I*jmi> vsak lu , ia lMU«d d»ilr «M«pt 8«»4aj« a od Ilolidaj«. TA UteiaiiklU upr.v.uAi »» Ho Uvateb Law»d*l« LETO—YEAR XV. IUU j« «6 00 ta. ms. it ta« »m^fliM •( Cnhw »f MuHi a. mts. Chicago, IUM sobota, 9. septembra (Sept 9), 1922. SutoorlptiM SS 00 Y*»rlr. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmme~~m STEV.—NUMBER 211. al »p»dal rtto •» ^«U|t imvIM for U 1103, Art »I O«t. I, lilf, .u(korist m J*«* 14. ISIS. ODMEVI DELAVSTVA tiA SODH1JSKO PHEO. federacija bo zahtevala ustavno prepoved ••utožunksnov". električahjisoiasto-p1li proti prepovedi. PODPREDSEDNIK OOOLIDOE PREONAN S GOVORNI-Skeoa ODRA. taka taktika ne bo ostp. Sila iikogar. Izjavlja Johnston, predsednik Mednarodnega društva strojnikov. Atisntic City, N. J. — Isvršc valni odbor Ameriške dels veke ■ __ mAWW>4t ~~ * federacije ims v načrtu smend- M^H JII POJIMBDAL DA1PO Coolidge, ki ment k zvezni ustsvi, ki enkrat m vselej prepove iadsjsnje "in-džunkanov" proti delavskim organizacijam. Odbor, ki ims tuksj svojo sejo te dni, se bo bsvil s HERTVJU, KAJ MIBLI O PREPOVEDI. Justiftnl tajnik bo v pondeljek predlagal omlljenje prepovedi Prese. Štabni Wm. II. Johnston, Meduerodnega društva strojni kov, je poavaril predsednika Her-dings in justičncga tajnika Dau-ghertyja, da ao napravili veliko zmoto, ako mislijo s sodnijsko prepovedjo zdrobiti stsvkujoče železničarje, ko je govoril na aho-du Jukajžnjih stavkujočih železniških delavcev. Johnston je žel na ahod stavkujočih leleznižkih delavcev, da se namen Daugher- razprava d splošni stavki se jasni. razgalila je gotove Washlngton, D. O. Organi zscijs električsrjev je vložils pet tičijo ns tukajžnjem distriktnenj vižjem sodišču, ds izda trajno prej poved, ki nsj prepove lokalnim zveznim ursdnikom izvajati čiks žko aodnijsko prepoved proti US nom Bratovščine električsrjev. Peticijo izjsvljs, ds orgsnlzs* cija kot eelots in tudi njeni Člani niao zakrivili nobenega nepostav« nega čina, ki jih Navaja čikažka prepoved. Dalje izjavlja petieijs, Minneapolis, Miun. — (Fcder. Press.) — Podpredsednik Calvin ae že danes rad po->aha, kako je rszbijsl stsvke v Maasachusettsu, prodno je stopil Hsrdingovo oficijelno fsmlljo, je bil te dni prisiljen sapustiti go-vornižki oder ne državnem semnju Minneaote. Ko je pričel govo riti o stavki železniških delavcev sovražnem tonu, so pričeli po-•lužslel razgrajati in vpiti in nemir je trsjsl toliko Čsss, ds je Coolidge zapustil oder. dc avcev dH se namen magSe*. političnih posls- * «ika41" PreP°ved nimt leftl' tyjs preizkusi, kot je menil dnfv-1« ? ^.T „5JLat I ne veljevo v Distriktu Kolumbije. iJk "WashinKton Post", gleoilo administracije. y "Take pr—o bedasto tsktikc ne bodo ostra&ile nikogar," je dejal Johnston, ko je neglsial, dsl Press). — —r-- v .mHtr»U sodnijsks prepoved, izzivs ustav- »Pložni proteatni atsvki proti ff smatrala ne pravice atevkarjev. 7-tt 2* justič- tsko m pomagale edmini- di m grožnji d.^Poabovo-lj ^ ^ IMt ik atraciji, železnicam ali .od^em. aike ^ e zs »lomljenje «Uvke J dlaRal na iodiWu Ako bi jutri imeli volitve, tcdsj| jo rsskrlls tele fskte. ie VBe to5ke v prcp0 " e,vedi, ki omejujejo v ustavi giran dio* )?jih sapuštTtudi enodnevna Ine v Diatrlktu Kolumbije / stavka. Noonen, predsednik organizaei _ je elektrlčerjcv izjavlja, da orga Washington D. 0. (Pedersted ni"c^ft P^/ P° «voji inioija-j Razprava o »OgočlH *»P^^^J? za ve- bi nihče dclvscev v tej deželi gla- Odborniki Ameriške soval za to 'klapo'." federacije no žele splošne itivke, J";lovorfcs poka " Justični tajnik, distr&tni to-i*jema je v skrajni potrebi, ali * ^^ bile Lnmn.trao. iakri žitelj ali maršal nam ne bo zame- drugimi besedami, ic tedsj, •kP?^^ ^vlhTari dl šil ust v tem boju, in v nobenem jo treba s splošno stavko rešiti vse tl^na Btranl' drugem.lučaju, kadar delav.tvodelsj.ko gibanje pred troblje- Borah je Uonferirtl potrebuje obrambe Mislili so, s- njem. justičnim tsjnikom in mu povedo ko morejo preprečiti vašim go- Oni reslizirsjo, ds miljoni do- - nieeovi aodb vornikom občevati drug z dru- ltvcev v Združenih državah uste- *J^ustl vPg°0d" fg^Jg gim pismeno ali telefonično, te- vUo delo ze en eli dvu. dni, nc|kr»fe u,Uvt v ,odmJikl PrdP° daj vaa lahko podrobe in zdrobe oziraje se ns svojs prsvlls, »ko je ' stavko. No verjamem, da ae vsi provokscijs doeti velike. ?oreh je odgovoril tudi ns br železniški predeednik atrinjsjo s Ako se tsks stsvks isvrši no »J»vko John J. Dovvda, predsed tako politike. Nekateri med njimi »plošno zohtevo ne obirajo ss ns "iks »tsvkovnegs odbors v Nevr so fini ljudje; med 175 Železniki- pravil, in izid * J ' ^ " ......... 21 vi pokopani reveži ? rudniku so šs davno mrtvi, pravijo isvedsnol. RUDNIK JE POLN STRUPENE ogljenCeve kisline. enia pddsijd za id; vlada je padla. Kemsl paša je pod smrtno kaznijo prspovsdal pobijanje mirnih kristjanov. K" BURNA PADE VSAK O AS. Vallette, Malta, 8. sept. — Vas angleške bojna mornarice v vo dovju Sredozemskega morja je dobila ukaz, da naj nemudoma od plove v vzhodno vodovje. Dve krišsrki sts odpluli proti Smirni Angora, Anstolijs, 8. sept. — Turšks ksvslerijs je dsnls do spelo v Bergsmo, 80 milj od K gejskegs morjs. Nuri bej, povelj nik turške konjeniške teto, ki prvo dospels ns obsj Bgejskogs morjs, je dobil negredo 500 tur ških funtov. Psriz, 8. sept. — GrČijs jo ob-veotile zaveznike, ds tskoj prozni Mslo Asijo, oko Turk sprejmejo tskojšnjc premirje. Atene, 8. sept. — (Jrtta vlsds je všersj podsls oatsvko. hi hi ved rešitve. Jsckson, Cslif. — "Pričakova nje, da je ksteri iziued M rudar , ev (ali 47, natančno Število še sdsj ni znano) še živ, je nesmi seluo," je dejal dršsvni kemični inšonir dr. U H. Duoohak, ki je v etrtek oblekel Jaokson. Rudarji, ksterim je pošar v sistem rudni« ku prod trinsjstimi dnevi saprl pot na površje, oo še davno mrtvi, pravi Duschsk. Dusohsk se je spustil v jamič tako deleč kolikor jo mogofa iti in irinessl jo vest, ds jo rudnik poln ogljcnčeve kisline, strupsnsgs plina, v kstorem Človek no moro životi dalj kot psr minut, četud so rudsrji asmsšill rove med svo jim prostorom in gorečim delom rudnike, ni verjetno, ds m bilo ss-iiiitNonjo teko trdno, ds ne bi mogli pllui skozi. Nsjbrš ss je ps zgodilo, ksr ss nsvsdno zgodi v takih slučsjih i rudarji, panični ln preplašoui, niso takoj mislili ns zamsšonje rovov, peč ps so bsšal na vss strsni in isksll ishodi&ča, dokler jih ni zslotil plin iu dim Ksj ps strelni slgnsli, ki jih js rsšilno moštvo slišslo dvskrst zsdnjo nedeljo ln pondeljek, ko je bilo ns delu v soeodnjem rudni ku Konnedyjuf Zdi ss, ds so lmsl prsv skeptiki, ki so tskoj smsje-vsli s glavami, rskoč, da to nUo Jaekaon, Calif. — (Federateti ^rsss.) — Lsstmki zlatega rudnU Argona vita, v katerem je 47 rudarjev lsgubilo življenje, lis morejo ssnlkstl dejstvs, ds ao oni veliki meri odgovorni as počasno rešilno delo. Debela steno is betons, ksters je sspirsls pot ls Argonsuts v sosednji rudnik (onnedjr, je bile posledios prepira n tožbo med lsstniki obeh rudnikov. Dršsvni sskon sshfevs, da mors vsak rudnik imoti dva izb ds. lastniki rudnika so dol stsri šsht Muldon ss drugi ishodt tods ts šsht js tsko zsnemsrjsn, ds js Izhod ss ljudi nemogoč, dokesuje, ds so lsstniki rudn odgovorni sa smrt 47 rudsrjsv. splošnega gUsovs- Yorku; v ksteri jo Dowd pripor^ Clkr i g< ivpt. _ Komslovs o «ameaja,4» os fl r.T tUo* Ofenziva sč UUt h konoU. Tuiike !^l^rtojil^vkujočib železni** deUv^V to stvor. Zoksj so pozvali mr. poprijele nove Uktike in de plovejo ee uvede zarad. kršitve ustave Daughertyja, da izvr« zanje u- v industrijelni unionizem. prot, just.čnemu tajniku in sodni- maz.no delo t Zaradi tega, ker se Ekeekutive Ameriško delevske k« Wilkersonu obtožno postopa-nahaja njih prometna oprema v federacije bo ns svoji seji v tem nje. Boreh prsvi, ds odgovori v strahovitem stanju in ker njih tednu rezprsvljsls o številnih m-M*™ P° »"Hšsnju v pri- stavkokszi ne izvršujelo nobene- htevsh zs splošno sUvko. Isdels-|l»0dnjem tednu in ds popolnoms ga dela. Zakaj naj Daugherty od- lt bo tudi odgovor, ki bo imel ns-govarjs t Znkaj nsj preizkusi to men ohrsniti podporo stsvkujo-desperstno igro T Na to je asmo čim želesniškim delsvccm. Pred- jV10®' dozdevno en odgovor — do je po- legele bo mogoče nsdomeatno sk-stala gotova ebveznozt neprem oijo, nsbirsnje podpore, • proeto-korporacijam, katero je bilo treba voljni v.top v stsvkovno .trsšo poravnati." itd. Poalušalci ao sogl.šali z John- Hardingova adminiztrocija ee atonovo analizo in nadaljevel je, boji, da bi enodnevne splošne da so bili železniški predsedniki protestne stavka povzročila ci-prepričani, da je Deughertjjeve klonlčni politični učinek, de bi bi- poteza zenjo verna zaradi posle- li wpubliksnei Uko tepeni v je-. >Uvko |xvoj«ral| fVOjo mezdno seni, de jo njih poroz v letu 1W4Lahtevo. simpetizirs . stavkarji, ds se o hreni jo v ustavi zajamčene prs KAZNENOI SO ZMAGALI S STAVKO. Kasnsjs so ss stopil med ssboj. i i Ionia, Mich. -- Keznenci v dr-Iževni poboljšcvelnici v lom j i so OOKPBBA OBLJUBUJE POMOČ Keznenci so isvedeli, ds ao jim odtrge en doler ze hreno od njih mezde, ki jo prejemejo zs izvrže no delo, medtem ko keznenci v je či v Jecksonu plačajo le pet in J. — Samuel I aedemdeset centov ne den. He isti die, ki jih je pokazalo zvezno u mešavsnjo z srmado v stsvko A-|*c vnsprej zepečaten meriško železničorske unije v letu 1894. Johnston je povderjsl, da je bilo takrat nova organise-cija napadena, ko se je boj razvil do viška, s sodnijsko prepovedjo I Atlsatio Oity, N r voznega sodišča iij predsednik Oompers je brzojavil Gentraiaemu I večer ^eo kaznenci proteetireli, ds Clevelsnd jc poslsl oborožene če- delsvzkemu strokovnemu svstu v ae jim odtegne en dolsr za hrano te v Chicsgo. Stsvksrji, prežene- New York, ds bo Amerižks delsv- ns dsn, ki obstoji iz psrsdižnikov, čeni in zmedeni, so bili strti, Deb-L^ federseija pomagala, de ss u-lukuhanih jsbolk, tspijoke, pre sa so prijeli in gs imeli v ječi s\o- vede obtožno postopen je zsrsdi pečenes in ksve. zi šeat mesecev, ne ds bi sc vršils kršitve ustave proti justiftnemu Prihodnji dan je jetničer po kskšna obravnava. Nikdar ae ni ujniku Deughertyju in sodniku slel po enega voditeljev. Keznen vršila proti njemu zodnijska ob-1 Wilkersonu. > ' ^ |ci so mislili, ds bo ksknovsn in več ko sto kszneneev je prenehs vlak JE zapustil tir. tskoj z delom. Ksznenec se jo vrnil Iz ječsrjeve pissrne in jc po Indianapolkf Ind. — Vlsk števj^tl keznencem, da se pritožbe ravnava. "Od tega čaae smo se mersikejl naučili," je naglaŠel Johnston| resno. "Ena atvsr, ki smo se je ^ k. dobro, d* M po«j« t J«to. " : »dobita M"""1« komtaij. u «1 Il«.1j»i ljudje kpt .mo mi, M M druji ^.-U^, * bodo odrfoj d.l.ll k« ječo. Mogoče bi bilo dobro, de tu-' di kdo izmed n*s gre vaem tem smo premišljeli nej. Kljub temn pe mislimo, de je vse sknpsj velik ropot, široko nste, dolg jezik in brez ekcijc,|tyjevi egentje žirji so pe biU prot^fti Ncerc- V*™«1 £°goii ko* v ¥° ča> je dogodila na Big Four še- i«^-^ ^ ^ lli ie sdav-|j^y ■ fodeležni vsegs zsalužks med 73 centi in $1.25, ksr ps ssslužijo več, pe pripede njim. Ko je bito mezdno vprsšsnje is-so drugi kaznenri padli ob cnsjstih dopoldne evoj odbor, ker so mislili, da jih je iz- ^■■■■^■^■^(■■■■■■■■■E raspršs shod. kot je rekle lieice o krov jem zvo-1 Deugkertj ni izpolnil svoje revne no, nu, ki je vieel ne vinski trti. Bo- nje. 8Uvkarji oo ee smejeli. pot ne bo nikoger izmed nae renil. Uro kasač jo je "visoka evtori _ ____ Govoril je o airomakih, ki eo žr- teU" v Beli hiši reskledala čee-|(U| in ni podložil drugih pritožb t ve tege brutalnega industrijske- niksrskim poročevalcem, da ee I li&allli oo, de ga sieteme, ki so umlreli kot pod- sodni joke prepoved ne bo izrsb- ra()| |arut««m rsvnsnjs z njimi, gene v pesti, priprevljeni zanje ljele ne U način,,da oo kršijo u- pršili so se bomb, ki povsro ns kolodvorii penn»ylvaneks že- stavne previse sUvksrjev gledel^j^ Jokevost, In miličerjev, de so leznioe v PltUburghu. To je vzel obdrševsnjs obodov. "Visoka sv-Ltprtvflj r^TVječi. ze podlogo, ds je epelirel, de pri- toriUU" je popustils od bojsvi-1 dr jo boljši dnevi, ko ee bodo ss- te volje zadnjega tedna iu se je dovi čioveškege dels rszdeljevsH nshsjsls v popolooms dragi ve-tsko, ds ne bo siromskov in bo- Iji. Dokazano Je, da ss jo Dsa-|"JAJOW getih postopsčev. Človeštvo ne bo ghertyjeve eodnijeke prepoved iz-dolgo čses prenašalo te kriviee, Ikaeela kot zasoU, ki dels ssdre- Waekinfton. D. O. ki povzročejo indoatrijake boje ge. Admiaiotraeije ss js prišels a- 440,090 žeUsaiškik vosov potre-ia naklsdsjo delavcem ia njih mikati, in hvaleine bi bUo vsem, huje popre vilo. en miljon Mesa. družinam buUro trpljenja. Prf ki pozabijo u dogodek. ških tovornik vowv j« pa lahko vetno lestništvo more pemi. Tudi v jeeUfocm de|Mrtmentu poškodoveoih. Teko poroše Med. Zborovelel so prHrjeveli bomo jc bil položaj tak. kakor da ss si nerodiu, društvoj^jnikov ki o-SI besedam in .tavkarji ao glo- opekli prsU. Stavka ni bila slom pirs svoje poročil® aa ofieijrlne lljeoa, ampak je isle ešivelst 'podatka. tem dali, kdaj J iil Železniški čete so že v okolišu Smirne ne užni atreui fronto, ns ssverju ee pa neglo pomičejo ob Mormor-skem morju proti dsrdsnolski ožini. Grške čete, ki so brsnils Fils. delfijo, so bile premsgsno in po* gnane v Pandermo. General Poly menakoa je sdsj vrhovni povelj nik grških čet, odksr je general Tricoupls postol turški ujetnik.' Turški neeionslisti so silno veecll, kor eo ujeli glovnege grškege po veljnike. Ujet je bil tudi general, ki je poveljevsl 2. zboru grške srmsde In generslns štaba dveh zborov. Vrhovni turški poveljnik je osebno in zelo uljudno sprejel ujetnike in jih zegotovil, ds bodo imsll najboljšo postrežbo; ujctnl kom je bilo dovoljeno brzojsvltl njih sorodnikom in gržkemu Bde* čemu križu, de eo zdravi. Mustsfs Kemsl paša je isdsl proklsmscijo ns turško srmado, svareč vojake, de ne smejo pleniti in požigat! kristjanskih bivališč ln pobijati kristjanov. Kdor to stori, ga čaka smrtns kszen. Hmlms, 8. sspt. — Turšks konjenice se je pokezele ne bližnjih hribih ned Smirno. Konjenica ni žla dalje, temveč čaka. glevnega dela turške armede, ki nI več da> leč. V Hmimi jc velika peulko. Prt stonišče je polno pernlkov, ne ke tere ee ukrcevejo grški vojaki In clvllieti. Grška vleda je poslala trgovsko mornsrico zs prsvoz grškega prebivslstvs ns bližnje otoke MytUene, Chloe, Ksmos in druge. Vsi begunci ps ns bodo mogli uiti ns morje pred priho dom Turkov in ssvezniške oblset so poskrbele zs verstvo beguncev, ki Še oe ta ne jo. Krsneoskl, italljsn ski in sngleški pomorščaki so se izkrcali ns suho in tem eo oe pri družile enote proeto vol jeev Tu sta dvs ameriška rušilea in tretji prihaje is Csrigrsds. Okrog <0 Amerišsnov, kolikor jih js Kitirni« ss js orgsnizirsle in ol>o rožibi, da varujejo svojo Isetnino Ameriški odmiral Bristol je tudi organiziral pomožni odbor, ki ima akrbeti za gržke tn armenake begunec. Najmanj 200,000 Grkov la Armeaeev je pribežsio v Smirno — Okititfc notranjih VOZOVI SE NA-STANJU. 91DRDCIH RUDARJEV 0DT021H V HERRI1 Deputišerif in policijski šef sta tudi »od obtoženo!. OBRAVNAVA SS EO VBAlLA KMALU. bili streli, msrvoš uderel akal, k se lomijo in psdsjo, ko oo iforel stebri, ki so podpirali skilbst strop v "stoplh". AHgmiaut ma nobsnega upsnjs. Rekel ji t 'Vh, ksr moremo otorltl je, ds prinesemo ns f površje 47 trupOl. To oe zgodi v enem tednu, mogoče prej, tods bolj težko." Usodo rudsrjev je torej žepe-< stena. Nobenega upanja nI več. Slot rudnik jo ssčssno njih crob. Msrlon, 111. — Veleporota okru* ja Williamson, ki preiskuje zade* vo hsrrlnsks bitke s dne 22. junija 1.1, js v četrtek obtožile 38 oseb umora stsvkokssov in gsrdlstov) vaeh skupsj js do dsnoe obtoženih 89 moš, ki so s psr iajstusml vsi unijskl rudarji. Isjsmi sts Jsme. Brown, poli. oljski šst v Culpu in John Koli/, o rek i deputišerif v Zieglcrju« Obtošonci blvsjo vočlnoms v Horrinu, Zloglerju, Johnstowu ie, Imens obtoženih rudsrjev sls-det FlUp Font.net., Lev. Msin, Ohsrlss Roger., Hubert Wslkor, Jsmts Norrts, Roy Pennington, isrvey fsrdue, John Rnshlng, Dsllss MscGroe, Otis Msynsrd, Alvln Stow»rt, Joe Murrsy, i r.inpbell Uvely, Wesloy MePh«. ron, Frank Adsms, Tom Wsaks, Otis Olsrk, Lee Howerd, Tonp (priimek Še nesnsn), Louis Oor-bstt In Bsrt Orseo. Sodišče je takoj isdslo zsporns povslja ia obtožfnee in v četrtek svečer so bili srstirsnl Štirje.. Dršsvni pravdnih Duty js d«-jsl, ds proeeš proti obtoženeem »ride na vrsto v prihodnjem sode nijekem terminu okrajnega sodi* ščs, ki prične 2fi. septembra. 01-lerelnl prsvdnlk lirumlsgs la trgovski sbornlčsrji zshtevsjs, da ss mors ss obtožence določiti ls* redns ebrsvnsvs, ki ss ims vršiti sune j urillismsonskegs okraj«* Odvetniki rudsrjsv pravijo, di bo>■ Tffi "THE ENLI60TENM Advrtteng ratas ea , Sebseriptioo s United States (eseeSTS ChUy|Q teio, and for«ifa couatrimJt.H JAVKA GOVORNICA. Glasovi iUooT S. N. P. ia čitnUljev Profrste. J. Datum v oklepaju pr. (Jalija fl-tt pet—i da r»a -ja • Ua daai !•»•> da m vaai aa wtari lUt, GOVERNER ALLEN BRIJE NORCE SAM IZ SEBE. Kdor je pazno študiral učinke razglašenega Alleno-vega pakona, ki prepoveduje stavke v driavi Ksnsss, pri« haja do popolnoma drugih zaključkov kot governer Allsn, ki je t? svoje zaključke razobešal javno na shodih križem Združenih držav. Tej nalogi so se podvrgli odborniki strokovnih delavskih organizacij. Pazno so študirali rčinke ts postavsf ki določa kaznovanje stavkarjev, a njih zaključki ss ločijo od sklepov governerja Allena. V pet delavnicah rockislandsks železnice js zastav kalo 99 do 100 odstotkov železniških delavcev. Poročilo o osem delavnicah na Missouri Pscific železnici govori, da je zaštrajkalo od 98 do 100 odstotkov železniških delav cev. V dveh Katyjevih delavnicah js prenehalo t delom od 98 do 99.9 odstotkov delavcev. V šest delavnicah Santa Fe železnice je zastavkalo 90 do 99 odstotkov delavcev in dveh delavnicah Frisco železnice pa 100 odstotkov da-živcev. V Kansssu je okoli devet tisoč rudarjev. Od teh rudarjev se je vrnilo na delo okoli štiri sto rudarjev ob času stavke. Vsi ti rudarji in železničarji so stavkali tedne, čeravno postava v Kansasu prepoveduje stavkati, msd tem ko je governer AUen od časa do časa podajal bahave isja-vt>, kako fino postava učinkuje in tako priporočal nedi-rektno, da jo sprejmejo tudi druge države. Kaj pa je vendar tak človek, Id sam govori, da postava učinkuje, v resnici se pa lahjko vsaki dan prepriča, da je narobe. Pozabiti ne smemo, da rudarjev in železničarjev niso pometali v ječe, Akoravno je Allsn govo-rančil o dobrem učinku protistavkovns postave. Človek, ki povdsrjs, da postava učinkujs izborno in se lahko prepriča, da to ni res, ss norčuje nsjprvo ia samega sebe, drugič, pa farba javnost s pripovsdkajni o ns-čem, kar ne postoji. Od najvišjega državnega uradnika je pričakovati malo več doslednosti, kadar nastopi javno, kot jo ja pokazal governer Allen. Najvišji uradnik v državi, ako ne kaže doslednosti v svojih javnih izjavah, ni sposoban za službo, ki jo opravlja, kajti ljudstvo ima pravico, da zahteva od tistih doslednost, ki zavzemajo najvišja mesto v državi. j TRMOGLAVOST NI NlC POMAGALA! Pet mesecev so premogovniški podjetniki vzravnani in ošabno gledajoč na rudarje jezdili konje. Z rudarji ne sedemo k eni mizi in se pogovorimo o naših spornih točkah, je bil refren pesmi, Id so jo psli škod pet mess- cev. Pet mesecev je trajala Uošabnost, ki sada primerjati le še z ošabnostjo nekdanjih turških paš, ko so jsidUi v prejšnjih stoletjih na svojih pohodih na čelu turških čet pri upadih v Evropo. Po pet meseci^ so pa lepo splszali doli s konj in ssdli k eni mizi z rudarji, ko so spoznali, da premog ostane pod semljo, ako se rudarji ne vrnejo na delo. Težko je bilo premogovniškim podjetnikom izvršiti ta čin, kajti prepričani so bili, da izstradsjo rudarje tako, da jih ša na kolenih prosijo za delo. Posebno prepričani so bili, da stvar izteče tako, ko jim je predsednik Harding obljubil pomoč. Ali minil je meeec po obljubi pradssdnika Hardinga, a premog je ostal pod zemljo, ker rudarji niso pričali s delom. In tako ni preostalo premogovniškim podjetnikom drugega, kot da so šli v Cleveland in ssdli k tisti mizi, pri kateri so sedeli rudarji. Zmaga rudarjev, ako odštejemo rudarske okraje, v katerih so delali le neorganizirani rudarji, js v prvi vrati velikega morslnegs pomens. Kajti smaga uči radarje, da mora tudi denarna mošnja odnehati, ako so delavd ras solidarni in se ne dajo zbegati z grožnjami, lažmi v časnikih in sladkimi obljubami. Moralni uspeh ja pa vedno večjega pomena za delavstvo, kot gmotni, ker ja moralni uspeh prvi predpogoj, da ss dossžs tudi gmotni uspeh. Rudarji se v zadnjem izporu spoznali svojo veliko moč in če podjetniki mislijo zopet prihodnjo spomlad ugajati, tedaj pride zanje še veliko večji poraa kot letos. Pet mesecev so rudarji bili doma. To ja bilo aanje pet mesecev trpljenja, a vzdržali so. Med njimi je bilo Is msjhno število mslodušnih uakokov, v drugih krmJOs so pa pridobili na tisoče in tisoče novih članov — norih bojevnikov za svojo organizacijo. Želeti je le, da rudarji spoznajo, da je zanje poUti*-na organizacija is večjega pomena kot strokoma. Ka- - Nins is prav t stson pisati kak dopis, kar Is niecm it polnil devetega lata bivanja tn ▼ Ameriki, kot nsi vrli rojak Jernej Okorn, ki biva ▼ 50. kssipi ia ta je po devetih letih tnkajinjefa bivanja upal spraviti skupaj dopia. Se krotka živa se navalite nadlegovanja, posebno fte je neupravičeno in tako ja tndi mani dovolj neumestnega nsdlsfovanja ia nevolljivoeti. Zato pa poročam rojakom v Illinoi-en, Miaouriju in Indiani, kjer jih js vsliko, ds me posnsjo,, da Jas se na pišem samo R. P., tam vsi Rud v Pev<*, torej ne tako kot js priobšil nsi rojak. Brts vsake ga najmanjšega strsku pridem vsaki las pred rojsks, ssj menda si tadi na morejo misliti o men kaj taksga, kot ja bilo poročeno v številki 174. Rojaki dobro vedo, da smo Kansasu stavksli soper industrij ako sodišče, posebno to vedo illi noiški brstje, ki so bili tudi pr vi, ds so nam stali ob strani. O-menjena stavka ja povzročila suspenzijo naših vsak članov 14. diatrikta. Kakor hitro js Lewia postavil Packa, Bittnerja in is nsksj drugih svo jik privrienetv ns mesto naši! pravoizvoljenih uradnikov, so nas ssvsds ialaps in izgrda silili ns dalo, ps napaka niso imeli veliko. Kskorhitro ps so pričeli ko diti gospodje bos je po hiiak, aa ja odsvslo salo itevilo Slovsneev ns dalo, ds so s drugimi pomsgali spraviti ns črno listo. To so ti •ti, ki so krivi vss zmešnjave ds nss v Kansasu. Veliko tukajšnjih rojakov js is vsa to posabilo, da so bilf to tisti, ki so bili priprav jeni delati pod vaeko protekcijo, msgsri pod pniko sli avtomatično pištolo sli pod itiri čevlja dolgo gorjačo. Nekateri bi taks nsj-rajše sedaj imeli ss društvene u-radnike, poaebno pri druitvu Kari Mars, It. 226, ki taki (tulijo ob priliki ss dtuštvene porot- Ljudje v Ksnsssn so danes tsko smeeani, da prisnajo pravo ca nepravo in nepravega ne ločijo od pravega. Vss liksnirsnja ni sprsvilo k sramotnemu delti, sli sevsdall smo ae vendar, da bo kmslu pri koneu pogodba s operatorji,' sato smo tudi hiteli s protestiranjem in proinjami, da bi nss glsvni ursdniki orgsnisa-eijs zopet sprejeli v vrsta orga-aisssijs, ds bi tako vedeli, če js aa ksk nsčin odprta pot do argsnisaelje v Ksnsssu in do dsla. Vss prošnje so bils kakor bob ob itsno. Bili smo gotovi ms-Ičevanjs od strani Lsviss in njegova mašinerije, da ss bo izks-•slo ob prvi priliki. Če bi nss bil hotel iprsjsti k orgsnicseiji, •prsjsl bi nss bil ie prad 1. s-prilom. Izgubili amo tskorekoč vsa a-panje tsr amo bili prisiljeni ns drug nsčin sa ogniti njegove^ maičavsnjs. Zbrsli smo sa akupaj rojaki v mslih skupinah po 10 do 12 mol sli Is več ter al vseli v najem sli si celo kupili msli rov, kjer sms obratovsli kot lastniki. V eni takih skupin sam bil tudi Jas in drugi itirja, ki so bili z mano vred, so bili priobčcni s ss-četnimi črkami v številki 174 Prosvsta. Ns samo nas pat, Is ns stotina drugik Js bilo t^ko zapornih. Maščeval as Je dotični ro jsk samo nad nami, in to radi te ga, kar sam ni mogsl srsvsn. Ssj na mora tajiti, ds on ssm ni hodil s nsmi vred ss tako priliko. Msd protestno stavko ja oni rojak kodil preko pašnikov apreševat mr. bosa, čs gs bo sspodlil po končani stavki. Ksj takega zavedni rojaki nismo delali, puatill pri mira vas bosa in nam ns»protne ljudi, mialel st, ds mara biti pridobijsns veliko poamm-bna stsvks ali pa sa vaa izgubijo- Konroe, Hišk- — V nedeljo dne 3. septembra avs sedela a so-peclarjem pred kočo nekako ob osmi uri zvečer. Priiel Je mimo Italijan, ki je posdravljen od prijatelja odzdravil nsms obema, nsto ps k nsms prisadsl in pogovarjali smo se o tem in onsm. I-talijan je dal za pivo in moj prijatelj je Iel, da ga prlneae is bližnje trgovine. Začel je padati dal in z rojakom ata vatopila v kilo, jas pa aem ostal zunaj in se motil s komarji. Kmalu nato je priiel srni če« pot sosed, Belokranjec, ki šivi na uradnikov ter drufi gtranL yudi 0n aa js lspo------------- __-------- " " pogovarjal s Itslijsnom in Uko aa konju, vlekle so od zvodenenih lepo poteksl večer. Med dru. " k;u kempa, ds se je prsvočssno j brigal aa delo, vsem dragim f ki danes po nedolžnem trpijo, gorja in slo, 2«lim, da bi sa jim kmalu obrnilo na boljis. Tsko na-stopanje napram ponišnim in poltenim rudarjem nikakor na mo. re in ae sme dolgo trajati. Rcaai-ca je, da nas js Lewis vrgel i* organizacij, toda nemogoče mu je vreči organizacijo is naa. 6e bomo prišli na krnilo s našimi pravicami in tedaj bomo imeli tudi priliko obračunati s napadalci p..itenih in naprednih ljudi. To-.u ne v Alabami aH Zapadni Vir-giniji, v Kansasu jim bomo dokazali, da so bili na napačni poti. — Rudy Pava. bo dolgo,-ko bo sdralsns dsls ska fronU nekega dna kar na le pem zaktavala s vso svojo močjo oacijonalizacijo ae samo vseh že Issnic, temveč vse druge induatr jc. Ravno te dni se gre za nseijo nslisaeijo Aalssnie. Mnogo truda stane dalavakc voditelje pri dokazovanju o potrebi nacijonali sscljc, toda trud jc sama pri ti atih, ki laatajcjo Iclcsniee in bi bil s tem odtrgan jim profit, tru da ni pri ljudstvu, ki ae zaveda potrebe nscijopalisacijc. gim je Belokranjec rekel Italijanu, da Italija ni dobra. Po angleški ga jc hitro vpraial Italijan, kdo ni dober in Belokranjec mu je odgovoril: "Ti ci dober, samo driava Italija ni dobra." Več kot petkrst gs jc vprslsl Itsli. ian, menda misleč, ds bo vsel besedo nazaj in rekel, da Jc driava Italija dobra, toda feelokrsnjec ae ni dal omajati in lc trdil, ds 'Italija ni gut in »noben kajser ali kralj tndi nc." Komaj jc to to izgovoril, ga jc Italijan tako udrihnil s ateklenico po glavi, da ae mu je takoj vlila kri. Italijan e takoj odiel svojim potom, Bc okrsnjec pa apat. — 7. Kroll. Proti zasebnemu lastništvo. Razširjanje vssti, da aatništvo nad islssnioami na An-_ zmota, js aanao potvar Janje NI dvosas, da mu bos ae bil ob-ljubU dela la sedam mesecev na saj, takrat. ka ai ai upal hoditi po Javni sssti, ker gs Jc bilo vss-ena nekam aram. da ne bi kdo svsdct. da med stsvko kodi vpraševat aa delo. Danca Js zaposlen v letam rsvn kot je bil pred stav ka. Sa drage. Hewstave mole ps Js drugače. Črna Usta Je na dnevnem redu aanje, baaje in rov-skl molje delajo a njimi, da člo-veka bati London. (C. B. Ruaacll.) — Po* asbilo ns IslesniČsrjs v Ameriki. Ne verujte nikakim poročilom, d jih razširjajo gotovi alamsnti po Ameriki, ds jc lsatnUtvo železnic zmota in ds jc potrebno, ds ae gs takoj odpravi is Evrops. Ne verujte, ds se je ljudatvo nsveličslo dejatvs, ds vlsds Is-atujc železnice, sli ds jc to lc kak pogoj, ds bi ae ljudatvo dalo ss-jeljstl in bi stopilo s napredkom nassj v ono temno dobo zsaebnc-gs lsstniitvs javnih prog. Vaških par dni in vaaki teden čitate po listih fantastične napa. de, ki imajo namen ustvariti predsodke o jsvnem lsstniltvu in tsko obvsrovati železnice na. cijonalisscije. Prezrite take vssti. Ono so ssms propsgsnds in dslo očetov lsli. Javno lastništvo Js Resnica jc, da so driava, ki ao odpravila zaacbno laatniitvo le-leznie in prsvscle uprsvo v avoje roke, atorile korak naprej, s katerim korakom aa js kolikortoli-ko ssdovoljilo ljudstvo, ds js rs-ieno dobičkslovecv in ipekulsn-tov. Drfsve, ker jc Is upeljsns zasebna kontrola nad lelesnics-ml, stresal jo za tem, ds bi vse javne naprave priile pod državno kontrolo. L Večina hoče tako in ako koče ali nc, prišla bo nacionalizacija, kar Je nsisogibns posledies neznosnih acdsnjih razmer. Veliks yelins šelesnic po Ivropi jc lc v roksh javnosti in čet dvaject lat sam prepričan, da se bodo ljudje čudili, da ja sploh kdaj obato-jslo saaebno laatniitvo. 8 kričečimi nspiai aa gotovi elementi v A-meriki agitirali v člankih, da ja naaijonalisaeija sngleških lelez nic za vodno pokopana v zadnjih Mih in sploh da Ja nesmisel, s vae to Je samo Isš. Bolj kot kdsj prej Je prebi vslst ve ssvselo zs naaijonaHeacijo šeleaaie rudni-kov in vseh indnetrij, ki sluiijo ljudskim potrebam. Bapsld delavske stranka Lahka ae govori o uspehih, ia »irer ravno e uspehih v naeijona-•»•r je aekako Pred vojno jc bilo na Angleškem 290 železniških kompanij, združenih v obratne zveze, ki so tvorile 20 želesnlikih omrežij. Kakor se je kspitslisem spopo njeval, Uko so as združevale družbe, da se jc manjšalo njih itevilo — tsko kot v Ameriki. Kskcr v Ameriki j« bilo tudi ns Anficikcm največ tsh komps nij na koncu, njih delnice so zvo denele, kar jc narsvns posledies ssscbncgs lastništva, ki strem samo za profitom. Kakor v Ame riki ao ss tudi na Angleškem mo gotci dobro razumeli med vojno da ao dobivali podporo za železnice in jim jih je driava aprsvila v red. Vojna je pomogla železni Škim mogotcem skupno z državo in tako so bile kompanije zopet delnic več kot so bile delnice vredne. . Po vojni ao mogotci dobili le lcaniee nassj v dobrem atsnju, sedsj ps jim gre od dne do dne zopet alsbie in propsd grozi po vaod. Ko js isbruhnils vojns je vlsda na Angleškem prevzela pod svojo kontrolo 20 železniških omrežij spravila jih v red in poleg tega ie Načela neupravičeno isplačevs njo delnic. Vlada je imela izgubo s tsko kontrolo, ksjti sspoaleni so ostsli pri želesnicsh isti privr lonci kompsnij in tako ae jc rsz-metavalo z bogastvom, bilo ni pravega goapodaratva, da aa kon čno kompanije pričele na ves* glas krilati, da nikdo drugi ne more obratovati železnic kot one asme. Kompanije ao dobile nass;i železnice, acdsj pa ao pokazale, ds ao one najmanj aposofene obratovati železnice v redu, angleško js vladne ljudatvo jc apoznalo potrebo na cionalizasije. Konkuriranja lo odpravljeno.; t nacionalizacijo železnic & bo odpravljeno neumestno tekmovanje med kompanijsmi, kar vseka kor stsne obilo densrjs. Po na-cijonslisirsnju bi bile vae lelez niiks progs ene pokrajine pod isthn železniškim ravnateljstvom oprsvs bi se .lahko uporabljsla od dragih ravnateljstev in nikjer bi ne bilo trebs, ds bi ae preva lsli prasni železniški , vozovi. Vlada naj bi potetakem določila voznino za ljudi ia tovor. Delni čarji angleških železnic bi se praktično lahko epremenili v lastnike obveznic, no imeli pa bi ni čeaar ukasovsti. Vlsds bi določi la letno odplsčenvsnje njihovih dclcicv in tsko bi bili ns lepem odpravljeni. Za upravo leleznic naj bi bil odbor ravnateljev, ki pa bi iporali biti nadzorovani po vladi. Vsaka volitev po lastnikih obveznic sli dslnie bi odpsdls Vlsda bi isbrsls zs uprsvo ravna telje kskoršne bi isvolils ssms in vssko nsrekovsnje od dclničsr-jev bi odpsdlo. To psamai nacijonalisacijo. Odbor ravpateljev bi imel pravico isbrsti upravnike in isvrle-vslns odbore ss obrstovsnje že-leznilkih omrežij. To bi bilo torej toliko kot ds ao upravniki le-Irzmc voljeni po ljudatvu, pri čemur bi ne imeli glaau delničarji. Tsk Js nsčrt ss nscijonslizs-cijo, ksko nsj bi ss železnice u-previjala, ki ps bi se dsl izbolj Isti. Plumbov nsčrt v Ameriki js bil boljii, s izvedljiv Je tudi U in orgsnisirsao delsvatvo bo ksuilu dossglo, ds bodo ieles-niee po iatem upravljane. Kakor vae pokazuje, nseijonalisscijs ni I vel daleč, pa naj raslirjsjo privatni Interesi Is teko debeli veati o nemogočnosti nscijonslisselje. Po Oarrstt P. Servis«, T»OČ FOillil TLAKOV OD Dr. Oeorge P. Merrill g ytfvd nega muzeja v Washingtonu prs vi, naj bi bili malo bolj po^ni . pri čudnih pojavih padajočih me. teoritov, ki pogosto zelo varajo naše oči. Dr. Merrill, M mi zdi, je v preteklosti malo preveč dvo. mil o zgodovinskih podatkih gl«. de padanja raetcoritov, ki ao bs. je uničili mnogo človeških iiv. Ijenj. Ne samo radi pripovedk, ki označajo čudežni pojav, da je it neba padla velika masa kovins ali skal, tudi druge priče eo, ki dokazujejo, da so meteoriti padsli Že davno prej in po čudnih «vet-lobnih oblikah pri padanju varali prebivalstvo, ki je mislilo, da je to kak nadnaravni pojav. Dr. Merrill pravi 44 Malo naravnih pojavov je sposobnih vzbuditi tako veliko občudovanja in domišljevanje a nadnaravnih ailah, kakor ravno pojavi pri padajočih meteoritih. Neprimeren grom, a katerim pri-drvi na tla meteorit, žvižgajoči strašen glas padanja, spreminja-joča avetla luč in trepetanje cele. ga ozračja, ki ga povzroči pa. dec vetikega meteorita na tla, vse to je nekaj tako nepričakovanega in vzbujajočega občudovanje, da ac nikakor ne moremo čuditi, da . j ao nevedni ljudje imeli take poja* ve za nadnaravne in po božaa. sko častili maso, ki je s takim veličastjem padla na tla. Malo- 1 kdo, vsekakor mora biti dobrih živcev in podjučen o meteorjih ter njihovem -padanju, je zmožen brez vznemirjenja gledati na tak pojav. Še manj pa jih je, da bi mogli določiti po končanem pri« zoru smer, kam jc padel ravnokar padajoči meteor, niti bi ne mogli določati približne teže is velikosti meteorja." Po letanju je sploh nemogoča določiti, kam bi bil meteorit padel, razun ga je mogoče dobiti potem, odkoder se je slišal udaree padca na tla. Zemlja ae potrese, kamor prileti z vso silo meteorit, ki ae pogosto zarije globoko v tla ln ga je tako nemogoče najt!. Mr. Merrill je zbiralec meteoritov, pa vzlic temu ni mogel slediti padanju, ko je n^fcega večera, aedeč ns nekoliko viKJcm.meatu nekega trgs videl padati meteorit. Videl je padanje, a ko je zamižal in je meteorit že padel, ni vedel, v kateri umeri naj bi bil. Lc po treae-nju zemlje, je sodil kje naj bi meteorit padel. Ko je Šel tja. kjer so drugi trdili, da je meteorit pa-. del, je rekel, da ae mu jc zdelo, da je meteorit padel nekaj blokov v drugi smeri, prisedli oa raešto, kamor se je zdelo prebivalcem, da je padel meteorit, ao pri* šli drugi prebivalci in povedali, da je meteorit padel drugje doli. Cel večer so iskali, kje naj bi bil ^adcl, dokler drugega dne niso zvedeli, da meteorit legi zarit v zemljo kakih dvajaet milj odtod. Za dvajset milj ae je torej varal ekspert radi padca meteorita, čeprav je bil "ukoraj gotov", da e meteorit padel tik zunaj trga postaranje na ts način je vseka« kor povzročeno od perapektive is odbijanja žarkov letečega meteorita in je ntkaj dodobnega pojavu, ki mu pravimo, da .aolnce k • aebi vleče vodo'. V tekem slučaju meteorit vaekakor leti proč v pojavni smeri od opazovalca in v velikem boku naredi pot na zeta-jo. Tek meteorita se sicer zdi vertikalen od neba doli. Vsega tega pad#nja pa ne more zaaledovati oko a pravim uapehom, če pa radi bliska in Čudnega pojava niti nI opasiti, kam bi bil meteorit priletel Dr. Merrill razpravlja o prip* vedkah glede kamenja, ki so ga videli prebivalci padati na tla ia ga pobirati, ko je bilo še vroče. Mikavne pripovedke so nastsle iz • tega, kar vsa znači, kako bujna ja bOa domišljija ljudstva, ki le nI znalo tolmačiti tega naravnega pojava. PISKA »A POiTI ko te sliši. V rov •kesa odbora kot lokalni o radn t ki I i u" liti „" *~n#j-rgiavai £££4*&mrnZ val paAeljlveev aa dela m«l pro. Lu ~ Anirfk.« ičli. teatn. stavko da ao pomagali n«7av.e t js dar to spoznajo* i* j** premogonM podjetniki aa bodo i^T^r v Chicagu imajo sledeči rojak! t Suffale, T. - Koliko je ver- |Br'Mr Magdalena, it. 522, Ljubiš jeti Ds Witt Cnvlerjn. predsed !llr- §t 576- I*vreneevic Msrkn. .Bika Društva železniških prcd-T 575' Katica Hh sednikov, ds hnsjo i^lrmiške ^•'Pevfah Imks, št. 5S0. Treks druibe aapcaljenih vel ko tri eto|Mi^' 626 in Vojkovie Kazimir, tiaoč delavcev v svojih delavni 484 P»« dobite na glavni i več drznili lszivaU. r^LT Z'. '" ~ ZT lwm hlastaš tndi dansadnem teeneiiftaS^JZk^.V nurmx*» "Prosrals" vslssrt l^kra eieer sa rojaka a HoJkotroUra vlado in bre^v^^i^ prijatelj, v eah. pokazuje iajava Joka H. H« rt let ta na konvenaiji organizacije poštnih pisarnttkik uslnlben-Bartlett Js prvi namestnik S»«^efa poštsrjs i. j. kon. veaaijl iajavfl, <|a obratuje adaj pošti pri Ubbr s Addasaa ceate. P-leg tekoče številke morate ts-dl navesti kraj, odkoder pričakujeta. Karodte 'Prosveto' etevke železniških dcUveev. «A. U vori tram. Opozoril je nekegs u virača na to dejatvo. Vlak ca je vstavi! ia velika nesgoda je bil« preprečena. Ako bi ne bilo stavke, bi kompanija dala ime stavksrj« Huttona natisniti v svojem bule-tinu in ga pokvaliia. Taka in podohna poročil« prihajajo tudi is drugih krajev, katerih j« pa nemogoče navesti zaradi pomanjkanja prostora, ki dokazujejo, da je Stevks učinkovita b da se nesreče dogejajo, ker odpravljajo vlake n« progo s pokvarjeno opremo. RANDITJB 10 UBOJ DVA PO UGAJA. Kansss OUy, Mo. — V bitki med polieaji in banditl ste bile abita dva polioaja. Banditov je bilo sedem ia oropali so Osgood-Robinson Ure kom pen i jo. 'En poileaj je bil sedet v glavo in je bil mrtev na mestu, drugege poliesja so ps zadele itiri krogle in je umrl nekaj ur kesneje. . (Federated Prees) GLAVNI |T AN i MS7-ss SO. LAWNOALX AVg.. CMICAGO, ILLINOIS, Isrrievalni odbori UPRAVNI OOSSKi Predsedaik Ml—mi Celakar. p«4»nČMd»lli Aadtear VlSrlek, R, P. D. T, Im U. . «1. laJaik Matih«« T.rh, lajalk UlsUb^a »ičilka Btae Nevak. «1. blafajalk Ma VagrUk. -Umik »U.iU Me UeortaU* »*r.Wtelj «U»iU PlUp OWl»». POROTNI ODSEK i Jaka »rW*«dslk, S0# W. Hmj Sin SprisffUM. IH. lUrtfe Ban Joss, Oal — "Bomba", ao kričali stavkokaai in beiali na fss strani, ko eo sagledali nekaj temne gs lelati na tleh. Najpqgumnej-ii med njimi so se ojunačili in pobrali so "bombo", da doksisjo, ksko hudobni so stavkarji. Pa je bil star ielesen teiak, na katerem je bila pritrjena rrrlea e pečatnim voskom. OOE JI ODKRIL SVOJEGA SL NAKOTMORILOA Ssoramsnto, Oal. — Stavkokas H. E. Debolt je ustrelil VViUism Moora, predsednika lokalne ieles-niike organizacije. Stavkokas je trdil, da je dejanje izvršil v silo bimnu. Očividci pa izjavljajo, da je stsvkokaz ustrelil Moora v hr-►et, ko je stopil iz svtomobils. Bil je torej nsvsdcn ssvrsten u-mor. Murva?, ceatnoiel 9wu3hJlae mtsa vsema v juooslavijo P4iJS_ .......................H!1 {J i A flOTSrcV ......K >2 ..,««M»M>*»'fy> je MNWIhUM ••••>• >«W*a 90 V>M tm i« viIm, »U »Wjo, Mmt tm hI »UL ** - ^ --- i JrlSSBS C liiV.rC tv^tarriii^rs; iMHlta M H »lliffc. >—I>m»« iN a M SVVMmms IINOS L S M B HmAmi Si.. CkluM. is. rltSSr^ nKTfU >»»0 MlMM. VAS PODPIS bos to s svojimi Najboljša Cigareta SKLENITE pias bo — rMNla so« prltt^maji. POŠILJAMO deas* « slaeo i PRODAJKMO MhmrU ss navadne vrste ■iilimiltmii. Je le tolftco ogreto na nizki stopanji gorkote, da odhlapi vso nadpotrebno količino vode in eSsti —etano, Id ostane v mleku. "fa midim t«dl jaal Kaj mi •irt*. da ma aikde la Emprn se M ketei m pomot, io ga rotil To M Mk »ajrečje sramota, aoopra vidljiva momoU. Ako M noj brat ... oko M kdo ..: kaj arislite, da mom, tadaj M mkI« ommšf drla as rssratfcl ta Mlaorka." "Madsase. Mta a» valim ka* aedaai . #, si« valji rajsllst nago krslj saai . .. Don Kamen, ki ts vi d a ae pritrjevati ne oramnemn pisanju lletov?" ' Mondiea, modam* red bt ▼a« pritrdil vaa. kar lellt« . . . Rektl s»m. da asm ajsae« prijatelj, lata lakka trdim, da j« imel tadi eveje dobre lastnin . . . Ts-ka ml Je aa prfcaer ponudil vla-eih p**»dti jake dober konjak ... dam. kar sma Jik kje ia kdaj vi. dal. Tsda bajka ss. dr as bo tla U stvar s odkapatae taka lakko, rlskiral sa odauvjjeaigs vojvodo denar f Ka Js Is vladal la Ml kaj apal. kaj Me ssdaj, ko Js odstavljen ta aJotIM — "fevejte mi. . .* Js rakla o-batavljaje so. "povajta osi, peo- sim. kak V« js prav ta prav ta lla- —t* .ns • • "Madsme, prav ras ga vsm kaj (kaM^ttM odgovor. Kot va- '■•e '--- M ••iepa. . . na ali js ta kaj ta-eegaf Saj tadi tolika dragik ~M Hitro jo amalkaila ia ga aokaj laas motrila, kot da ao kade o-provkMtl oa ovoje pravaliko vas-mo. "MHftala ssm. da je Impooaat