ni čutil do sedaj posebne naklonjenosti do svojega slavnega sorodnika; bal se je njegovega jezika, zato ,se mu je izognil, če je le mogel. Danes jd prvič ugotovil, da je v Farnmorovem značaju tudi plemenita stran. Prosil ga je odpuščanja, njega, mladega moža, kakor da sta si enaka. — — — »Gospodična Lucilia, vi se nas izogibate,« je zašepetal Valdor precej pozno tistega večera, ko se je ločila od ostalih dam ter se napotila proti toplicam. Stala je med širokolistnatimi palmami in žuborečim vodometom. Ko je začula njegov glas, se je-zdrznila od strahu. »Vi ste, gospod grof,« je vzkliknila. »Iščem svojega starega psička.« »To živalco imate zelo radi.« »O da; saj ga je imel še moj oče. To je edina stvar, ki mi je ostala po njem. Lord Cecil mi ga je daroval, ko sem bila še otrok.« Valdor jo je opazoval, slonečo na marmornatem balkonu. Ze zopet je ugotovil, da je zelo podobna nekomu, ki ga je on nekoč poznal; in ko je razmišljal in tuhtal, kdo bi bil tisti nekdo, je vstala v njegovem spominu nenadoma slika moža, ki ga že davno ni bilo več med živimi in ki ga je videl nekoč stati ravno na tem mestu. Zmes strašnih, neurejenih misli mu je napolnila glavo, da ni videl, kam naj jih uvrsti. »Psiček je pač zelo srečen, da se more radovati vaš* naklonjenosti,« je rekel po kratkem odmoru; ko je pa opazil, da se lepi otrok ne zmeni za njegove laskave besede, je nadaljeval v prosečim glasom: »Ali je gospodična Lucilia huda name? Morda sem jo s svojimi nepremišljenimi besedami užalil? Ce je tako. potem pa vas moram prositi odpuščanja.« Lucilia ni bila kujava. Okrenila se je k Valdorju in mu z dražestno kretnjo podala roko. Ko so se njegove ustnice z izrazom hvaležnosti dotaknile njene roke, so se razgrnili tropični listi, ki so ju zakrivali, in Farnntor je stal pred njima. Prišel je iz razgretih dvoran na hlad. Videl je, kako je Lucilia zardela, videl je, kako ji je Valdor poljubil roko, pa mu je bilo jasno, kdo je prepodil njeno otroškost in vzbudil v njej ljubezen. Pozdravljeni člani slavne Češke filharmonije in njen genijalni šef, prijatelj, učitelj in svetovalec generacije slovenskih muzikov v naši sredi. Njegovo udejstvovanje med Slovenci nam je še vedno v živem spominu. Z radostjo nas navdajajo uspehi, ki jih je deležen Vaclav Talich po vsem kulturnem svetu. želimo dragim bratom Čehom, da bi se med nami počutili kakor doma. Od Maribora do Zagreba (Po gostovanju mariborskega Nar. gledališča v Zagrebu). Pred dobrim tednom je mariborsko Narodno gledališče z Reliarjevim misterijem »Učlovečenje« gostovalo v Zagrebu. Človek, ki se je od daleč zanimal za ta dogodek, se je moral čadom načuditi: zagrebški listi bo — razen ene, dveh revnih izjem — obisk mariborskega gledališča in slovenskega gostovanja dosledno prezrli in niso črhnili niti besede, zagrebško občinstvo je enodušno ostalo doma in je pustilo goste igrati pred mrzlo, zevajočo praznoto. V nekem kulturnem pismu iz Zagreba smo či-tali nato, da je tega absolutno hladnega zadržanja Zagreba nasproti slovenskemu gostovanju krivo delo, ki da ni moglo privabiti ljudi — toda že iz prejšnjih časov nam je znano, da ima zagrebška javnost in njeni mentorji za vsakršno slovensko kulturno snovanje, 1 LJUBLJANA, CelovSka cesta O po znižanih cenah pri L. Vilhar, urar Ljubljana, Sv. Petra 36 d Cetrtinska vožnja na železnicah v Beograd je dovoljena vsem članicam ženskih društev, ki se udeleže skupščine »Kola srbskih sester« od 6. do 14. maja ali pa Konference za mir, katero sklicujeta Alijansa Zenskih Pokretov in Jugo-sloveuski ženski savez in traja od 15. do 20. Popust velja od 10. do vključno 25. maja. Kupite polovično karto, ki velja za povratek na podlagi legitimacije, kii jo dobite v pisarni »Ženskega Poikreta< v Šclenburgovi ulici 7/II (na koncu hodnika) v ponedeljek in torek od 8. do 9. ure dopoldne. — Hrana se dobi v »Zenskem klubu«, Prestolonaslednikov trg št. 38 in sicer velja kosilo 16, večerja 10 dinarjev ali pa v Uradniški zadrugi. Poenkarejcva ulica, obed za 15, večerja za 10 dinarjev. Prijaviti se morate za hrano en dan preje. Vse ostale informacije glede Imternacijomalne konference za mir dobite tam, kjer legitimacije. — Tajništvo JŽS. Za pomladansko Bežijo posetite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in modnih potrebščin najprvo trgovino JOSIP OLUP Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste z dobrim blagom po najnižji ceni. Jz drugih banovin Zakaj se je usmrtil bankir Krestič Častiljubje, dolgovi in poHlovni neuspehi beograjskega bankirja. V Beogradu je še vedno predmet vseh govoric samomor bankirja Uglješa Krestiča, kate, rega truplo so našli ribiči pri Starih Banovcih pri Beogradu. Identiteto samomorilca so oblasti nedvomno ugotovile. Ostalo je pa še deloma nepojasnjeno vprašanje, zakaj je bankir izvršil samomor. Predsednik upravnega odbora Rusko-»lovanske banke v Beogradu advokat Aca Pavlovič je novinarjem izjavil, difje Krestič izvršil samomor zaradi svojega pretiranega častiljubja. Krestič je bil ravnatelj rusko-slovanske banke, pa ni imel dovolj zmožnosti za vsa dela in akcije, ki so potrebne za finančen uspeh takega podjetja. Krestič je imel čisto posebne nazore o svetnem življenju, ki so se naslanjali na njegove mladostne študije. Študiral je namreč čisto filozofijo. Kljub njegovi energiji se je s svojo filozofsko prirodo težko znašel v računskih in bančnih poslih, ki zahtevajo realno gledanje v svet in brezobzirnost do vsega, kar ne donaša dobička. Ugleša Krestič je leta 1923. začel z banko, da bi plodno naložil imetje ruskih emigrantov. Sprva mu je šlo dobro in je postal glavni ak-cijonar zavoda. Do Rusov je čutil posebno ljubezen že v času, ko je bil v Rusiji kot jugoslovanski dobrovoljee, Vse svoje imetje je vložil v to banko, iz katere je hotel ustvariti močno finančno središče. Rusko-slovanska banka ni imela ne vlog ne vlagateljev. Vse njeno premoženje je bil osnovni kapital 5,000.000 Din. Za nove posle je potreboval Krestič mnogo denarja. Dobil je posojilo svojih prijateljev, dolgovi so pa od leta do leta naraščali. Bančni posli niso več uspevali in Krestič je uvidel, da ne more naprej. Večkrat je prijateljem potožil, da ima smolo. Upniki so se vedno glasneje oglašali in Krestič je izgubil vero vase. Gledal je vefdno bolj črno v življepje, zadnje čase se je celo ogibal prijateljev in živel zelo skromno. Končno »e je Še enkrat odločil, da reši svojo banko, in se je znova zadolžil. Dobil je okoli 1,000.000 viinarjev posojila in ga vložil v banko. Njene knjige še niso pregledali. Na Krestiča je naj-brže uplivala tudi izguba velike vsote denarja, katero je banka posodila pred leti nekemu bogatemu Rusu, ki je odpotoval na Japonsko in dobil od vlade velike koncesije. Lani so mu pa te koncesije odvzeli in Rus je popolnoma skra-jjlral. Krestič je odpotoval sam v Pariz, da bi našel dolžnika, pa vse zaman. Če banka ne bo dobila tega denarja nazaj, bo izgubila nad polovico svojega kapitala. Vsi ti neuspehi so Krestiča prisilili v samomor. Svojim prijateljem je večkrat omenil, da ni uspel in da tako ne more več Siveti. Tudi v poslovilnih pismih se je oprostil pri svojih prijateljih in priznal, da ni imel več moči, da bi zdržal na svojem mestu. b Sestra ubila brata. V Turnišču pri Čakovcu je prišlo v družini Josipa Banfija do prepira, v katerem je ljubil življenje 191etni sin. Ta se je prepiral s svojo sestro Marto, katera ga je napadla z nožem in mu zadala smrtno rano. b Številni gostje v Dubrovniku. V Dubrovnik prihaja vedno več inozemskih gostov. V četrtek je pripeljal luksuzni parnik »Oceania« 250 nemških turistov, med katerimi je bila tudi saksonska velika kneginja s hčerko. Ta si je ogledala ves Dubrovnik in okolico in se posebno ti-nvala za hrvatske narodne noše. b Nevihta. Nad Virovitico je pred dnevi divjala nevihta z gromom in točo, ki je padala vse dopoldne. Vse ulice so bile preplavljene in telefonske zveze prekinjene. b Zastrupljenje. Pri otoku Mljet sta tragično končala ribič Joso Anelič in njegov 14letni sin Anton. Anelič je bil s sinom in ženo na jadrnici, katero je pred otokom zasidral. Zena Kata je pripravila večerjo in naložila oglje na majhno ognjiSče pod palubo, kjer sta legla k počitku Anelič in sin Anton. Ko je žena hotela naslednje jutro moža in sina zbuditi, je našla oba nniva. Zastrupil ju je ogljikov dvokis, ki je uhajal z ognjišča v prostor, kjer sta oba nesrečneža spala. Hjuhliana Nedelja, 10. maja 1931, Izidor. Pravoslavni 27. apnila, Simeon. Ponedeljek, 11. maja 1931, Gan-golf. Pravoslavni: 28. apnila, Jason. Nočno službo imajo daaes lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti to Hočevar v šiški. Jutri v ponedeljek pa lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ¥ ■ Materinski dan. Kolo jugoslovanskih sester vljudno prosi, da kupijo posetniki gledaliških predstav v nedeljo 10. t. m. poleg gledaliških vstopnic še kolek izdan v korist materinskega dne po 50 para. Kolek se dobi pri dnevni in večerni gledališki blagajni. Zahtevajte ga in tako prispevajte k dobri stvari. ■ Splošna nialoželezniška d. d. v Ljubljani je mesto venca na grob svojega upravnega svetnika gospoda Ivana Kregarja poklonila ob Materinskem dnevu Jugoslovenskemu ženskemu savezu za Materinski fond 600 dinarjev, za kar se ji imenovana organizacija toplo zahvaljuje. ■ Šahovski velemojster Spielmann v Ljubljani. V Ljubljano je dospel šahovski velemojster Rodolf Spielmann, ki se mudi na turneji po Jugoslaviji. V Ljubljani bo imel Spielmann simultanko in bo med drugim nastopil proti našemu mojstru Vasji Pircu, ki je, kakor smo poročali, pretekle dni zasedel na internacionalnem šahovskem turnirju v Pragi drugo mesto. ■ Gostovanje Korošcev v naši drami. Opozarjamo na četrtkovo gostovanje naših rojakov iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprizorili bodo »Mi-klovo Zalo«. Gostje nastopijo v originalnih koroških narodnih nošah, imajo s seboj tudi pevski zbor, ki nam bo zapel prelepe nežne koroške narodne pesmi. Za gostovanje veljajo znižane dramske cene. Začetek predstave točno ob 15. uri popoldne. ■ Sokol I. javlja svojemu članstvu in prijateljem, da je za sanacijo dolgov Tabora med bratskim češkoslovaškim Sokolstvom nabrana podpora došla. Srečno je zaključen prvi del smele in velikopotezne akcije za rešitev Tabora z velikodušno pomočjo Mestne hranilnice ljubljanske in bratske COS. Sokol I. se raduje tega uspeha in ga hoče na najdostojnejši način praznovati s tem, da bo podvojil vse svoje sile v smeri h končnemu cilju k popolni osamosvojitvi in osvojitvi Tabora, ki nam bo odslej kot prej dragoceno nasledstvo vseh naših predobrih bratov in sester, ki so z občudovanja vredno umnostjo ustvarili to mogočno in ponosno trdnjavo Sokolstva. Kot uvod k svečanosti vabimo vse svoje članstvo ter prijatelje-podpornike, da se v znak radosti nad tem prevažnim dogodkom društvene zgodovine do 14. maja 1931. vpifiejo v spominsko knjigo, ki bo ob poslovnih urah (od 14. do 20. ure) v društveni pisarni v ta namen na razpolago, čestitajoče bodo pozdravljale v teh dneh državne trobojnice in češkoslovaška zastava. Zdravo! — Uprava. ■ Danes ob 20. uri v Moste. Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste vprizori danes ob 20. uri v Ljudskem domu v Mostah v proslavo svo-le petletnice premijero Jalenove drame v štirih dejanjih »Bratje« in petje »Oj Doberdob«. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni. — Odbor. B Gdč. Herta Arko bo drevi zopet nastopila kot gost v domači opereti »Oj ta prešmentana ljubezen«. Pri začetnem nastopu si je pridobila na mah vse simpatije našega občinstva. a Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina priredi letos dve počitniški koloniji in sicer eno ob morju, kamor sprejme 45 otrok, eno pa v Mednem ob mestnem kopališču za 150 otrok. Prošnje za sprejem v kolonije je vlagati pri mestnem načelstvu in sicer do 25. maja 1931. Po tem roku se prošenj ne bo več sprejemalo. V teh prošnjah je navesti: Priimek in ime otroka, starišev in njihov poklic, rojstne podatke, premoženjske in rodbinske razmere ter pristojnost. Prosilci naj se tudi izjavijo koliko so pripravljeni prispevati h koloniji v denarju. Sprejemali se bodo predvsem otroci, ki so v Ljubljano pristojni. Podrobnejše informacije se dobe v običajnih uradnih urah v mladinskem uradu, soba št. 43, II. a Opozarjamo na d a na šn j i oglas tvrdke Derenda. i047a a Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se bo vrSil v torek, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer v zeleni dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih davčnih in občinskih zadevah ljubljanskih. K obilni udeležbi vabi odbor. 1234 a Pozor lovci! Preminul je naš dolgoletni tovariš in odbornik g. Grtinfeld Leopold. Izkažimo mu zadnjo čast in udeležimo se njegovega pogreba v nedeljo 10. t. m. ob pol. 18. uri, Ma-aarykova cesta 64. Društveni kroj! — Predsedstvo SLD. 1233 ■ Priporočamo nakup blaga za obleke pri ■nani in solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu štev. 15. (Nasproti Nunske cerkve). 1220a Koks za kovače in centralne kurjave Iz angleškega premoga 75 Din za IOO kg 527 Iranko plinarna nudi Ljubljanska mestna plinarna. B Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani priredi sedaj proti koncu šolskega leta več javnih produkcij, na katerih bodo nastopili gojenci zavoda. I. sklepna javna produkcija se vrši v petek 15. t. m. ob 20. uri v Filharmo- nični dvorani in nosi naslov »Komorni večer«. Ta večer nastopijo gojenci komorne šole prof. Jana Slaisa in sicer godalni kvartet, ki sestoji iz gojencev: Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Franjo (II. violina), Šušteršič Vinko (viola), Bajde Oton (violončelo). Zaigrajo Mozartov kvartet v d-duru ter Ravelov godalni kvartet. Druga točka programa pa je Vit. Novakov Klavirski trio. Igrajo: Lipovšek Marijan (klavir), Pfeifer Leon (violina), Bajde Oton (violončelo). Ravnateljstvo vabi stariše gojencev in vse prijatelje glasbe na to produkcijo ■ Odprla noč in dan so groba vrata. Umrl je Leopold Griiiifeld, 63 let star, zavarov. zastoj)., Masarykova c. 64. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! ® Uradništvo mestne elektrarne, vodovoda in plinarne pošilja Din 300 Kolu jugoslov. sester za »Materinski dan« mesto venca na krsto g. obč. svetovalca Kregarja. ■ »Gospodinjska pomočnica«, glasilo služkinj je list, ki je primeren za vsako ženo in dekle, ki se bavi z gospodinjskim delom. Prinaša razne nasvete, o higijeni, zdravstvu, kuhinji ter odgovarja na razna v gospodinjstvo spadajoča vprašanja. Hvalevredno je, da je veliko gospodinj, ki ga svojim pomočnicam priporočjo, ali pa same naročijo, ne le prvo številko na vpogled, ampak pošiljajo celoletno naročnino. Da bi bilo le veliko posnemovalk in čimveč poverje-nic iz drugih krajev, ki bi nabirale naročnice in naslove. Vsa tozadevna pisma, naslove in naročnino sprejema Darinka Vdovič, Ljubljana, Erjavčeva cesta 2. List stane celoletno 12 Din, posamezni izvod pa 1'50 Din. Sprejemajo se tudi naročila od strani trafikantov. ■ Spored simfoničnega koncerta Praške Filharmonije v ponedeljek 11. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. 1. Jirak: Shakespeare: Over-tura. 2. Vivaldi: Concert« grosso. 3. Vit. Novak: V Tatrach, Martinu: Le Bagarre. Odmor. Čajkovski: VI. simfonija: Pathetique. Dirigent: Vaclav Talicli. Podroben program bo na razpolago pri biljeterjih. Ker je program zelo obširen, opozarjamo, da je začetek točno ob 20. uri. Uspeh Kmetijske nadaljevalne šole v Trbovljah Jurklošter Živahni sokolski pokrct najbolje dokazuje, da je Diio društvo pri „as potrebno. 15 telovadcev pridno vezba šol. upravitelj s Henine br. Ankele France. Vneti telovadci prihajajo tudi nad uro daleč k vajam na šolskem dvorišču. Tudi drog m bradlja že stojita. Učiteljica s. Marija Semetova vodi dramo. Študirata se igri »Kje je meja« in »Damoklejev meč«. Mešan pevski zbor vodi občinski tajnik br. Toplišek Miloš. Ustanovna skupščina se bo vršila precej, ko se uveri župa, da smo zmožni samostojnega delovanja. f^cfovan/c p© VCČCFllici 72. »čakaj,« je rekel Dušan, »videla boš, kako se bo slinar prestrašil!« Sklonil se Je do roba in dregnil polža v oko nasajeno na dolgem tipalu. 2ival se je stresla kakor v mrzlici in se naglo skrila v svojo veliko hišo. To priliko sta Dušan in Danica porabila in se po polževi hi-Si kakor po stopnjicah spustila na tla. Ozrla sta se naokrog in zopet klicala Cučiruči, toda zaman... 73. Ko sta si uredila obleko, sta krenila dalje. Preslišni gozd se je spremenil v goščavo praprotnih palm, po tleh so pa rastle jagode, tako velike kakor so na zemlji buče. »Pokusiva jih!« je svetoval Dušan. »Saj res«, je odgovorila Danica, »morda so užitne in okusne?« in bile so zares! Tako slastnega in vonljivega sadu še nikoli nista jedla. Pa kaj, ko še ene same nista mogla snesti •— prevelika je bila. . . ' - i »mil Pretekli teden je bil zaključen IV. letni tečaj kmetijske nadaljevalne šole v Trbovljah, ki je nadvse uspel. Solo je obiskovalo 20 kmetskih sinov, ki so s hvalevredno pozornostjo sledili predavanjem strokovnih učiteljev. Predavali so vodja šole učitelj g. Omerzu Karl, živinozdrav-nik g. Dev Rajko, okrožni zdravnik g. dr. Jen-štcrle Janez, veroučitelj g. Žmavc Jože in uči-telj g. Jesih Adolf. — Šola je trajala 5 mesecev. Zaključek šole, kateremu so prisostvovali župan in šolski ravnatelj g. Vodušek Gustav, predsednik šolskega odbora g. Kolenc Dominik, pred- sednik kmetijske podružnice g. Bricelj in sre-ški kmetijski referent, je pričal, kako požrtvovalno so vsi strokovni nastavniki O9obito pa vodstvo tečaja izvršili svojo dolžnost, kajti vsi absolventi brez razlike so dokazali popolno znanje v vseh predmetih, o katerih se je predavalo. — Tudi razstava, ki je prikazovala risarske izdelke tečajnikov, je pričala, da je tudi v tem pogledu dosežen popolen uspeh, zato zaslužijo tako organizatorji kakor tudi požrtvovalni učitelji vso pohvalo za izobrazbo naših mladih kmetskih gospodarjev. J- Gostilničarski tečaj v Kranju od 21. do 30. aprila Spodnja vrsta od leve na desno: gg. I. Bidovec, odbornik gostilničarske zadruge; R. Zupan, servirni učitelj; Fr. Gorazd, vodja tečaja; J. Brulc, odbornik; M. Mayr, tajnik; J. Gašperlin, načelnik; A. Križnar, odbornik zadruge v Kranju; A. Hafner, načelnik zadruge Škofja Loka; M. Mucolini, servirni učitelj. Sega občinskega odbora v Trbovljah V četrtek 7. maja t. 1. ob 16. uri se je vršila seja trboveljskega občinskega odbora, ki jo je otvoril in vodil župan g. Vodušek. Uvodoma je pozdravil novoimenovanega občinskega odbornika, rudniškega inšpektorja g. inž. P e r -s ogli o iz Hrastnika ter nato prečital zapisnik zadnje odborove seje, ki je bil odobren. Za tem je g. župan poudarjal, da je delavstvo vsled težke in dolgotrajne rudarske krize hudo prizadeto. Delavstvo je nujno potrebno podpore. Videč, da so tudi najmanjše občine v okolišu rudarskih revirjev nakazale delavstvu večje ali manjše podpore, sta starešinstvo in finančni odsek trboveljske občine sklenila, da tudi naša občina nakaže delavstvu primerno podporo v znesku Din 30.000, od katere svote odpade na trboveljski del 20.(100 in na hrastniški del občine 10.000 dinarjev. Razen tega je sklenilo starešinstvo pooblastiti g. župana, da sporazumno s pravnim zastopnikom g. dr. Rošom sestavi rekurz proti prevzemu Kircbschlager jevega mosta po občini. Gospod župan apelira na odbor, da sklepe starešinstva in finančnega odseka potrdi, kar je odbor soglasno storil. Načelnik upravnega odbora g. Pavlin poroča nato glede Kirchschlagerjevega mosta čez Savo, ki naj bi ga občina po nalogu banske uprave odkupila in vzdrževala, ker da veže dve občinski cesti. Ker to ne odgovarja dejstvu, je občina svoječasno proti temu odloku vložila priziv, kateremu je ministrstvo ugodilo. Cesta, ki vodi do mostu namreč ni občinska cesta. Vseeno pa je banska uprava pozneje odredila, da se naj ta cesta uvrsti med občinske ceste, nakar naj občina tudi most prevzame. Proti temu je vložila občina ponoven priziv ter se sklene, da se naj občina z vsemi na razpolago stoječimi zakonitimi sredstvi brani prevzeti ta most v last in vzdrževanje. Nato prečita odbornik g. Malovrh dopis Breškega načelstva radi izdaje koncesije za prevoz oseb z avtobusi na progi Hrastnik—Dol— Rimske toplice, za katero je prosil Jesenšek Franc. Ker za občino Trbovlje krajevna potreba za izdajo take koncesije ne obstoja, se sklene odgovoriti, da se naj o tem izjavijo druge prizadete občine. Prosilcema Karižu Rudolfu in Bartolu Alojzu se na predlog g. Malovrha zagotovi sprejem v občinsko zvezo, ako bosta dobila državljanstvo, slednjega se oprosti z ozirom na številno družino plačan ja občinske takse. Gospod Pavlin poroča glede novega tržnega reda, katerega sta pregledala občinski zdravnik in živinozdravnik, ki nimata proti temu nobenega pomisleka, zato bo predložen v odobritev pristojni oblasti. Spremembe so le glede sejmov. Na sejmskem prostoru se bo namreč pristojbine, plačevalo po velikosti stojnic po 25, 15, 10, 5 ali 2 Din. Tržni red je bil nato so glasno sprejet, kakor ga je sprejel upravni od bor. Gospod Pavlin je stavil predlog, da se vrtnarju Kuharju odda v najem zemljišče, ki ga je imel doslej v najemu g. Brici za najemnino Din 150. Dalje se naj prepleska tržnica ter ograja na pokopališču, slednje delo na stroške pogrebnega zavoda. Oba predloga sta bila sprejeta. — Prošnja slaščičarnarja g. Kozine Za led po znižani ceni se odkloni, ker se izjeme ne morejo delati. — Prebivalstvo, ki stanuje ob glavni cesti, je naslovilo na občino prošnjo, da se nekaj ukrene glede škropljenja cest. Nabava voza je absolutno potrebna, zato je u-pravni odbor zahteval ponudbe. Vendar se pa voza ne bo moglo nabaviti iz tekočega občinskega proračuna, ki takih izdatkov ne predvideva, marveč se bodo morala najti sredstva drugod. — Pisalni stroj za občinsko pisarno v Hrastniku jo občina naročila, ker se bo plačal v sporazumu z dobavno tvrdko šele prihodnje leto. — Ker se novonastavljenemu klavničnemu slugi Osolinu ni posrečilo doseči pri rudniku upokojitve, je bila služba začasno podeljena g. šarlahu. — Odbornik g. Letnik je izjavil, da so se šoferji avtopodjetij izjavili pripravljene, da sami škropijo ceste, ako občina nabavi primeren voz. — Odbornik g. Restar izjavlja, da se pritožujejo nekateri kmetje L Praprotnega radi koz, ki jih držijo nekateri železničarji, katere jim uničujejo vse mladike nasadov, katere so morali oblastnem nalogu nasaditi na pobočjih ob železnici. Na ta način je pogozdovanje postalo iiuzorično. — Gospod župan izjavlja, da je s prizadetimi kmeti že pred dnevi sestavil zapisnik, ki ga je oblasti vposlal. Kmetje so pri tej priliki podali tudi izja-<), da žele ta svet prodati železniški u-pravi po primerni ceni. — Ker ni bilo drugih predlogov, je bila nato seja zaključena. Delavstio za svoje pravice Guštanj, 8. maja. Tukajšnja jeklarna grofa Thurna na Ravneh je odpovedala svojim delavcem kolektivno pogodbo. Kaj jo je dovedlo do tega, nam ni znano. Jeklarna je v težkem finančnem položaju. Radi tega je bilo reduciranih meseca marca 50 delavcev in sedaj namerava podjetje znižati mezde na najnižje, če primerjamo mezde delavcev v valjarni, ki služijo na uro od 615 do 7-80 Din, v livarni pa na dan 38—45 Din, vidimo, da je težko in nevarno delo pri razžarjenem železu plačano prav borno. Delavcem pa preti nevarnost, da jim mezde še znižajo, tako da bi delavec v livarni zaslužil na dan komaj 32 Din, povprečno 4 Din na uro, kar bi znašalo na mesec do 800 Din. Delavski organizaciji imata pri sklepanju nove pogodbe težko stališče. Pogoji, katere stavlja vodstvo jeklarne, so trdi. Delavstvo v Guštanju je zadolženo samo na najnujnejših življenjskih potrebščinah za okoli 1,000.000 Din pri tukajšnjih trgovcih, ter bi bila redukcija plač narnvnost katastrofalna. Delavci so se zbrali k zborovanju, da premo-trivajo vse predloge, zavedajoč se resnosti položaja. Zaupniki Saveza metalskih radnika so poročali potek dosedanjih razprav in ničnostnih uspehov pri sklepanju nove kolektivne pogodbe. Delavci so iznesli predloge v obliki spomenice, ki kaže žalostno sliko ter naslovili na podjetje. Najvažnejše točke spomenice, ki zanimajo tudi širšo javnost, so sledeče: 1. Vse akordne postavke, ki se na razpravi sporazumno določijo, naj tvorijo sestavni del po godbe. Temeljne plače naj ostanejo take, kot so^ bile, ker so v primeri z ostalimi podjetji v težki železni industriji itak nižje. Da se revi- dirajo akordne postavke, v kolikor one ne odgovarjajo vsled prenizke kalkulacije. Delavstvo pa uvidi potrebo, da se vpostavijo temeljne akordne postavke, ker so iste za nadaljni razvoj podjetja v današnjem razvoju tehnike potrebni. Delavstvo se odreka draginjskim dokladam, to le pod pogojem, da ostanejo temeljne plače neokrnjene. — V slučaju zasilnih del ob-drže profesionisti in izurjeni delavci, ki so bili pri produkciji dela zaposleni, svoje temeljne plače. Vsem delavcem naj se da letno 4-dnevni plačani dopust. Pogajanja se bodo nadaljevala 16. maja ter upamo, da privedejo obojestransko do soglasnosti. Muhastfa poto stiele Sv. Jurij ob j. ž., 8. maja. V sredo 6. t. m. je med nevihto, ki je divjala nad Sv. Jurijem, udarila takoimenovana vodena strela v novo gospodarsko poslopje trgovca gospoda Franca Mastnaka in ga precej poškodovala. Udarila je na zahodni strani, popolnoma razkosala krajni tram in ga s precej opeke vrgla s strehe. Nato je preskočila na električno napeljavo, prežgala žice in pri hlevskih vratih udarila v zemljo. Po poti je zrahljala še nekaj opeke fn ometa in odkrušila betonske 'stebre pri vrtnih podbojih. V usodnem trenotku je bilo v poslopju več oseb, vendar ni bil nihče ranjen. Zidarja, ki je baš nekaj dozidava), je vrglo ob zid. ni pa razen strahu utrpel nobene škode. “ Strela je udarila tudi v zadrugo za izvoz jajc in so kljub temu, da ima kar dva strelovoda, bile uničene vse električne žarnice. Tudi na cestnem vodu je bilo uničenih več žarnic. Zaradi deUeto krvav poboj Pretep z noži — Hudo ranjen Lojze, ki je Izzival, v bolnici. Preteklo nedeljo popoldne so popivali domači fantje v gostilni na Vdžgorjili. Zaradi nezmernosti pri zavživanju alkohola je prišlo med lanti do spora in obračunavanja radi nekih deklet. Med prerekanjem je nenadoma Hermanov Lojze dobil hud udarec od Juvanovega Franca med pleča. Bil je zaboden z nožem, eaito je še on prijel za nož ter zamahnil proti naijMiižjemu, katerega je le malo po prsih oprasnil. Prišlo bi še do hudega spopada, pa |e Lojze popreje onemogel radi velike izgube krvi. Vsega onemoglenga so ga odpeljali v 'bolnico v Trbovlje, kjer leži če sedaj. Kakor se je ugotovilo, je te težke poškodbe in prelepa •ploh kriv »k or o le Lojze sam, ki je vse popoldne po gostilni izzival. Pismo iz Cerknice . Cerknica, 8. maja. la teden je spet imela Cerknica malo senzacijo. V sredo se je namreč ustavilo v Cerknici nekaj kavkaških Kozakov s svojimi konji. Kozaki so v Cerknici takoj vzbudili mnogo pozornosti; zlasti pa njihova svojevrstna uniforma. V sredo popoldne ob šesti uri so izvajali na cesti proti Jezeru svojo grandijozno »Dži-gitovko«. Kljub temu, da je bil delavnik, se je zbralo mnogo ljudi, da vidijo kozaške vaje na konjih. Na koncu so še zapeli nekaj ruskih narodnih pesmi. Danes zvečer priredi naše Sokolsko društvo v svojem domu telovadno akademijo. Na sporedu je telovadba članov, članic ter moške in ženske dece, dalje petje, deklamacije in drugo. Po končanem sporedu bo prosta zabava; sodeluje godba domačega gasilnega društva. Upamo, da bodo vsi Cerkničani prišli pogledat, kaj so se naučili naši Sokoli. Ker je pekel premajhen kruh, je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen neki pek iz neke bližnje vasi. Dobil je 8 dni zapora in 300 dinarjev globe. Čez mejo so prišli v petek štirje mladi Slovenci iz Italije. K nam so prišli radi nevzdrž mh razmer v Italiji. Cerknica se tudi počasi prenavlja. Po Cerknici so začeli popravljati grabne za odtekanje vode, ponekod so speljali tudi kanale. Dalje so letos popravili tudi že nekaj hiš, ta teden so začeli popravljati kaplanijo, ker je bila res potrebna popravila. Pred Sokolski dom tudi že vozijo pesek, ker bodo v najkrajšem času napravili okrog doma lično ograjo. No, tudi počasi se pride daleč, kakor pravi pregovor. Ta teden se je primerilo na rokovski postaji veo slučajev, da so našli v vagonih crknjeno živino. V torek se je primeril pivi tak slučaj in so našli v nekem vagonu dva poginula vola .V sredo zjutraj so odprli neki vagon, v katerem, je bila pošiljka 12 volov. Toda na žalost so ugotovili, da jih je med potjo 7 pogini io, ostalim je pa tudi malo manjkalo, da se niso stegnili. Vzrok temu pa je bilo pomanjkanje zraka v vagonu. Ce pomislimo, da je bil vagon dobro natrpan z živino in je imel samo eno majhno luknjo za dovajanje zraka, res ni čudno, da se voli enostavno zadušijo. Voli so mit last nekega zagrebškega trgovca z živino. Na lice mosta sta takoj prišla konjnč in živino zdravnik. Pomlad se pri nas kar še obotavlja; nič noče ozeleneti. Tudi vreme ga lomi po svoje. Do-sedaj se vedno živimo v neprestanem blatu in dežju. Tudi toplo še ni preveč; zlasti zjutraj in zvečer je bolj mrzlo. Pravzaprav je pa že zadnji cas, da se poslovimo od takega vremena. Zagorje Podružnica Osrednje protitiiherkuloziie lij v Zagorju ob Savi sklicuje na praznik 14 m ob 9. uri ustanovni občni zbor v dvora Sokolskega doma. Na dnevnem redu je por čilo pripravljalnega odbora, čitanje pravil, pi stop elanov, volitev odbora in raznoterosti. Pi cakujemo, da bo udeležba polnoštevilna in i bodo zastopani vsi sloji glede na potrebo važnost protituberkulozne lige. Štiri modrase je ubil. Ta teden smo im< nekaj lepih solnčnih dni, take prijelne dne’ pa človek rad izkoristi in se napoti v goz Tako je g. A. Uršič šel po šmarnice v hr .»mali vrh«, spotoma pa je našel na enem m »tu dva, na drugem pa zopet dva modrasa, k tere j* ubil. Konfekcija fZl‘Prešernova priporoča, da sl ogledat© brezobvezno bogato zalogo damskih Ljubljana 99 ulica 7 — 9 in moških plaščev ter oblek ftlavibcv ui Proslava Materinskega dne v Studencih Podmladek Rdečega križa v Studencih bo pro slavil današnji Materinski dan z vprizoritvijo mladinske igre »Kraljica palčkov« v šolskih prostorih. Pričetek ob 19'30. m Prihod Koroščev. Koncem tedna bo prispelo v Maribor krog 60 naših koroških bratov, ki bodo tu nastopili z ljudsko igro »Miklova Zala«. Prireditev bo v Narodnem gledališču, na kar opozarjamo že sedaj ves zavedni slovenski Maribor. m Imeno.-uje pri Mestni hranilnici. V pet, a je upravni odbor Mestne hranilnice sprejel novo pragmatiko in imenoval za ravnatelja za voda dosedanjega tajnika g. Kocmuta. m Priznanje Glasbeni Matici. Srbsko pevsko društvo »Jedinstvo« v Kotoru, ki je bilo ustanovljeno že I. 1839, je ob svoji 90-letnici imenovalo našo Glasbeno Matico za svojega častnega člana in ji poslalo častno diplomo z laskavim dopisom, v katerem naglasa zasluge Matice za glasbeno umetnost in poglohljenje edinstva in sloge našega naroda. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Vojaška godba na razpolago. Ker vojaška godba 45. pešpolka letošnjo sezono ni angažirana za sviranje v kopališčih, je na razpolago tudi civilnim ustanovam in društvom proti plačilu predpisane pristojbine. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni godbe 45. pešpolka v Mariboru v vojašnici v Melju. LUNA MARIBOR nogavice vseh vrst m Vinska razstava in vinski sejem v Mariboru. Danes ob 11-30 bo v veliki dvorani pivovarne »Union« otvoril g. ban Dravske banovine dr. Drago Marušič letošnjo veliko vinsko razstavo. Pred otvoritvijo bo v dvorani kongres, ki se bo začel ob 8. uri zjutraj. Razstavljenih bo 570 vinskih vzorcev, ki bodo obiskovalcem na razpolago za poskušnjo. Na galeriji dvorane bo buffet z bogato vinsko listo iz branih vin po zmernih cenah. Vinska razstava in sejem bosta trajala od danes, dne 10. do vključno 12. t. m. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Druga krstna predstava v našem gledališču. V sredo, dne 13. t. m. zvečer bo v našem gledališču druga letošnja krstna predstava domačega dramskega dela, groteskne igre mladega slovenskega pisatelja dr. Slavka Gruma: »Dogodek v mestu Gogi.« Med novejšimi našimi deli je ta groteska gotovo najbolj zanimiva. Delo režira g. Jože Kovič, sceno pirpravljata gledališki slikar g. Ussar in gledališki mojster g. Borik. Nastopil bo ves ansambl. Povabljen je tudi avtor. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno TAKO« LAH, Maribor. 1184 m Nova trgovina A. Lesjak, Gosposka ul. 11 nudi po najnižji dnevni ceni stalno svežo praženo kavo, čaj mast, riž, olje, moko in vsa druga živila. 1005 Gostilničarji! Udeležite sc zborovanja gostilničarjev Dravske banovine dne 11. maja 1931 ob pol 10. uri v Mariboru. Po zborovanju ogled vinskega sejma. Legitimacije za polovično vožnjo po železnici zaprosite pri Vinarskem društvu v Mariboru, Gregorčičeva ulica st. 6. Priložite 2 Din v znamkah. Celje * Materinski dan. Današnji dan posvečamo vsako leto našim materam. Dajmo viden izraz temu spoštovanju s tem, da se udeležimo Materinskega dne, ki ga priredita danes Kolo jugoslovanskih sester ter Podmladek Rdečega križa. Ob 10-30 koncert v parku ter prodaja cvetlic po ulicah. Ob 16. v Mestnem gledališču vpri-zoritev »Kralja Matjaža«, mladinske igre s petjem v 5 slikah. * Fiužgarjeva proslava v Celju. Včeraj dopoldne se je v mestni narodni šoli vršil sestanek učiteljskega društva, ki se je razvil v lepo proslavo pisatelja Finžgarja. Društvo je namreč povabilo pisatelja, naj na sestanku predava. Ko je g. Finžgar ob 10. prišel, so ga zboro-valoi navdušeno pozdravljali. Deški zbor pod vodstvom g. Preglja je zapel tri narodne pesmi. Nato je g. Finžgar stopil na oder ter govoril o duši slovenskega kmeta. Kot morda še nihče pred njim je točno orisal duhovni obraz našega kmeta, ki s svojo globoko vernostjo in bistrim razumom predstavlja pravega slovenskega človeka. Da se doslej kot narod nismo mogli udejstvovati tako kot drugi narod, ima svoj vzrok v tem, da smo bili preveč na zapad in na sever orijentirani, da samega sebe nismo poznali. Edino kmet je ohranil svojo pravo narodno samobitnost. Zato je tudi ves prerod, zlasti pa prerod v državno samozavest, pričakovati od kmečkega življa. Poslučalci so predavatelja na koncu predavanja obsipali z ovacijami. V imenu mesta je jubilantu čestital k njegovi 60-letnici mestni načelnik g. dr. Goričan, v imenu okoliške občine pa župan g. Mihelčič. Na sestanku je gdč. prof. Cernejeva referirala o pedagoškem tečaju v Ljubljani. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 8. t. m. umrl 50-letni tovarniški kovač Oder Franc iz Zreč. * Svečana zaprisega rekrutov. Mestno načelstvo razglaša: Dne 11. maja ob 10. uri se vrši zaprisega letošnjih rekrutov celjskega 39. pešpolka na Glaziji. Tega dne bodo rekruti prvič zapriseženi pod novo jugoslovansko vojaško zastavo. Mestno načelstvo vabi tem potom vsa kulturna in naoijonalna društva v Celju kakor tudi ostalo meščanstvo, da se udeleži te vojaške svečanosti. * Gradbena delavnost. Razen hiše Pokojninskega zavoda, ki kaj hitro napreduje, in enonadstropne hiše na Dečkovem trgu se v mestu prav nič ne zida. Gradbena delavnost se omejuje bolj na popravljanje pročelij. Tako dobiva Zdravstveni dom nov omet, Obrtni dom bo po končanih popravilih pravi kras svoje okolice, na Glavnem trgu pleskajo dvonadstropno hišo. Sicer je pa še več hiš, katerih zunanjost obupno kriči po pleskarju, pa se jih nihče ne usmili; samo tujoi jih začudeno ogledujejo. * Javno cepljenje v okoliški občini bo v pou-deljek 11. ter v torek 12. maja, vsakokrat ob 15. v občinski pisarni. Ker se letos k cepljenju obvezanih ni posebej obvestilo, naj služi ta vest kot obvestilo- * Hišne tablice v okoliški občini. Hišni posestniki vseh vasi okoliške občine razen Gaberja in Za vodne se opozarjajo, da naj nemudoma pridejo v dopoldanskih uradnih urah po tablice, sicer se bodo te na stroške posestnikov namestile. * Invalidska tombola. Krasni dobitki, ki pridejo danes popoldan na tombolo, bodo dopoldan razstavljeni pred Narodnim domom. * Današnji nogomet. Prvenstvena tekma med Atletiki in SK Trbovlje se ne bo vršila. Ostali spored neizpremenjen. * Nezgode. Na Dobjem pri Planini je 23-letni hlapec N ovale Janez v pretepu dobil par udarcev po glavi, da so se mu pretresli možgani in mu je počila lobanja. — 15-letna dijakinja Delakorda Natalija je na sprehodu padla in si občutno ranila levo nogo. — 17-letnd trgovski vajenec Tomažič Ivan iz Spodnje Hudinje je z nožem odpiral steklenico. Nož pa mu je spodrsnil in mu prerezal kito levega kazalca. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnici. Slovenjgradec Odprta noč in dan so groba vrata. Po težki in mučni bolezni je umrla ga. Černe Melanija, roj. Jonke, žena advokata, stara 45 let. Pred kratkim je iskala leka proti raku v ljubljanski bolnici, želela pa je umreti v Slovenj-gradcu. Zato so jo pripeljali nekaj dni pred smrtjo v Slovenjgradec. Bila je zelo družabna; bila je tudi predstavnica tukajšnjega Kola jugoslovanskih sester. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogoštevilno občinstvo, pevsko društvo pa ji je zapelo 2 zadnji žalostinki. N. p. v m.! Šolska kuhinja na tukajšnji osnovni šoli je razdelila od 1. decembra do 1. maja revnim šolskim otrokom okrog 10.000 toplih kosilc. To vse hvalevredno socijalno delo pri naši deci je rodilo vsestranske uspehe: šolski obisk je bil zelo velik in tudi šolski uspehi so bili znatno večji. Na dan je dobilo povprečno 125 lačnih želodčkov opoldne toplo hrano. Kuhinja RK se je vzdrževala iz prostovoljnih prispevkov meščanov v obliki raznih živil, potem prispevki občine, glavnega odbora P. R. K. v Beogradu, banske uprave in tukajšnje podružnice Kola jugoslovanskih sester. Šolsko upraviteljstvo se zahvaljuje najiskreueje vsem darovalcem, ki so dejansko dokazali ljubezen do naše siromašne dece in tako znatno okrepili zdravstvene razmere. Trbovlje Gospod Boris Plavšak, poručnlk 8. konjiškega polka »Kraljica Marija« v Smederevski Palankl in gospodična Seka Simič, hčerka trgovca isto-tam, sta danes sklenila zakonske zveze. Čestitamo. Novo mesto Jurjevanje. Preteklo sredo je naše mesto prvič doživelo zgodovinsko jurjevanje tukajšnje garnizije. Vršilo se je na obširnem Matkovem travniku v Žabji vasi. Pekli so se pujski in telički, točilo se je vino, pivo in malinovec, vse je bilo razigrane volje: vojaki, častniki in številni povabljenci, med katerimi smo opazili gg. sreskega načelnika, mestnega župana, predsednika okrožnega sodišča, načelnika trgovske ga gremija, zastopnike rezervnih oficirjev in tiska in še precej meščanov. Nogometna tekma med SK Elanom (Novo mesto) iu SK Javornikom (Rakek) bo danes popoldne slednjič odločala o prvaštvu našega podeželja. Preteklo nedeljo je izpadla tozadevna prvenstvena tekma med SK Disk iz Domžal in tukajšnjim Elanom 6 :5 v korist slednjemu- Južno sadje dozoreva pri nas. Na šolskem vrtu v Soteski stoji nad pet metrov visoko limonovo drevo, polno rumenih in tudi še zelenih sadov, ki niso prav nič manjši kot v svoji solnčni pradomovini. Le da zori sad pri nas dve leti. Drevo je vzgojila iz peške ta-inošnja učiteljica gospa GDela Ženova. Staro je preko dvajset let in je pred nedavnim časom v enem letu nastavilo 63 sadov, ki so isto-tako uporabni, kot iz juga importirani. Ljubitelje posebnosti opozarjamo na ta kurijozum. Narcisni dan je danes teden prinesel »Jadranski Straži« dobrih tisoč dinarjev, ki so tvorili majhen prispevek k nabavi velike šolske lad je naši vojni mornarici. M. O. J. S. se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim in podpornikom za njih naklonjenost. Toča se je vsula v petek popoldne v mestni okolici debela kot lešniki. Na Malem Slatniku je vsekala Florjančičevo kravo na paši tako po hrbtu, da ji je prebila kožo. Točo so otroci pobirali še včeraj zjutraj po jarkih in za poslopji. Bučka Sadjarstvo. Sadno drevje, črešnje. hruške in jabolka so že vse v cvetenju in se nadejajo dobre letine; le pri češpljah je opaziti le tu pa tam redke cvetove, češpelj torej letos ne bo v izobilju in radi tega se bo tudi prilično manj pijančevalo, ker bo malo slivovke. Po vinogradih jako slabo odganja, ker smo imeli razen par solnčnih pomladrr1’ ' i samo oblačno in mrzlo vreme. Star vino l -ki pregovor pravi: »Ako je trta na dan sv. rlorjana odgnana toliko, da dobiš trtni list tako velik, da lahko kozarec z njim pokriješ, se je nadejati obilnega vinskega pridelka.« Tega pa letos ni. ker imamo pozno pomlad. Posestniki vinogradov bojte se toče, zavarujte svoje vinograde proti njej, da boste vsaj nekaj dobili za težko, naporno delo! Vihrava pomlad. V sredo popoldne okrog 1. ure so nenadoma privihrali črni oblaki, sledilo je zamolklo grmenje in vlil se je debel dež. Med težko ploho je začela padati gosta toča nenavadno debela. Toča je udarjala ob prvo cvetje od 5 do 10 minut, škode sicer ni naredila znatne — v prvi vrsti zbog tega ker je še večinoma trta — glavni kmetov donos, v zaostali rasti. Po vinogradih se je moglo opaziti odbite trtne poganke. Tako zgodnje toče že zlepa ni bilo. Trebnje Lola. Šolska mladina priredi 14. t. m. popoldne v Prosvetnem domu mladinsko bosansko veseloigro »Lola«. Prijatelji mladine vabljeni. Predavanja. Našo društveno prednjaško šolo poseti 17. t. m. profesor Ivan Lavrenčič iz Maribora, znan moderen pedagog telovadbe za šolsko deco. Dopoldne bo predavanje za učiteljstvo sreza Novo mesto in Krško, popoldne pa za udeležence prednjaškega tečaja. Akademija. Dne 31. t. m. ob zaključku šole v Trebnjem prirede udeleženci telovadno akademijo, ki bo pokazala uspeh dela in vzgoje po prednjaški šoli. Sokolska knjižnica posluje vsuko soboto od 19. do 20. ure. Vstop v knjižnico dovoljen tudi nečlanom. Radikalna kura. Tukajšnji dramatski odsek ima na programu veseloigro »Radikalna kura«, ki je že na več odrih žela velika priznanja. Licitacija. Krajevni šolski odbor Trebnje razpisuje na dan 17. t. m. licitacijo za nabavo drv. Licitacija bo po prvi maši v šoli. Vode manjka. Vas Vrh-Trebnje je brez zdrave pitne vode. V sredini vasi se nahaja luža, ki je polna le ob deževju in uporabna samo za živino. Pitno vodo si pa morajo vaščani nabavljati iz Trebnjega. Vsled tega se je na prošnjo prizadetih sklenilo napraviti na- črte za vodno preskrbo v tej vasi. Dne 13. t. m. bo v hiši načelnika gospodarskega odbora na Vrh-Trebnjem pri g. Planinšku Francu razprava o načrtu za preskrbo vode. Nevihta in grom. Huda nevihta je divjala v petek popoldne po Trebnjem in okolici. Občutno škodo je napravil močan tresk pri hiši g. Zurca v Trebnjem. Treščilo je v dimnik, katerega je porušilo. Bled, Razstava vajeniških šolskih izdelkov na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli. Na praznik vnebohoda 14. t. m. ob 9. uri zjutraj bo otvor-jena razstava vajeniških šolskih izdelkov na tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli. Šola šteje okoli 80 učencev, ki bodo na ta dan prejeli svoja letna izpričevala, poleg tega bo tudi nekaj najmarljivejših učencev obdarovanih. K razstavi so vabljeni vsi, ki se zanimajo za razvoj in napredek obrtno - nadaljevalnega šolstva. Vstopnina je prosta. Imenovanje Zdraviliške komisije na Bledu Pred kratkim je banska uprava imenovala člane tukajšnje Zdraviliške komisije. Za predsednika je bil imenovan gospod Vovk Anton, hišni posestnik na Bledu. Kot zastopniki hotelirjev so bili imenovani gg. Ivan Kenda, Jula Molnar, Majer in Vrhunc Joža. Kot zastopnik prometnega sveta postajenačelnik na kolodvoru Bled-Jezero gospod Majer Ivan. Zdravstveni zastop zastopata gg. dr. Janežič Zvonimir in dr. Češark Albin, oba zdravnika na Bledu. Športni klub SK Bled zastopa g. Krainer, SPD pa gospod Slavko Repe, trgovec na Mlinem. Mednarodne veslaške tekme na Bledu. Kakor • smo iz vodilnih krogov poučeni, je definitivno zaključeno, da se vrše mednarodne veslaške tekme na Bledu 5. in 6. julija t. 1. V ta namen so vložili merodajni činitelji prošnjo na kr. bansko upravo v Ljubljano, da bi se smela za te dni zvišati zdraviliška taksa do iznosa 10 Din za dan. Poleg tega bo SK Bled pobiral od gledalca po 5 do 10 Din po tribunah, na etažah kopališča pa po 5 Din. Omenjene cene ne bodo previsoke in upati je, da bo izvedba regate in obisk domačih in tujih lotoviščarjev nad vse zadovoljiv. Urejevanje Prešernove ceste lin Bledu. Pre šernova cesta na Bledu postaja z dneva v dan lepša. Delavci so odstranili košate kostanje, ki so ovirali v letnem času avtobusni promet. Me sto teh so nasadili mlada nizka javorjeva drevesa, cesto na široko posuli z gramozom iti napravili obstranska pota, ki služijo za pešce. Penzion Danica je prevzel gosp. Nikitin Žorž. Zvišanje ceste od Lergetporerja do grajske kopeli. Cesto, ki pelje od paviljona Lergetporerja do vhoda Grajske kopeli so delavci, ki so zaposleni pri kanalizaciji, zvišali mestoma za pol metra. Logatec Birma je bila to pot tudi pri nas. Ob tej priliki so fantje postavili mnogo mlajev in okrasili cerkev in postavili slavoloke. Kanalizacija po vasi Dol. Logatec napreduje. Tako so na enem delu že začeli s polaganjem ogromnih betonskih cevi. Vsa čast javnim funkcijonarjem, ki se brigajo tudi za našo vas. Davčna pridobinska komisija bo 11. maja za občino Dol. Logatec pri davčnem uradu v Logatcu z začetkom ob 8. uri. Kozaki so nas pred dnevi zabavali z velikimi kozaškimi tekmami. Težke jahalne vaje kozakov v narodnih nošah so zadivile vse številno občinstvo. Kranj Konvcrzacijski tečaj Krožka prijateljev Francije v Kranju se ta teden izjemoma preloži od srede 13. na torek 12. t. m. ob običajni uri. — Vodja tečaja. Zadnja pot lekarnarja Franca Šavuika. Veličasten je bil pogreb pokojnega lekarnarja Franca Savnika. Na zadnji poti so ga spremila vsa narodna iu dobrodelna društva, pri katerih je bil včlanjen ter zastopniki političnih in vojaških oblasti. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnega mestni župan g. Pirc Ciril v imenu kranjske občine, saj je bil rajni eden najzaslužnejših in najbolj nesebičnih občinskih svetovalcev. V imenu jugoslovanske lekarnar-ske komore je govoril ljubljanski lekarnar g. mag. pharm. Rihard Sušuik. Lep dar. Namesto venca na grob pokojnika mag. pharm. Franca Savnika je podaril g. Detela Oton iz Predvora 300 Din za novo »Savnikovo kočo« na Storžiču. Srčna hvala. Kino Talija predvaja danes 100°/o velefilm »Valček v spalnem vagonu«. V glavnih ulogah: Albert Paulig, Falkenstein, Fritz Schulz, Lucia Englisch, Adela Sandrock, Truda Broliner itd. Predstave ob 1719 in 21. uri. V ponedeljek ob 21. uri. Javna dražba zaplenjenega orožja. V ponedeljek 11. maja ob 9. uri dopoldne bo pri sre-slcem načelstvu dražba zaplenjenega orožja. Uspelo gostovanje ljubljanske družine »Soča«. Pretekli četrtek je gostovala v Narodnem domu družina »Soča« iz Ljubljane. Uvodno besedo o gledališču je govoril znani režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Milan Skrbinšek. Nato je sledila nad vse uspela vprizo-ritev duhovite Molnarjeve komedije v treh dejanjih »Vrag«. Odlična sla bila zlasti g. Ko šuta v naslovni vlogi in gdč. Reinerjeva. Kranjski publiki je Fr. Molnar že znan. Pred par leti je vprizorila Narodna čitalnica v O. Šestovi režiji njegovega »Lilioma«, ljubljanski Šentjakobski oder pa je gostoval z »Igro v gradu«. s Jesenice Sokolski koncert. Drevi ob 20. uri priredi sokolski pevski zbor svoj prvi pevski koncert. Program je dobro izbran in jako pester. Prijatelji petja iskreno vabljeni. Osebna vest. Učiteljici gdč. Vidmar Marija in gdč. Perko Marija sta napredovali iz tretje skupine v drugo. Čestitamo! Beg opic. V zadnjih dneh so »potovale« iz Munrhena na Bled z brzovlakom tudi opice, 5 po številu. Štiri izmed njih so na Jesenicah dezertirale. Dve sta se vrnili na brzivlak in jo mahnili preko granice v Italijo. Le ena je v redu dospela na določeno mesto. šolska akademija. Včeraj popoldne je tukajšnja osnovnošolska deca ponovila znano šolsko akademijo, ki jo je vprizorila že meseca marca. Uspeh akademije je bil v vseh pogledih dober. 1 6 Sovodenj Odhod vnetega sokolskega pijonirja. Te dni je zapustil Sovodenj podpreglednik fin. kontrole Valentin Jugovič. Odšel je v Marenberg za občinskega^ tajnika. Dobremu prijatelju, prijetnemu družabniku, predvsem pa agilnemu sokolskemu bratu je priredilo društvo prisrčno odhodnico, ki je najlepše tolmačila težko izgubo, ki je nastala z odhodom br. Jugoviča. V novem položaju želimo bratu mnogo zadovoljstva in srečeI Gostovanje Žirovcev. Preteklo nedeljo so gostovali v našem Sokolskem domu Zirovci. Prikazali so v popolno zadovoljstvo Sovodenjča-nov, ki so docela napolnili dvorano Petrovičevo vaško šalo »Vozel;;. Kamnik Proslavo materinskega dne priredijo danes popoldne ob 4. uri v dvorani Kamniškega doma gojenci otroškega vrtca z deklamacijami in otroškimi igricami. Pogreb v Mariboru nenadoma umrlega g. St. Kende se je vršil v tolek ob pol 5. uri popoldne v Kamniku. V ponedeljek zvečer so pripeljali iz Maribora krsto obloženo z venci in cvetjem, kateremu so se v Kamniku pridružili še venci sorodnikov in prijateljev. Zemeljske ostanke priljubljenega družabnika in navdušenega športnika so položili k večnemu počitku v rodbinski grob. Naj počiva v miru! Gasilska zabava. Kamniški gasilci se udeležijo danes na Florijanovo nedeljo skupne sv. maše na Sutni. Tja odkorakajo izpred Gasilnega doma s kamniško mestno godbo na čelu. Popoldne se vrši na Starem gradu tradicijonalna gasilska zabava, katere se poleg gasilcev udeleži vedno tudi veliko število Kamničanov in okoličanov. Na razpolago bodo razne dobrote za grlo in želodec, vremenska hišica pa nam zagotavlja lepo vreme. Pridite! Nogomet v Domžalah. Danes gostuje v Domžalah komb. moštvo Ilirije proti domačemu športnemu klubu »Disk«. Nogomet. Uspeh proti' Tržiču je vzpodbodel kamniške nogometaše k nadaljnim tekmam. Ker nimamo v Kamniku primernega nogometnega igrišča, se pogajajo Kamničani s škofjeloškim in jeseniškimi nogometaši za odigranje tekem. Kolesarska dirka. Športni klub »Disk« v Domžalah priredi na praznik v četrtek 14. t. m. medklubsko kolesarsko dirko na progi Domžale-Vransko-Motnik-Kamnik-Domžale. Proga je dolga 75 km. Start ob 8. uri pred igriščem »Diska«. Vozijo 2 skupini, seniorji in juniorji. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo nagrade. Dirke se udeležijo lahko vsi dirkači onih klubov, ki so včlanjeni v Triglavski pododbor Koturaškega Saveza Kraljevine Jugoslavije. Prijave proti prijavnini 5 Din se sprejemajo v gostilni »Januš« pol ure pred dirko. Dirka, za katero vlada zanimanje med športniki kamniškega okrožja, se vrši ob vsakem vremenu. Cigani. V petek nas je počastila s svojim obiskom številna družina ogrskih ciganov. Pripeljali so se na vozovih in hodili s svojimi opicami nekaj časa po kamniških ulicah, oblast pa je poskrbela, da so se hitro odpravili naprej, da ne bi odnesli kaj s seboj »za spomin«