Litanije Napoleonove. Litanije Napoleonove. Priobouje J. Ž. ilo mi je šest do sedem let. Za veliko, belo mizo je sedelo v nedeljo popoludne pri bokalu vina nekoliko premskih kmetskih možakov ter se razgovarjalo o vojski; jaz pa sem stal pri oknu in jih radovedno poslušal. Govor se je zasukal kmalu na preteklost — na toli zanimivega Napoleona I. Živo so mi še pred očmi ti kmetski politiki, posebno pa pokojni kum Gregor, iz katerega ust sem — kolikor se morem spominati — prvikrat slišal ime „Napoljon". Jedro kritike o cesarji Napoleonu I. pa je bilo to-le: „Napolj6n" je bil najmogočnejši in najumnejši cesar, kar se jih je porodilo. Ali prevzel ga je bil napuh, in zato ga je Bog hudo kaznil. Hotel je pod-se spraviti ves svet, da bode: „en Bog, en papež, en cesar" — a izpodletelo mu je, kakor bi izpodletelo vsakemu, kdor bi poskušal kaj jednacega, kajti z Bogom se človek ne sme primerjati. Preteklo je bilo od tega časa trinajst let. Zvršil sem bil sedmi gimnazijski razred in užival počitnice v domači vasi — na Premu. Zopet je bil govor o »Napoljonu". Prvo besedo je tedaj imel zgovorni, v marsičem originalni, še zdaj živi starec Blaž Celjhar. Tudi on je izrekel rezko sodbo o Napoleonu ter jo podkrepil posebno z Napoleonovimi litanijami, katere mi je pokazal. Kdor je radoveden, kake so te litanije, evo mu jih: Litanije Napoleonove, sa Illvrske Deshele. Ilbjrzi lefem, Krainzi lefem, Illyrzi lefem, Moshki flifhte naf, Shenske poflufhaite naf: Ozha neisrezhene Hudobije Sin paklenskiga Sattana Paklenfkig Duhou Tovarfh Prekleta Praviza toja Gaishla Boshja Lnziferjou Namestnik Sourashnik te fvete Zirkve Sanizh'vauz teg Boshig Tempelnou Pot tega Antikrifta Trofht teg Fraimaurerjou Pomuzh teg Jakobinarjou Steber teg Krivovernikou Lakomniz pofvetne Hvale Lazben Slata inu Srebra Sbein zhlovefke Krivi c5 CM cž S o t> m s o pa a o o P-* Shpegu tega Neufmilenja Sedesh vfig Lashi Pofoda vfe Hudobie Sazhetig nafhe Nefrezhe Perbeshalifhe vfig Raubarjou Shtiftar tega krepaniga franzofkiga Zefarstva Katiri fi tu franzofku in lafhku Kraljestvu sgolfou Katiri fi te pravizhne Kralje is njeh Tronou, sa fojo nevredno Shlahto na nje poftavit savergu Katiri fi fvetiga Ozheta Papesha koker en'ga Jetnika sapertiga dershou Katiri fi Sapovdi fveti Zirkvi Shpotlive gor poftavu Katir fi s Kriujo veliUu folkou Semljo saliu Katiri fi veliku Mest in Hifh rasdjau inu v' bofhtvu perpravu Katiri fi biu gluh in neufmiljen na Sonse teg reanig Katir fi foji sakonfki Sheni Slovu dau sa drugo porozhit Katiri fi velike Shaze s' veliko Shkodo teg Folkou pod fe grabu Katir fi nam Sou, in Tabak podrashu Katir fi veliku blaga od unajnjih deshel ozhitnu fesshgati puftu Katiri fi vef vollen svet pod fojo Oblaft perpravit otu Katiri fi temu vfiga mogozhnimu enak biti otu Katiri fi otu vifoku letat pa fi globoku padu Prebudi fe, Spokori fe, Od tojga nesmafniga Poshelenja te Vifokosti Od toje neismirjene Lakomnofti Od tojiga Neufmilenja Od tojig Kriviz Od toje Jese Od tojih Lashi Od toje Nepokore Skusi doushno Lubesen pruti tojmu Stvarniku Skusi Lubesen pruti toji vbogi Dufhi Skusi doushno Hvaleshnost pruti boshjem Dobratam Mi toji Slushabniki De k' eni pravi Pokori pridesh De fe fveti Materi katolfhki zirkvi pokoru ftrifh De vfe kar fi fhkodvau nasaj povernefh De vfe Kralje in Firfhte per Miru puftifh Ti Pogublauz Shiba Boshja, s' katiro grehi tega Sveta fo bli Shtrafani, jejnjej naf tepft! Shiba Boshja, s' katiro grehi tega Sveta fo bli fhtrafani, ne tepi naf vezh! Shiba Boshja, s' katiro grehi tega Sveta fo bli fhtrafani, nikuli ne bofh vezh! Moshki, Slifhte naf, Shenfke, poflufhaite naf. lllvrzi lefem, Krainzi lefem, Illvrzi lefem. Sourashnik nafh! Katiri nozhefh bit v' Nebefig, prekletu bodi toje Ime, jeinjalu je toje Kraljestvu, toja Vola fe ni sgodila, koker fi miflu, po vsi Semli fi nam odvseu vfakdaini Kruh, tebi naj ne bo odpufhenu, koker nifi otu nam odpuftiti. 24 o e o ti 8?0 Danilo: Nekoliko o slovenski dramatiki. V. Inu kir fi naf sapelau. R. Vfe hudu naj zhefte pride. Molimo. O Bog! katiri nozhesh Smerti tega grefhnika, temuzli defe on spokori inu isvelizha; mi tebe pohlevnu prosimo sa nafhiga Souraslmika Napoleona, de po toji neisgruntani Milofti njega k pravi Pokori perpelefh, inu koker defniga Shaharja isvelizhafh, szer zhe pak on otu nebo, s tem levim v' paklenski ognj obfodi na vekumej. Amen. Pisane so te litanije na pol navadno preganene pole. Datuma ni, niti podpisa. Morebiti radi tega ne, ker ni bilo več prostora za to. Kdo je torej te litanije zložil ali prepisal? Tega nisem mogel dognati. Udobil jih je Blaž Celjhar od pokojnega starega strijea mojega iz košanske župnije, katerega pa jaz nisem poznal. Ta pa, da jih je bil, kakor v Celjhar pripoveduje, prepisal 1. 1840. od košanskega kaplana Zanina. v BI. Celjhar na dalje tudi trdi, da je po besedah omenjenega strijea li-- tanije zložil tisti kaplan. Ali te trditve niso verjetne. Pisava teh litanij kaže lehko, precej izurjeno roko vajenega, še dosti doslednega pisalca, stari moj strijc pa je bil malouk kmet. Dalje duhovna po imenu Zanin ali Sanin ni najti v šematizmih tega časa. Tako vsaj sem zvedel, — sam iskati po šematizmih nisem imel prilike. Morebiti se nahaja to ime v starejših šematizmih-. Verjetno je, da je litanije spisal duhoven, in sicer tačas, ko je Napoleona že zapustila sreča, ter je moral bežati s prestola (1. 1814.), vsakako pa pred smrtjo njegovo (1. 1821.), sicer bi ne imele nobenega zmisla. So-li te litanije znane še kje drugje? Kdor kaj ve o njih, naj pove. Hekoliko o slovenski dramatiki. ,,Vivos voco!" Domači naši časniki („Ljubljanski Zvon" v IV. zv. 120) so že naznanjali, da je „ Dramatično društvo v Ljubljani" zadnjič na svetlo dalo „Slovenske Talije" 51. zvezek za društveno leto 18 82. Prinaša pa ta zvezek petero glediških iger, a to zgolj preloge iz nemškega in srbskega jezika in slovstva. Milo nam se mora storiti, če vidimo to revno, toda živo sliko slovenske dramatike. To je stran narodnega našega življenja, katera nam ne dela časti, niti moremo z njo sami biti zadovoljni. Dramatično naše polje rodi nam le redkokdaj kaj domačega, še rneirj zrelega; kar se na to polje