LISTEK. wDuševna rast otroka in mladostnika". (Napisal univ. prof. dr. K. O z v*a 1 d. Založila Slov. Šol. Matica. Ostali dve knjigi, ki jih še obsega letošnji knjižni dar SSM, izideta v kratkem.) Ljudje menda še nikoli, kar svet stoji, niso toliko skrbeli za mladi rod, kakor sedaj. Naš vek je bil celo proglašen za »stoletje otroka«. Kaj vse se dandanašnji ne govori in piše, oziroma tiska pa tudi dela za telesni in duševni blagor mladine, ki da je up in nada boljše bodočnosti. In vendar najbrž še nik« dar mladi rod ni tako brez ovinkov, skoraj bi dejal da neusmiljeno odklanjal vsega tega, kar mu ponujajo odrasleci. Saj smo poleg drugih široko zasnovanih pokretov vseh dob celo dobili — to in onstran oceana, še m 1 a > dinsko gibanje (Jugendbcwegung, youth movement). To se pravi, fant in dekle vedno odločneje izjavljata, da ne marata več dose« danjega, po »starokopitnih« načelih in tradi* cijah ukrojenega varuštva, ampak da hočeta samostojno, po lastni pameti preživljati m\&t dost ter se po svojih nazorih in vzorih pri« pravljata za bodočnost. Ali ni tudi ta trpka istina očividen znak hude »Krize«? Ta pojav pa nikar ni, kakor radi modru* jemo, le posledica svetovne vojne, ampak mu stržen sega globlje in tudi dalje nazaj v prejš« nje stoletje. Vse to ima namreč prave kore» nine v tistem »novem življenju«, ki ga je za= padni Evropi in pa severni Ameriki prinesel — stroj, tisti stroj, ki je z brezdušnimi si« lami samo mehanskega obratovanja do tal zrahljal veliko tega, kar je v starem življenju trdno stalo. Zlasti pa je stroj človeku zmehas niziral dušo ter vanjo zanesel »duha praznote.« In kolo časa se ne da več obračati nazaj. Poizkuševati kaj takega, bi se reklo grizti v skalo! A ker tehniških temeljev, na katerih sloni današnja civilizacija, ne moremo in tudi ne smemo iti rušit — zato bo treba na drugem koncu prijeti: v novih, vse do tal izpremenje« nih življenskih razmerah izpočetega, roje=> nega pa živečega otroka in mladostnika bo treba primerno, to je tako uvajati v sno* vanje in miselnost tvarne pa duhovne kul« ture, da bo ko doraste, sam s seboj zadovo* ljen tef tudi drugim v prid. Ta cilj pa se ne da kar tako zlahka do* seči. V ta namen bi namreč brezpogojno trc balo, da odrasli Ijudje predvsem kar najbolj poznamo otroka in mladostnika v vsem njegovem dejanju in nehanju, bitju in žitju. In ta globoko vkopana vera je"po* klicala v življenje spis »Duševna rast otroka in mladostnika«. Pričujoča knjiga bi namreč, kakor pravi pisatelj uvo* doma, čitatelju hotela biti.za vodnico pri mo* trenju ter presojanju mladosti. — To se pra* vi, hotela bi mu kar se le da pojasnjevati du* ševno genezo ali rast mlade duše: začetek in posamna mesta, zlasti pa gonilne sile, pospe* šujoče okolščine in ovire ter smisel in cilj poti, ki jo prehodi otrok in mladostnik v svo* jem razvoju od rojstva pa tam do 20ih let mladega življenja. Otroka in zlasti še mla* dostnika pa mladostnico dandanes ni več mo* goče uspešno vzgajati brez globljega razume« vanja njegove duševnosti. Knjigabo vrazprodaji po knjigarnah, ko izidejo vse knjige Slov. Sol. Matice za leto 1929., torej ne prej, kakor je bilo pomotoma čitati zadnje dni v nekaterih naših listih* dnevnikih.