Imeritl se sprejemajo in vel j 4 tristopna vrsta:
8 kr., če Be tiska lkrat,
IS	•>
11 ii n n n - »i
n ii n n 3 n Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša.
Rokopisi •e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16

Političen list za sloraski narod
Po pošti	prejeman velja:
Za eeio ieto	■ . 10 gl. — hr.
za pol leta	, . 6 ,. —
za četrt leta	. . • ,, 50 ,,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 „
četrt leta
10
V Ljubljani na dom prisil)«»
velja 60 kr. več na leto/ t ■
Vredništvo je ua Stol^em^gn,
hiš. št. 284.	V. •;.-;_>
Izhaja po trikrat na teden tir ■■--'-v torek , četrtek in sohoto.
Uvodni članek *).
Kdor govoriti nič ne sme, Naj vreme hval' al' toži.
Prešireu II.
Človek ne sme nikomur več upati, celo vremenu ne. Sinoči smo šli z doma brez „ma-rele". ker smo se nadjali lepega vremena ali vsaj ne dežja. Pa kaj se zgodi! Komaj smo spili v čitalnici vrček piva, že pride nekdo v gostilnico z mokro „marelo", ki nam pove, da gre dež. „Počakajmo malo", si mislimo, „morda bo jenjal". Ali motili smo se. Ko stopimo čez kako uro na ulice, kaj vidimo! Sneg — beli sneg, kakor bi kdo srajce trgal. Kaj storiti? „Marele" nismo vzeli sabo, nihče nam je ne posodi in tudi nikogar nimamo, kterega bi domu poslali po njo. In tako smo šli kolikor mogoče hitro domu, a med potom smo vjeli nekoliko centigramov snega na obleko.
Da bi se nam utegnilo kaj tacega primeriti, to bi bili pač že lahko med tednom zapazili, kajti marsikak dan se je že sneg silil in po Grintovcih smo videli bele kape. Sploh je bil pretekli teden zelo neprijeten, ker je vedno deževalo ali pa vsaj se kisalo, zlasti v Ljubljani, kjer megla leži nad mestom do dveh popoldne. Ljudje, ki so prišli ali pripeljali se z Gorenjskega, so nam pravili, da je gori prav lepo solnce sijalo. Zato je pa tudi malo ljudi še videti v kožuhih in v saneh se še ni nikdo pripeljal v Ljubljano. Ljudi je bilo videti večidel z razprtimi marelami, in kdor ni imel marele, je prišel moker domu, če ga ni kak
*) Nismo si sicer gotovi, da bi ta članek zdrčal spod policijske roke, kteri je zapadel zadnji „Slovenec" zarad „poročila o sodnijski obravnavi" ,,Slovenčevi" in zarad dopisa „Od Drave", a vendar si ga upamo priobčiti za poskušnjo, kako naj naši politični listi pišejo.	Vredništvo.
prijatelj pod pazduho vzel. Če sta šla dva pod eno marelo in če ni bila velika, sta bila pa oba, drug na levi, drug na desni mokra.
Tako je bilo vsaj v Ljubljani. Z drugih krajev o tem nimamo do zdaj še zanesljivih poročil. Da pa naši bralci na tanko zvedo, kako je tu, kako tam, prosimo svoje častite dopisnike in druge svoje prijatelje, ki vedo, kaj moremo dandanes še pisati, prav lepo, naj nam natanko poročajo, koliko kapljic dežja je v tem ali tem kraju padlo na zemljo, kdaj je solnce posijalo in na kteri kraj je veter megle gnal. O gromu in blisku ali celo tresku prosimo le takrat poročati, če je vsaj sto prič, ki bi mogle dokazati resnico, če bi nas kedo prijel, češ, da smo s svojim poročilom kalili mir in strašili ljudi.
Prav tako nam bo važno zvedeti, koliko maček je v tej ali uni vasi, a natančno, da bomo mogli število, če treba, tudi pred sodnijo dokazati; če bi napak poročali, bi se nam lahko očitalo, da raznašamo lažnjive novice.
Po vsem tem vedo naši častiti bralci in dopisniki, kakih poročil dandanes za političen list potrebujemo. Če bo list poln takih novic, potem se smemo s precejšno gotovostjo nadjati, da ga nihče ne bo pograbil. Kar se nas tiče, bomo skrbeli napolniti list z zanimivimi poročili ne le o preteklem, ampak bomo tudi poskušali se v političnih kombinacijah. Za ta teden si upamo vkljub protivnikom našim prerokovati sledeče:
Če ne bo lepo vreme, bo dež ali sneg, j ali pa se bo kisalo, kakor na Angleškem. Vendar je gotovo to-le: če bo kdo šel v dežju brez marele spod strehe, bo moker in bo imel blatnaste čevlje. Temu se lahko umakne, ako se v zaprtem vozu pelje. Če bo mraz, se bo tisti, kdor bo s prelahko obleko šel s hiše,
premrazil. Tedaj svetujemo slovenskemu, pa tudi drugemu občinstvu, da naj se dobro obleče in vzame marelo seboj, če gre spod strehe, sicer utegne mokro biti ali pa se premraziti.
Še marsikaj bi vedeli priporočati in svetovati svojim bralcem, n. pr. kako se kašelj zdravi, kako se obleka suši, kako se blatnata obuvala očedijo, kako se po zimi peči kurijo, kako se spozna, ali gre dež ali solnce sije, ali je vroče ali mraz, — toda gledč na našo tiskovno svobodo — — jezik za zobmi!
f Franjo Ksaverij Nekerniaii.
Pretečeni pondeljek, 15. t. m., je bil za vso šaleško dolino, posebno za šmiheljsko du-hovnijo, največ pa za šoštanjski trg osodepolen, prežalosten dan. Pokopavali smo blazega, pre-rano umrlega zdravnika Franja Nekermana. Ta občespoštovani pokojni je bil rodom Kranjec iu se je kot marljiv učenec dobro izuril v zdravilstvu, kteri posel je v šaleški dolini opravljal celih 23 let. — Kako je bil blagi rajni povsod priljubljen, je pač dokazala vroča solza, ki je igrala v očeh nad tisoč zbranih spremljevalcev na dan njegovega sprevoda. — Iu zakaj ne bi? Kdor ga je poznal, mi mora priznati, da se mu spodobi časten spominek med katolškimi Slovenci; — spodobi se mu, da o njem javno spregovorim, ker le malo jih šteje beli svet, kteri svete dolžnosti svojega stanu tako natanko izvršujejo, kakor jih je on spol-noval. —
Ne huda ura, ne nevarnost, ne težavna pot, z eno besedo, nič ni neutrudljivega Nekermana ustavilo, da bi ne bil šel pomagat onim, kteri so v bolezni zdihovali ter po zdravju hrepeneli. Kot umen, praktičen zdravitelj je pa resnično tudi otel premnogo očetov, pre-
v
Zgodovina Črne Gore.
Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
Leta 1711 pričel je Peter silni, ruski car, vojsko s Turki, in pri tem je gledal dobiti pomoči od kristijanskih, njim podvrženih narodov. Pri tej priliki je opozoril ruski general grof Sava Vladisavljevič, rodom Srb, cara na junaško pleme Črnogorcev, in car je poslal k njim dva njihova rojaka, polkovnika Milorado-v.ča in kapitana Lukaševiča z naslednjim pozivom :
„Blagoroduim, prečastitim metropolitom, duhovnikom, vojvodom, arambašem, kapitanom in vsem dobrim kristijanom pravoslavne grške iu rimske vere, in drugim osebam stanu du-hovenskega in svetuega v Srbskej, Slavoniji, Macedoniji, Bosni, Hercegovini in na Hrvaškem, vzlasti pa Črnogorcem in Niksičanom, in tudi drugim spoznavalcem Kristusa, nahajajočim se
v tiranskem jarmu turškega sultana." V tem pozivu je klical jih na občni boj z neprija-teljem kristijanstva med drugim tako-le: „Ko smo se iz zgodovine temeljito prepričali, kako so se proslavili po vsej Evropi starodavni vaši kralji, despoti, knezi in drugi gospodje, potem pa potisnjeni bili v sužnji jarem okrutnega neprijatelja, zato je treba, da vi sedaj v tem od Boga izvoljenem času po izgledu svojih prednikov staro slavo obnovite, in v ta namen da se spojite z našo vojsko, in se bojujete proti neprijatelju za vero in domovino, za čast in slavo, za svobodo in neodvisnost, kakor za svojo, tako tudi potomcev svojih." Pri tej priliki je spozual car Črnogoro za sainostalno, tako, da bi poleg njega nobenega drugega gospodarja nad seboj ne imela, s čemur je javno proglasil se za njenega pokrovitelja.
Ta poziv je izbudil radosten odziv med junaškimi Črnogorci, kteri do sedaj proti naj-večemu neprijatelju svojemu niso imeli nobenih druzih zaveznikov razen Benečanov; ali ti pri-
jatelji so bili zelo nezanesljivi, kajti vsak hip so bili gotovi žrtvovati Črnogorce svojej vlast-nej koristi. Zveza z močnim čarom ruskim se je prestavljala v narodnih pesmih, in cela Črna Gora se je vzdignila proti Turkom. Turki so morali svojo silo razdeliti, in z močno vojsko obsaditi Albanijo in Hercegovino, da bi ti pokrajini ubranili Črnogorcem. Ali Peter se je dal v Prutu zajeti od neprijatelja, kar je imelo ta nasledek, da se je sklenil mir, v kterem se niti ni omenilo Črnogorcev, in na ktere se je sedaj izlila vsa besnost Turkov.
Leta 1712. je sultan poslal Ahrneta pašo z veliko vojsko (CO —100.000 mož) proti Črnej Gori. Vladika Daniel je zbral vse svoje voj-nike, šel Turkom naproti in jih zni3gal v strašno krvavej bitvi. Pobitje Turkov je bilo tako silno, da se mrtvih ceni 30—40.000, kar je gotovo prenapeto. Gotovo pa je, da je prišlo Črnogorcem v roke 86 zastav; oni sami so zgubili 317 mrtvili, med temi nekaj slavnih načelnikov, iu sam vladika z mnogimi drugimi
mnogo mater pred smrtno koso; on, ki je pri svojem vestnem delovanju celo na spanje in živež pozabil, je s svojo zdravilsko zmožnostjo umel posušiti potok solz ljubečim materam, ktere so žalujoče ihtele pri smrtni postelji svojih otrok. Nepozabljivi pokojni ni odrekel iti tudi v najbornejšo bajtico ubogih; on je z ednako ljubeznjivostjo vračil revnega ubožca kakor bogatega grajščaka. — In še več! — Sedaj imam ravno priložnost omeniti njega najlepšo čednost, ktere žalibože ne pozna vsak zdravnik. Res je, da brez zdravil mnogokrat tudi zdravja upati ni. A tudi to je res, da se 'ždravila tam najraje primejo, kjer se nahaja krepek duh in mirna vest. Pri nevarno bolnih bil je tedaj njegov prvi ukaz, da se za smrt bolni z Bogom spravi, da še pri pravi zavesti prejme popotnico zadnjo, ktera dušo z novo močjo oblagodari, da bolnik laglje težave bolezni prenaša. — Kdo mi ne prizna, da je gotovo ta podlaga najboljša! In z izrekom: „V Boga zaupaj, mene vbogaj, potem ti bodo zdravila pomagala!" — je vsikdar svoje delo začel. Tisoče dokazov imamo za tö, da se mu je večidel posrečilo, zarad tega je pa tudi bil obče-slavljen, občeljubljen. Želeti bi le bilo, da bi se od marsiktere druge straui arogantno, oko-steno postopanje pri bolnikih opustilo — nair.-reč: „če ti jaz ne bom pomagal, — Bog še manj!" Bolnik, takej zdravilnej roki izročen, se vije kot črv pod neusmiljeno nogo; on obupuje, in tako prelehko smrti propade. —
selijo, si pri citrah in kvitarju zapojo; ali ni taka sloga hvalevredna? Vsikdar je bil rajni Nekerman v enakih družbah vesel in šaljiv — in, ako bi to ne bil, bi se ne bili veselili tudi drugi navzoči. Več let je bil občinski predstojnik, ud okrajnega odbora, okrajnega šolskega sveta, načelnik krajnega šolsk. sveta in povsod je modro, resnobno, pravično ravnal, kar mu je pripravilo čast, da je bil spoštovan ne le od odraslih, temuč tudi od otročičev; kajti mladina je spoznala v njem milega očeta in blagega podpiratelja narodne šole.
To vse je bilo vzrok, da so tužni glasovi odmevali pretočeni ponedeljek po šoštanjskem trgu. Pozdravljaje prijatelje, sent v očeh zapazil, da je vsako srce ginjeno in sočutno z ostalo Nekermanovo rodovino. Sprevod se je vršil ob 10. uri predpoldne. Bil je tako slovesen, da še nikdar poprej ne tako, ker vdeležilo se ga je innogo gospode iz raznih krajev, množina faranov in domači šolski otroci. Nosili so ga tržani iz trga na šmiheljsko pokopališče, kjer so preč. gosp. dekan Gospodarič po sv. opravilih govorili mrtvaški govor. Globoko so ginile besede vse pogrebce, in če bi bilo v cerkvi v istem trenutku solnce prisijalo, svitla rosa enaka oni na livadi bi bila bliščala v očeh žalujočih.
To vse nam je v zagotovljenje, kaj velja poštenje moža, kteri o človeštvu blago meni. Dasiravno bodo kosti rajnega trohnele v temni gomili, ostalo bode njegovo ime v naši dolini in krog nje neizbrisljivo, kajti zagotovil nam je sam, da dela trud brez plačila ne ostane. Bodi mu žemljica lahka, naj počiva v miru!
Nace M oz irski.
Politični, pregled.
V Ljubljani, 22. novembra.
Avstrijske dežele.
Avstrijski poročnik v Carigradu grof Z i c I1 y se neki več ne more obdržati na tem mestu in so poklicali barona Ilübnerja na Dunaj, da ga bodo namesto njega tje poslali. Če pa Htibner te službe ne bode hotel sprejeti, podelili mu bodo neko visoko službo na cesarskem dvoru.
'fin dosmrtne aade gosposke zbornice so od cesarja imenovani: Grof Felliot de Crenneville, baron Scharschmied, pa opata Iielferstorfer in Liebsch.
Nadvojvod» Albreht se zopet poda na Rusko, kar je politikarjem znamenje tesne zveze med Avstrijo in Rusijo.
ženske pa v robstvo odpeljane. Vladika se je komaj mogel prikrivati. Pale in plene je prehodil Čuprilič črno Goro^ in odvlekel seboj nad 2000 zajetih.
Ali kmalo po tem 1715.1. dobili so Črnogorci novo zmago nad Turki; zajeli so 30 ag in begov, kteri so se morali s sramotno odkupnino odkupiti, vsak za enega vola in eno prase.
Da bi mogel škodo od Turkov učinjeno nekoliko poravnati, šel je vladika Daniel na Rusko k Petru silnemu, ki mu je da! IGO svetinj, da jih razdeli najboljšim junakom, a za podporo poškodovancev je dal primerno svoto novcev. Tudi za obnovljenje samostana cetinj-skega je dal car potrebno svoto ter več maš-nih oprav in cerkvenih posod.
Tudi potem še so imeli Črnogorci za vladike Daniela mnogo borb s Turki, kterih tu ne bomo omenjali. Dovolj je, da vemo, da so Črnogorci skoraj vsak pot zmagali mnogošte-
Z Dunaja naznanja telegrafično poročilo, da knez in nadškof dunajski, kardinal Rauscher, je te dni prav hudo zbolel. V petek 12. t. m. peljal se je v Prater na sprehod ter je tako daleč od svojega voza odšel, da ga ni mogel precej doiti, ko je začelo deževati. Domu prišedši se je čutil nekoliko slabotnega; pa v soboto mu je zopet odleglo in hotel se je po stari svoji navadi peljati na sprehod, kar pa ni storil, ker ga je križ nekoliko bolel. V nedeljo je še maševal v svoji domači kapelici, v ponedeljek pa bilo mu je že tako slabo, da je obležal. V sredo se je bolezen shujšala in njegov zdravnik, dr. Vi ve-not je zahteval, da naj pokličejo še enega zdravnika. Prišel jedr.Duchek, ki je rekel, da kardinal ima prav hudo pljučnico in da ni brez nevarnosti. Vsled tega je posvečeni Škof Kučkar še v sredo ob 6. uri zvečer kardinala previdel s sv. zakramenti ter je celi večer pri njem ostal; ker se mu je pa reklo, da se čez noč shujšanja bolezni ni bati, podal se je okoli 9. ure domov k počitku.
Bolezen se je poslednje dni shujšala in ljubljanski „Tagblatt" prinesel je bil 18. t. m. že telegračno poročilo, da je kardinal umrl. Zadnja poročila pravijo, da sopenje je čedalje težje in da moči počasi pojemajo. 2o t. m. o polnoči je bil nekoliko zadremal in se je počutil malo bolje. Kakor poroča „Volksfreund", je bolezen kardinalova sv. očeta močno ginila in so mu podelili apostoljski blagoslov; cesarska rodovina, nuncij papežev iu druge imenitne osebe skrbno in pogosto poprašujejo, kako bolniku gre; po cerkvah dunajskih pase za-nj opravljajo javne molitve.
IVildauerjevc postave sami ustavoverci niso nič kaj veseli, prepričani so, da se ni nadjati zä-njo cesarjevega potrdila, ker so sami ministri zoper njo glasovali, desnica pa se debate ni vdeležila. V gosposki zbornici je bil sprejet državni proračun za prihodnje leto in več v državnem zboru sklenjenih postav, med njimi tudi žandarska postava.
X tiaradeti so nedavno pri nekem ko-rnersu razgrajali velikonemški vseučilišni kri-čači in med cesarsko pesmijo neki sikali. Policija in c. namestništvo imata vsled tega veliko opraviti. „N. fr. Presse" poroča, da profesorja Schwarz in Blodig, ki sta šaljivo govorila o dogodkih Alfonsovili, sta bila od c. namestništva posvarjena in da se je poročilo o omenjenem komersu poslalo tudi ministerstvu. Najbolje bi vlada velikonemce graške splačala, da bi odpravila vseučilišče v
vilnišega neprijatelja, in da so s tem sebe proslavili.
Ko je Daniel po dolgem in slavnem vladanji začutil slabljenje telesnih svojih sil, imenoval je za naslednika svojega Savo Petroviča, svojega bratranca, kterega je patrijarh Mojzes Čurla posvetil za nadbiškupa. Narod zbog spoštovanja do ljubljenega vladarja ni se upiral tej novej naredbi, in novi nadbiskup Sava je bil staremu vladiki do njegove smrti pomočnik v zunanjih poslih, dokler je 1. 1737. nastopil vlado v lastnem imenu.
Vladika Daniel je bil izvrsten mož, energičen in dostojen. On jc liil obnovitelj slobodc črnogorske, ktero je znal s slavnimi zmagami vtrditi. Ako neprestani boji s Turki ne bi bili prizadevali mu tolike preglavice, bil bi tudi prej ko ne v uotranjej upravi izpeljal znamenite reči na blagor dežele. On je zapustil državico neodvisno, bogato na slavi, ali vsled vojsk dosti upehano.
(Dalje sledi.)
Ne le kot zdravitelj je bil pokojni Nekerman v izgled drugim, temuč tudi kot miroljuben, skrben oče. Le kdor razmere o tej zadevi natanko ve, zna soditi, zna govoriti. Ako se je le kdaj kteri zakon srečen imenoval, se je moral srečen imenovati zakon rajnega; kajti on ni poznal niti srdaželjnosti, niti prepira. Njegovo vse postopanje je bilo mirno, povse ljubeznjivo. S soprogo enakomišljeno, ktero je neizrekljivo ljubil, je gojil svoje tri otroke v pravem duhu, v kojem je naša sedanja mladina le redko kje izrejena. Zatoraj ni čuda, ker je prelepa zakonska složnost v njegovej hiši vladala — in ker je bil oče tako prisrčno ljubljen, da je soprogi pri njegovem zadnjem zdihljeju srce pokalo in je bridko tožila: „Moj Bog! zapuščena sem!" Omedlela je nad ljubljenim, pa mrtvim truplom svojega moža. — Kakor je bil kot zdravnik in oče časten, tako je bil tudi spoštovan od svojih sotržanov. Kdor pozna lepi šoštanjski trg v šaleški dolini in njegove prebivalce, lahko reče, da je tam radost doma. Mnogokrat se pošteno skupaj ve-
je bil ranjen. Premagani Turki so se razpršili na vse strani, a Črnogorci so se radostni vrnili domu kot slavni vitezi.
Dve leti potem so Črnogorci okušali strašno osveto Turkov. Zloglasni vezir Duman Čuprilič je peljal proti junaškim Črnogorcem najmanj 120.000 mož izbrane vojske. Pri vsej tej sili je vzel na pomoč še vojskino zvijačnost; privabil je namreč 37 odličniših načelnikov črnogorskih, s kterimi se je razgovarjal o miru, in ponujal jako ugodne pogodbe. Načelniki so se dali preslepiti, in poslali so domu glas, da se vojniki razidejo, ker mir je sklenjen. Kedar se je to zgodilo, dal je vezir vse načelnike izdajniško pomoriti, ter je potem s treh strani navalil na Črno Goro, ki je bila brez brani-teljev. Turki so okrutno delali, morili in palili, iu ne davno znova postavljeni samostan cetinj-ski je zopet propal v prah in pepel. Mnogi Črnogorci so utekli na Dalmatinsko, ktera je bila ta čas v oblasti Benečanov, a ti so Črnogorce izdali Turkom; vsi možki so bili pobiti,
Gradcu. Nemci, kterih ni ravno veliko, naj gredo na Dunaj študirat, za Slovane in Italijane pa naj se napravi vseučilišče v Ljub-ljaui.
Trsta se poroča, „Glasu", da je politično društvo „Edinosti" pri zadnjem občnem zboru sklenilo izvoliti poseben odsek treh udov, ki se bo dogovarjal z goriškimi rodoljubi zastran porazuniljenja. To z veliko zadovoljnostjo objavimo, trdno se nadejaje, da bodo odgovori tako se zvršili, da nastane na vsem Primorskem ena velika narodna družba vseh primorskih Slovencev, ki bo krepko delala vse za vero iu domovino!
Češki liwi'i objavljajo kandidate za praški mestni zbor, za kterega se bodo prihodnje dni vršile nove volitve. Ni dvoma, da prebivalci praški bodo tudi zdaj pokazali svojo doslednost in rodoljubje, ter volili narodne kandidate.
X «$&-crskciii zboru je budgetna debata zelo burna. Tiszovo ministerstvo hudo prijemajo. Posebno o narodno-gospodarskem vprašanji prerokujejo mu, da se bo gotovo! opeklo. Poslanec Uermenvi je celo rekel, da' Ogerska ni v stanu dveh vojin zdržati, da se morajo domobranci (honvedi) stopiti z vzajemno vojno. — Zbornica je z 265 glasovi proti 60 sprejela budget; 111 poslancev ni bilo nazočih.
Vnanje države.
'It jugoslovanskega bojišča se
sliši, da Turki, po zadnjih velikanskih zgubah razkačeni, valč od vseh krajev velike čete v Hercegovino. Kakor poročajo vladni listi, je Server-paša telegrafiral v Carigrad, da so Turki pri Muravici (?) ustajnike razkropili in jih 600 ubili. A tega poročila ue potrjuje nobena novica iz bojišča. Najbrže zadeva neki majhen boj, v kterem so Turki zajeli kakih 18 neprevidnih vstajnikov pod poveljem Trivkovem ter jih po hudi brambi, pri kteri je mnogo več Turkov padlo, vse posekali. Trivko je ranjen na tleh ležeč s svojim revolverjem še 6 Turkov ustrelil ter tako drago prodal svoje življenje.
V B u 1 g a r i j i se ustajniki zbirajo po hribih in se pripravljajo za zimski boj. Do zdaj je zbranih okoli 1200 mož. Turki so tiste čete, ki so bile skonca nastavljene ob srbski meji pri Nišu, poslali v Bulgarijo, ker je Srbska še zdaj popolnoma mirna.
Hubmayer se je že podal na bojišče. 16. t. m. so mu v Zagrebu napravili banket, pri kterem so se slišale navdušene napitnice.
„Politiki" se z Dunaja telegrafuje, da angleški list „Times" priporoča Avstriji, da naj Bosno zasede. Iz Dubrovnika pa se telegrafuje, da bivši srbski minister Kristič je prišel v Cetinje, da se sklene zavezo med Srbijo in Črnogoro pod pokroviteljstvom ruskim. Srbija hoče Črnogoro podpirati z denarjem, na pomlad pa hočete pričeti vojsko s Turki. Bosna bi se združila s Srbijo, Hercegovina pa s Črnogoro.
HiiMiaiiirk, dasiravno še bolehen, bo vendar prišel v prusko-nemški državni zbor, v kterem je zdaj neka težka soparica. Toda upati ne sme, da bi vse tako šlo, kakor nekdaj, ker časi njegove slave so pretekli. Posebno hudo hoče pritiskati na Švico ter jej vzeti pravico pribežauske države, ker mu noče izdati tam bivajočega grofa Arnima. To je liberalizem! Le vse pod ključ in v verige!
S*ajH'ž so izdali do predsednikov katoliških družeb pismo, v kterem jim priporočajo, da naj se katoliška stranka vdeleži volitev in 3 postavnimi orodji brani pravice sv. cerkve.
Kimska porotna sodnija je tistih 5 ljudi, ki so zavratno umorili Sonzogna, vrednika radikalnega lista „Capitale", obsodila za vse žive dni na galere. Ta pravda je najbolj pokazala, kako gnjila in puhla je skrpana Italija.
Vojvoda iiiodcnski. nadvojvoda Franc, je 20. m. na Dunaju umrl.
7\'a Franeoskem so te dni odprli 3 katoliška vseučilišča: v Parizu, Angersu in Lilleu.
Španjski listi objavljajo neko pismo, ki ga je Don Karlos pisal kralju Don Alfonsu in v kterem mu ponuja, da hoče na podlagi sedanjega posestva pomiriti se ž njim in podpirati ga v boju zoper Amerikance, če se bo zarad otoka Kubanskega tam vnela vojska. Pravicam na kraljevstvo španjsko se pa Don Karlos noče odpovedati, marveč upa, da bode z božjo pomočjo enkrat še nosil kraljevo krono španjsko.
Iz Madrida se telegrafuje, da je Don Karlos padel s konja in da sedaj leži (?).
V liolonji so imeli te dni nove mestne volitve. Borba je bila huda; da bi liberalna stranka zmagala, so bili vradniki za čas volitve službe oproščeui, dasi sicer še o veliki noči in o binkoštih niso prosti. Pa vse ni nič pomagalo. Toliko so sicer dosegli, da je morala biti za ene kandidate ožja volitev, pri kteri pa sta zmagala kandidata središčne stranke; III. volilni red je tedaj 5 ultrauiontancev spravil v mestni zbor.
Izvirni dopisi.
Iz litijskega okraja. 10. nov.
Zadnjič sem obljubil pisati Vam še o nekem drugem ukazu silovitega našega okrajnega glavarja V esteneck a, s kterim je pokazal preobilno svojo zapovedljivost. Minister notranjih zadev je v soglasju z denarnim in vojnim ministrom 1. 1872 duhovnikom zaukazal, da morajo stalno odpuščenim vojakom in re-servistom, če se oženijo, dati brezplačne poročne liste, da se ž njimi pred višjo vojaško oblastjo izkažejo. Ker je pa vojnemu ministru došlo več pritožeb, da so se nekteri duhovniki branili vojakom brezplačno dajati take liste, je minister bogočastja 13. avg. 1875 št. 12.634 zopet ponovil ukaz od i. 1872 in deželni vladi naročil to duhovnikom naznaniti. Primerno bi bilo, da bi bila deželna vlada to storila po škofijskem ordinarijatu, ki je za duhovnike v zadevah cerkvenih matic kompetentna gosposka, pa namesto do knezoškotijskega ordinarijata, obrnila se je deželna vlada z razglasom od 9. oktobra t. 1. št. 6765 raji do okrajnih glavarstev in naročila jim gori omenjeni ukaz ministerski duhovnikom na znanje dati. — Kakor razvidim iz okrožnice sosednega okrajnega glavarstva, poslali so okrajni glavarji v ta namen duhovnikom prepis dotičnega pisma vladinega oziroma ukaza ministerskega s pristavkom, da naj se strogo po njem ravnati blagovolijo. Vse drugače pa je ravnal naš okrajni glavar. Župniki njegovega okraja so namreč dobili ta-le ukaz: Nr. 5290
„An das Löbliche Pfarramt in N. Nachdem Beschwerden vorgekommen siud, dass von Seite der Matrikenführer den Reservemännern die unentgeltliche, Ausfertigung von Trauungsscheinen zum Behufe der militärischen Evidenzhaltung verweigert wurde, sehe ich mich veranlasst, das Löbliche Pfarramt anzuweisen, derlei stempelfreie Trauungsscheine unentgeltlich und ohne Aufschub auszufertigen.
Bei solchen Trauungsscheinen ist an jener Stelle, wo sonst der Stempel aufgeklebt zu werden pflegt, der Zweck der Urkunde mit den Worten „zum Behufe der militärischen Evidenzhaltung" zu bezeichnen."
Littai am 22 Oktober 1875.
Der k. k. Bezirkshauptmann Vesteneck m. p.
Župniki, ki so dobili ta osoreu ukaz, ne vede, da so prav enakega dobili tudi njihovi sosedje, so mislili, da to zadeva le njih same, da so oni bili pri Vestenecku toženi, ker z besedico ni omenil razglasa ministerskega in vladinega. Ker so se pa zavedali svoje nedolžnosti, so nekteri izmed njih zoper tako natolcevanje protestirali in od okrajnega glavarstva zahtevali, da naj se jim blagovoljno naznani, kedaj in od koga so bili toženi.
Še le zdaj je Vesteneck duhovnikom naznanil, kar bi bil imel storiti že prvikrat, da njegova okrožnica se opira na splošnji ukaz c. k. deželne vlade od 9. oktokra, štev. 6765, oziroma ministerstva za bogočastje od 13. sept. št. 12634. Namesto da bi bil pa prijel sebe za nos, mahnil je zopet po nekterih mu neprijetnih duhovnikih, češ, da se njim, ki so kot spisovalci cerkvenih zapisnikov c. k. okrajnemu glavarstvu podložni, taka pisava —spoštjivo vprašanje! — ne spodobi in da si to za prihodnje prepove. Nekemu gospodu pa, ki mu je pisal, da naj okrajno glavarstvo take pritožbe duhovnikom sporoča po knezoškotijskem ordinarijatu, kot postavni cerkveni gosposki, je odgovoril še osorneje, da mora to zavrniti. Če je to resna njegova misel, pravi, mu mora povedati, da župniki kot spisovalci cerkvenih matic so pod oblastjo političnih uradov iu da okrajno glavarstvo ima zlasti čuti in paziti na to, se li zapisniki spi-sujejo pravilno ali ne. Ni tedaj dvomljivo in tudi noben drug fajmošter tega ni tajil(?), da so fajmoštri dolžni sprejemati in spolnovati neposredne matice zadevajoče ukaze okrajnega glavarstva.
Ker bi pa župnik to moral vedeti, se dozdeva, kakor da bi bila njegova prošnja le nedostojna šala. Kaj morejo duhovniki za to, da g. Vesteneck v razglasih izpušča bistvene reči, ker mu menda bolj dopada pisati: „Jaz vam ukažem", kakor: „vlada ali ministerstvo sta določila".
Naj pri tej priliki še omenim, kako velikokrat brez zadolženja duhovnikov nastanejo pritožbe, na ktere se ministerski razglas sklicuje. K nekemu župniku v sosednem glavarstvu pride mati nedavno poročene hčere ter ga prosi, da bi za njenega zeta naredil poročni list iu ga poslal okrajnemu glavarstvu v S. G. župnik mater vpraša, čemu bode poročni list potreboval in če mu naj pritisne kolek. Mati pravi, da ne ve, zakaj da zet zahteva poročni list, in da naj se naredi pravilno s kolekom. Čez nekaj dni pa okrajno glavarstvo, kteremu je g. župnik poslal poročni list z računom za kolek iu takso vred, g. župniku piše, da za poslani poročni list ne more zahtevati nobenega plačila, ker se rabi za vojaško kontrolno komisijo. Kdo je pa kriv, da je g. župnik zahteval plačilo? On gotovo ne, ker niti on, niti ženinov župnik nista vedela, da je omenjeni človek reservist, sicer bi se bilo to v poročno knjigo vpisalo; njemu se tedaj še sanjalo ni, da se bo zahtevani poročni list za vojaško hontrolno komisijo rabil, ker bi gabil sicer pravilno naredil brez koleka, in če se omenjeno glavarstvo pritožuje, da je g. župnik zahteval plačilo, je tega kriv sam ženin, ki ni
naznanil pri poroki, da je vojak, in tudi pozneje ne povedal, zakaj bode rabil poročni list.
Gledč trditve Vesteneckove, da so duhovniki kot spisovalci matičnih knjig pod oblastjo okrajnih glavarstev, bi nam pa „Slovenec" jako ustregel, če bi to principijelno vprašanje nekoliko pojasnil.
Odgovor vredništva : Reč je temeljito pre-rešetal učeui škof št. politski, rajni dr. Fessler v izvrstni brošurici: „Stand der Frage wegen der pfarrlichen Tauf-, Trauungs- und Sterbebücher in Oesterreich". Ker pa mnogim ta knjižica ni znana, bodemo ustregli želji g. dopisnika in bistvene reči po razpravi Fesslerjevi posneli.
11, srednje Hanoiidje, 16. nov.
(Ne zatiraj ubozih, vdov in sirot 1) Naj naznanim bralcem „Slovenčevim" resnično dogodbo, ktera se je v naši občini zgodila. Leta 1850 je nek kmet v naši občini, srednji Kanomlji hiš. štev. 7, posestnik 3/4 zemljišča, mlina in žage, do smrti zbolel; pokliče tedaj svoje sosede in jim naznani svojo zadnjo voljo, ter za deda postavi otroka, ki ga bo njegova žena, ktera je nosna bila, rodila; če pa otrok med porodom ali po porodu umrje, potem pa mati podedova vse. Mož je 22. kimovca 1850 umrl, vdova pa se je drugo leto 1851 zopet omožila, in vzela 19 let starega fanta črnovrške fare, kterega je nek njegov stric, ravno od tam doma, nasvetoval in pripravil jo, da ga je za moža vzela, da je bil drugo leto vojaščine prost; imel je dote 900 gld., ona pa mu je pripisala 500 gld., da je tedaj imel UOO gld. na posestvu. Drugo leto 1852 je pa njegov zviti stric pri c. k. sodniji v Idriji in pri županu tako znal viti, da so ga ubogali in očetovo zadnjo voljo ovrgli ter posestvo z vsim premoženjem na mladega moža prepisali. To se ve, da so morali poprej starega pravičnega jeroba odstaviti, in si drugega prepekanega dobiti, da so to zamogli storiti. Mati otrokova pa pravi, da zarad tega prepisa nikdar ni bila pri c k. sodniji v Idriji, le pri jerobu je bila enkrat, kteri jo je bil v svoje stanovanje povabil in ji rekel: „Vi bodete morali na svojega moža Andreja prepisati, da ne bodete toliko plačila, potov in druge sitnosti imeli; tega mi pa ni povedal, pravi mati, da bi hči Neža posestva ne imela." Mati si je mislila, da to bo veljalo le toliko časa, da bo hči zadosti stara. Letošnje leto pa, ko je hči zadosti stara, smo zvedeli o krivičnih pismih, po kterih so ji 1000 gld. kakor dote dati obljubili namesto posestva in premoženja, ktero je, čeravno je očem v .tem času za kakih 2000 gld. lesa prodal, vendar še kakih 5000 gld. vredno, namesto kterih pa bi dedinja dobila le 1000 gld. Dobila je na pošti v Idriji iz Ljubljane hranil-nične bukvice za 500 gld., 500 gld. je pa v Idriji pri c. k. sodniji vloženih.
Po nasvetu g. dr. Alfonza Mošeta se je c. k. sodniji v Idriji izročila prošnja, da bi napravili novo cenitev posestva, ki se je bilo prvikrat po ukazu tedajnega komisarja prav nizko cenilo, pa prošnja se je 11. novbr. t. 1., opiraje se na neke paragrafe, odbila in nazaj poslala.
Nasledki te nezgode, ki se je dedinji po omenjenih zvijačah zgodila, bili so do sedaj ti-le: Stric, ki je vso reč provzročil, je šel 10. avgusta 1858 iz Itovt iz sejma; pride na Razpotji v krčmo, ter si ukaže prinesti polič vina in mesa; meso zreže, ko ga pa v usta dene, mu prvi kos ostane v grlu; hitro vstane od mize, pa v vežo prišedši se mrtev zgrudi na tla. Kako pa z njegovim sinom? Oženil se je leta 1865; leta 1866 mu je žena rodila sina;
14 dni je bila bolna in je umrla; ženo nesejo s postelje na pare, on se pa na posteljo bolan vleže; ženo nasejo k pogrebu, njega pa na pare, tako da v štirih dneh sta bila obadval mrtva. Kako s sodnikom? Ni je bilo sreče več; njegova gospa se je začela motiti, potem je kmalo zbolela in umrla, on pa je na več let v zapor prišel. Kako jerobu? Imel je bogabo-ječega, zares pametnega sina ; mati so veselje imeli nad njim in so se nadejali svojega sina slišati novo mašo peti, ali pa videti ga kakega pravičnega gospoda, pa nemila smrt gajev 7. šoli pobrala. Vemo, da bodo liberalci rekli, da se je vse to le pripetilo; tudi mi smo do letos tako mislili, ko nismo nič vedeli, da so očetovo zadnjo voljo tako prenaredili; zdaj pa vsi vidimo, kako je Bog pravičen, da je ta v nebo vpijoč greh kaznoval.
Želeti je, da bi se kak odvetnik za to ubogo hčer potegnil in ji pripomogel zadnjo očetovo voljo zopet spraviti v veljavo.
■k Notranjskega. 17. novembra. Druhal ciganskih plašarjev se že dalj časa v postojnski okolici kakor v svoji lastni domovini predrzno potika in tako ljudi nadleguje, da bi se človek znanega prijatelja ciganov, g. Fladunga, tu želel, da bi nas te nadloge rešil. Zdaj tu zdaj tam kak človek okraden poprašuje za svojimi konji in vozom, a kaj pomaga vse žandarsko stikanje po ukradenem blagu, ker se še ljudje dobe, ki ciganom po-sojujejo denarje, rajši še kot kmetu, in jih na vse strani podpirajo? Še posebno slaboglasno je pa to, da so nekteri župani v političnih zadevah tako slabo izobraženi, da tu rojenih ciganskih otrok ne smatrajo kot otroke popotnih, ampak jim dajo še domovinske liste, in jim s tem pripoznavajo domovinsko pravico, kar je in bo za soseske velika krivica, ker se ve, da bodo morale soseske preživiti te cigane, če se sami ne bodo mogli. Za tega del so ti pla-šarji tu brez strahu in toko oblastni, posebno kedar vedo, da ne bo žandarjev in bolj po samotah, da bi bilo res komaj, da bi jim človek kar vse dal, če ne — saj se ve, kaj taki lo-povci znajo. Nekdo jih je k delu priganjal rekši: „Idite delat, saj sedela ne manjka." Pa kaj je cigan odgovoril? „Saj so bili dali nekterim od n a s z e m 1 j i š č a, p a t o n i z a n a s; ko so nam dali semena, da smo ga v sej al i, smo prej vsega popa rili, da smo jih s tem prepričali, da ciganom ne raste". Če je tudi to laž, se lahko vidi in iz tega posname, da ciganov ne gre podpirati po nobeni strani ne. Toraj vprašam: „Bi se li ne dala ta nadležna sila kako odpraviti"? Gotovo bi bilo ljudstvo so-sebno po samotah nezadolžene krivde rešeno in za to srčno hvaležno.
Domače novice.
V Ljubljani, 23, novembra.
(Ugovorna obravnava zarad zaseženega „Slovenca" Št. 123 od 19. okt.) je bila v četrtek. Sodiše je potrdilo zasego in zavrglo prtožbo vrednikovo. Več o obravnavi ue moremo pisati, ker nam je bil zadnji list ravno zavoljo poročila o javni obravnavi, h kteri je smel vsak priti, pograbljen. Vrh tega cenzuri naši tudi nek dopis iz Štajarskega, ki govori o sedanjem stanji šol, ni bil po volji. Policija je bila takrat tako urna, da je še celo našega razuašavalca vjela, ko je komaj par listov oddal. Naj potrpe naši bralci, kakor moremo potrpljenje imeti tudi mi s policijo in cenzuro, saj zmiraj ne bo tako. Zoper zasego se bomo zopet pritožili, ker ne moremo ver-
jeti, da bi imela policija prav, če tako dela z nami.
(Obsojeni misijonar.) Č. g. Misijonar Franc Pire, ki so v soboto spolnili svoje 90. leto, so pred nekaj časom bivšemu svojemu hlapcu Antonu Merlaku podali okoli 200 knjižič svojih v Ljubljani pri Egerju tiskanih pesmic, da bi si revček, ki si mora na starost z beračenjem iskati svoj vsakdanji živež, kak groš s temi knjižicami pridobil. Pa v Postojni so ga prijeli za patent in ker ga ni imel, razsodilo je okrajno glavarstvo ljubljanske okolice, kteremu je sedaj na čelu gospod pl. Fladung, da Anton Merlak pa g. Pire sta prestopila §. 12 patentne postave od 1. 1852, in je prvega obsodilo na 24 ur v zapor, g. misijonarja Pirca pa na 5 gld. globe.
(Za hiralnico) so presvitli cesar iz svoje privatne kase podarili 1000 gld., cesarica Marija Ana 400 gld., nadvojvoda Albrecht 200gld.
(Nadležnost.) Več dni že nadlegujejo celo po javnih prostorih neki ljudje vsakega, naj bi se vpisal za podpornega uda onemu društvu, ki hoče nemčurski gasilni straži napraviti in vzdržavati godbo. Vabila in vpisne pole so razložene po gostiluicah in kavarnah. Mi smo že večkrat rekli, da Slovenci ne smemo podpirati nobene nemčurske naprave; vendar je k temu društvu pristopilo tudi že nekaj Slovencev, pa veliko ne, in jih tudi menda ne bo.
(Čuvaj na gradu) je v četrtek, 18. t. m. zvečer okoli 7. ure z dvakratnim strelom dal znamenje, da nekje v Ljubljani gori. Požarna straža je bila urno na nogah in je v zaznamovanem kraju, na Spodnjih poljanah, iskala ognja, pa ga ni našla. Neka ženska namreč je po nerodnosti izlila nekaje funtov petroleja ua dvorišču nekdanje Blumauerjeve hiše. Neki fant je hotel poskusiti, kako to olje gori in ga je z žveplenko zažgal. Pa plamen bil je tako velik, da je čuvaj na gradu mislil, da gori kako poslopje in sprožil kanono. Za zdaj je bila norčija ta brez hudega nasledka, a nikdar se ljudem no more dovolj dopovedati, da naj se z ognjem ne šalijo.
(Gasilci ljubljanski) so včeraj 22. t. lil. okoli 8. ure zjutraj prejeli telegratično poročilo, da Škofja Loka gor. Brzo so se zbrali, in po železnici odpeljali v Loko. Zgoreli ste neki Vilfanova pa Kandiševa hiša v Karlovcu. Kako se je vnelo, še nismo zvedeli.
(Somenj,) ki se je včeraj pričel v Ljubljani, ni bil nič kaj živahen; menda je bila temu krivo nekoliko slabo vreme, bolj pa še pomanjkanje denarja. Konj so prignali veliko, a ne lepih; nek konjač jih je kupil okoli 30. Živina se je pocenila.
(Slovensko gledišče). Igra „Na Osojah" je napolnila v nedeljo gledišče, še celo deželni predsednik vit. Widmann jo je prišel gledat. Igrala se je vse skoz odlično. Gospica Podkraj-škova je slikala Osojsko gospodinjo z vsemi onimi barvami, s kterimi je bil to nalogo pisatelj obdaril; gospod Schmidt, dasiravno na očesu bolen, podal je Valentina z vso gorečnostjo, gosp. Kocelj pa potepuha Matija z vso zlobnostjo, ktera to nalogo stori strašno. Gospica Ledarjeva, dasi vidno boljša, ko navadno, vendar ni mogla po vsem dosezati prej imenovanih soigralcev; nji manjka — se nam zdi, globokejšega občutka, sicer bi bila s svojo hvaležno nalogo dosegla sijajnejši vspeh, nego ga je. Zato bi jej svetovali, naj se zamisli v osebo, ktero predstavlja, potem bo že šlo. Vendar je bilo prizadevavje njeno, zadeti nježni značaj sirote, hvale vredno. Prav iznenadila nas je gospica Vrtnikova. Dasiravno je prvikrat
Dalje v prilogi.
flC^T* Priloga ,.Slovencu" šlev. 138.

stopila na oder, kazala se je domačo in igrala živahno; ni bilo zapaziti na nji tiste bolezni, ki se prvencev navadno loti. Dramatičnemu društvu utegne biti v veliko korist. Drugi igralci so imeli manjše naloge, a dognali jih sploh dobro. Občinstvo je ploskalo izvrstnemu igranju in posameznim igralcem, pa tudi vojaški godbi, ki je, kakor navadno, izpolnile oddelke s prijetnimi, izvrstno izpeljanimi glasbenimi izdelki. Večer je bil tedaj lep iz vsake strani. Le še mnogo takih!
Temu poročilu pristavimo na željo vodstva slovenskega gledišča še to, da je dramatično šolo za gospodične prevzela gospa Odijeva. Gospodične, ki imajo veselje do slovenskega odra, naj se zarad tega oglasijo pri glediščnem vodji g, J. Kocelju v čitalnici.
Razne reči.
—	Spoštovanim in č a s t i t i m naši ni naročnikom. Tiskarstvo zahteva od na« plače; prosimo toraj tiste, ki so še kaj na dolgu, naj nam blngo-volijo naročnino poslati, da moremo svojo dolžnost «polniti.
Opravništvo.
—	Duhovske spremembe. V ljubljanski škofiji: Č. g. Janez Tavčar pride iz Planine za kaplana na Greznico; č. g. Anton Rihar pa iz sv. Križa pri Tržiču v Planino.
V lavantiuski škofiji: Č. g. Stiplošek je imenovan za župnika pri sv. Antonu na Pohorju. Č. g. A. Ilajšek pride za I. kaplana v Skale in č. g. A. Merčnik za kaplaua v št. II v Slov. goricah.
—■ Premembe pri u č i t e 1 j s t v u. Na Kranjskem. Gosp. Alojzij Kušar iz Nada-njega sela v Šent-Kocijan pri Turjaku; spraš. učit. kand. g. Val. Burnik v Šeut-Jernej zač. Gsp. France Medic, spraš. učit. kandid., podučuje sedaj namestovaje ua 11. mestni šoli.— Gosp. Josip Kristan, poprej pristav na sadje,-in vinorejni šoli v Slapu, je glavui učitelj na c. k. mož. učiteljišču, v Kopru.
Na Štajerskem: Gosp. Iv. Koprivnik (iz Maribora) namestili učitelj na vaduici mariborski; g. Dav. Planker (iz Brunna), učitelj v Brezuli pri Mariboru; gosp. Dav. Jezernik (iz Ruš), podučitelj v kolonijski šoli pri Mariboru; g. L. Tribnik (iz Poličan), podučitelj v Brunn dorfa pri Mariboru.
Na Goriškem: G. Jož. Hrovatin iz Gorjan-skega v Nabrežin. — G. Jak. Jelšček iz Bre-stovice v Gorjansko. — G. A. Stare iz Mavhinj v Št. Polaj. — G. Ivan Sluga iz Avberja v Brestovico. — G. Fr. Zakrajšček iz Nabrežine v Mavhinje. — Matija Lebau je postal 2. učitelj v Sežani. — G. Jož. Trampuž je potrjen v Kostanjevici. — G. Blaž Sedevčič iz Žubelj pride v Šempas. — G. Oton Die iz Bilj v Žablje. — G. Jernej Rajar iz Lokavca v Bilje.
—	G. Anton Cargo iz Alture v Istri v Lokavec.
—	G. Matevž Lopanja iz Barbe v Medano.
—	Učitelj gospod Sadar piše, da v 130. listu „Slovenca" v dopisu „Od Sorinih bregov" je le toliko res, da se je s součitvljem o neki določbi v šolskih rečeh razbesedil, a to že meseca maja in sicer ne v šolski sobi, pač pa v šolskem poslopji, da vse drugo o solnčui marelici, o pertenje in palici da je neresnično. G. Sadar bi prav storil, da bi zanikal tudi poročilo iz okrajnega šolskega sveta v dopisu našem: „Od Kranja".
—	„Krain. L. Lehrer-Verein-u" je sedaj predsednik g prof. W. Linhart, podpred-
sednik pa g. prof. pl. Gariboldi, oba glavna | učitelja na mož. učiteljišču; blagajnik je g. Eppih in perovodja g. Zima, učitelja na vaduici- V odboru je med drugimi tudi gospodična Julija Šuklje, učiteljica na ž. vadnici.
—	Mariborsko učiteljsko društvo zboruje 2. decembra; vabijo se uljndno vsi udje.
—	Š k o f Š t r o s m a j e v je 14. t. m došel v Rim.
—	f Č. g. Š i m o n P i r c, črešniški žup-
nik v pokoju, so v petek (19. t. m.) ob pol ednajstih zvečer, po dolgi bolezni, prevideni s sv. zakramenti v Konjicah umrli. Rojeni so bili v Spodnjih Dupljah na Kranjskem dne U. okt. 1807, za mačnika posvečeni dne 6. avg. 1834. Služili so po Koroškem in Štajarskem za kaplana in župnika 38 let; v pokoju so bili od 1. maja 1872. II. J. P.
—	Škof vireburški na Bavarskem, dr. Janez Valentin pl. Reissmann, je 17. t. m. nenadoma za mrtudom umrl.
—■ Na lovu je kanonik Skrzvnski v Du-bicku po nesreči ustrelil grofa Dubenskega.
—	Okrajno glavarstvo celjsko, kakor se za gotovo pripoveduje, se bode zmanjšalo in se bo napravilo posebno okrajno glavarstvo v Konjicah. Jc le škoda, da se to že davno ni zgodiio.
—	K a t o 1. polit, društvo v Konjicah obhaja prvo udventno nedeljo (2S. t. ui.) ob pol štirih popoldne na prvoinest-r.ikovem domu svoj zbor, k kteremu vse ude uljudno vabi	Zapisovalec.
—	Goriški „Glas" št. je bil od policije konfisciran; trije članki ji niso bili všec: Vvodrii članek „dvojna mera", kos „ogleda" in krajši sostavek „Poljaki". Enake Članke so prinesli nekonfiscirani listi na Dunaji: Vaterland, Reform, v Pragi: Politik, v Gorici: Eco.
—	Požar. Iz okolice laške 16. nov. se nam piše: Pri Dolščaku pod Robom je Zabar-jev štiriletni fantek, ravno ko so domači obedovali, v petek 12. t. m. šel zakurit pod očetov kozolec. Menda je že mogel vedeti, da praprot raje gori, kot kaj druzega; bil je praproti poln kozolec, in poleg njega pod poln sena. V trenutku je vse v ognji ; zgorelo je okoli 300 centov sena s poslopjem vred. Hitra pomoč je zabranila, da so zraven stoječa pohištva oteli; zlasti gre tukaj vsa hvala g. Kimovcu, učitelju na Robu, ki je prvi bil ua strehi. Gospodar je bil do letos zmeraj zavarovan, samo to leto ne; zdaj pa nima kaj zavarovati. Fautek prestrašen se je bil skril na pod, komaj so ga rešili, da ni tudi sam zgorel.
—	Nesreča. V Kašelju pri Zalogu je pretekli teden neka ženska, ki je pomagala steljo spravljati na voz, tako nesrečno padla z voza, da je kmalo potem .umrla.
—	Dva nova „viteza k r ah ovca" dobimo med poslanci, piše „SI. Gosp.", če je le polovica tega res, o čemur se sedaj po vsem Mariboru govori, da je namreč znani Frice Brandstetter*), državni in deželni poslanec, napovedal konkurs ali krido s 300.000 gold. dolga. Med upniki je mnogo Mariborčanov zadetih s svotami po 40.000, 13.000, 9000, nekteri po 100 in 50 gold. Tudi njegov prijatelj g. Seidl je zapleten, ker mu je ta neki dajal neomejen kredit. V stanovanju so mu boje zarubili vse zarad menjice 10.000 gold., ktero je tudi sopruga podpisala; segajo mu tudi po vinogradu, kjer ima že graška hranilnica 8000 gld. vknjiženib. Take in še hujše govorice de-
llrandstcttcr se Jo bojo ustrelil In leži v Itadvauju ranjen.	Vred,
lajo po Mariboru precej hrupa, Mariborci se že pogovarjajo, koga bi volili namesto Brand-stetterja. Nehote se človek pri tac;h novicah spominja poslednjih volitev. Marsikaj postane jasno, kar se mu je takrat nerazumljivo zdelo. Radovedni smo, kaj bodo liberalni listi, na pr. „Marburger Ztng." in „Tagespost", k temu rekli, če ne bedo vsega zamolčali!
—	Hilzerjevi zvonovi v Kranji bodo še le prihodnjo nedeljo prvikrat peli, ker se je slovesnost, ktera bi bila imela biti že preteklo nedeljo, preložila za teden dni.
—	Bogat šivankar, pa nezvest mož. Singer, ki je nedavno umrl, je iznajd-ljivec šivskih strojnic. Poslednja volja tega Atnerikanca bode dala priliko k posebni pravdi njegovim dedom. Vzrok je prostost, da se smejo zakoni razdirati, kar še celo pri divjakih ni vselej dovoljeno. Testament je naredil v Parizu in v tej poslednji volji se mož ne sramuje povedati, da je imel pet žen in 24 otrök, iu ni povedano, če je bil turške ali nobene vere. Zapustil jim je 2,320.000 šterlingov. Zadnji svoji ženi je zapustil 800.000 lir na Angleškem, drugi 320.000 lir v Ameriki. Še-sterim njenim sinom 1,060.000 lir. Toda druga žena pobija testament, in to po ainerikanski postavi, po kteri se Singer ni mogel zopet ženiti.
—	Rokopis iz 6. stoletja, ki obsega geografijo Strabovo, so našli v samostanu Grotta Ferrata ua Laškem. Zasledil ga je o Jožef Cozza, ki je prebiral rokopise sv. pisma iz 11. stoletja in je pod tekstom zapazil veliko stareje pismtnlce. S kemičnimi pripomočki je te stareje črke zopet spravil na dan jih je zamogel brati. Ta rokopis je iz Sicilije prišel v Grotto Ferrato.
—	Popravek. V „Slovencu" št. 136 se ima v poročilu „Izpred sodišča" v I., II. in IV. točki mesto besede „zapor" brati „ječa", — in v II. točki mesto „roka mu n e bode več služila", naj se popravi: „roka mu bode t e ž k o več služila".
—	Lepa muzi k a ,,Ja, za kaj pa prav za prav nabirale?' „Za godbo!" „A jaz je nisem prav nič slišal '. „O, bodite veseli, da niste nič slišali".
Milodari za hercegovske in bosniške rodbine.
Iz Mastiča na Koroškem: C. g. kaplan F. Ivanetič 1 gl. Iz Maribora: J. Abt 1 gl., Vredništvo „Slov. Gospodarja" poslalo 50 gl., darovanih od svoj h čitateljev. Iz Cernič pri spodnjem Dravburgu: A. Kušaj 1 gl., A. Čadež 1 gl., koroška Slovenka 1 gl. Iz Trate pri Gorenji vasi: nabral iu poslal č. g. župnik Franjo Dolinar cd sledečih darovateljev: Farani20gl„ g. Luka Doliuar 2 gl. Iz Velikih Lašič: g. Matevž Frelih paket obleke v vrednosti 20 gl.
Prejšnji izkazi 3167 gl. 43 kr.; skupaj tedaj 3241 gl. 43 kr.
Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo in prosi še milodarov.
Dalje naznanja odbor, da je danes odposlal podpiralnemu odboru v Dalmacijo za v Kotar pribegle 100 novih gač in 100 novih srajc, poleg tega pa tudi še mnogo druge stare obleke.
Ljubljanski podpiralni odbor: J. N. Ho rak,	V a so Petričič.
predsednik.	denamiear.
Eksekutivne dražbe.
24 nov. 3. Jurij Ogrin ovo it Drenovega griča (4960 gl.) na Vrhniki. — 3. Andr. Zabč-oo
(2005 gl.) v Senožečah. — 3. Janez Majerčič evo iz Šentmihela (2295 gl.\ — 3. Mih. ZimSid-cvo iz Studenca (2858 gl.), oha v Senožečah. — 2. A. Androjna vo iz Orlj (2173 gl.) v Krškem. —
'JO. nov. 3. Ant. I'»j Is ovo (juti.) iz Drage (Gl 13 gl.). — 3. Ant. Sctan ovo iz Hrastovega dola (2550 gl.). - 3. Fr. Kralj evo iz Hrastovega dola (950 gl.), vse v Zatični. —
2(i. nov. 3. Andr. Dovgan-ovo iz Semb'j (1570 gl.) v Bistrici. — 3. Jan. Ilrovul ovo iz 1'angcrčcga grma (725 gl.). — 3. Jan. Kleincnčič-evo iz Dolža (1180 gl.). — 3. Fr. Bučar-jcvo iz liumane vasi (1000 gl.). — 3. J. Luzar-jevo i i Oabrja (902 gl.), vae v Ktidolfoven. — 1. Mart. Težak-ovo iz Lukvic (870 gl.).— 2. J. Težak-ovn iz Lokvic (990 gl.), obe v Metliki. — 2. Jan. Murnik-ovo iz Adcrgaza (1312 gl.) v Kranju. —
27. nov. 3. Jan. Ponikvarjevo iz Predstruge (1030 gl.) v Laščah. — 3. Mart. Turšič-evo iz Laz (2775 gl.) na Vrhniki. — 2. Helene Pctač eve iz Treboj (133 gl.) v Kranju. —
29.	nov. 3. Jernej in Marije Hribar-jevo iz Vrha (20G7 gl.). — 3. Andr, Papcž-evo (jun.! iz Smuka (245 gl.), obe v Žužemberku. — 3' Jan. Konc-ovo iž Gorči v Kranju. —
30.	nov. 3. Jože Vili ovo iz Vrhovcga (1300 gl.) v Bistrici. — 3. Jan. Mahorčič evo iz Mal Ubclska (155 gl ). — 3. Jože Požar jevo iz Ta-melj (1032 gl.), oba v Senožečah. — 2. Jože Scdmarjevo iz Nadanjesela (239 gl.). —2. Tom. Žele jevn iz Sunt Petra oba v Postojni. — 2. J. Mošnar-jevo iz Ašclic (490 gl.) v Metliki.
Štajerske.
24.	nov. Peter Kresnik, Jož. Jereb, Jož. Ja-vornik, Feliks Korše, Matija Oik, Fr. Cvikl, vsi pri Konjiški sodniji.
25.	nov. Matija Petek pri sv. Roprtu 2753 gl. (3.1, Pnholj Urša Einfalt, Kurl Lagrič, Oašp. Iliibrnik, Jak. Maček. (.inbr. Vrečko, J;,k. Bračič vsi pri Konjički sodniji.
Tržim cena preteklega tedna:
Mernik
?,	s i 8	f
O	v	~	j	-
Mesta: ■=	g « >» «	S i
Oh SS	O f- <	ft, 00
v Ljubljani 2 tO 1.70 1.35 1.05 1 00 I 80	1.35 1 90
v Kranji 3.00 1.95 1.35 0.05 1 .Ali 1.60	1.3n -
v Loki	2.80 1.80 1.35 t.00 1.60 1.00	1.50 -
vNovoinestu 2 50 1 70 1.60 0.90 |.6i> 1.45	1 40,2.(0
v Sodražci 3 00 - — 1.00 1 60 1.80	1.60 2-10
v Mariboru 2.40 1 95 1.65 0 90 1 60 1 25	t.65 —
v Ptuju 2.40 1 75 1.60 0.95 1.25 1.20	1 6n
v Celji 2.46 1 00 1 65 1.25 1.50 1 40	1.36 -
v Celovcu 2.40 1.95 1.00 1 00 1.47 1.70	1 00 -
v Trstu 2.60 1.96 1.4» 1.05 1.80 —	— -
v Zagrebu 2.16 - - 0.90 1.26 -	- -
v Varaždinu 2,16 1.50 — 1.00 1.10 1.10	1.20 -
ca Dunaju 2 80 1.86 1.70 1.16 1.60 -	- -
v Peštu 2 60 1.60 1.46 1.10 1.2j —	- -
v Pragi 2 60 2 16 1.70 1 30 — —	— -
v Gradcu 2.60 2 12j - 1.10 1.60 -	- -
Tržna cenn:
_ nr~g
S tO	I .X
.«C |	j 'g ß
R«« I' š' I ? I J	# 1
•J O « J 03 a	o Sh >>>>!»>■>>
Masla funt 0.62 0.60 0.50 0,51 0 50 —	- -
Špeha „ 0.31 0.38 0.38 - 0.36 0 36	0.40 0.44
Leče mernik 2 70 - 1 90 2.90 — —	- -
Krompirja,, 0.75 0.70 - 0.80 1 00 0.60	0.75 0 15
FiinU .. ^40 -•■'O1 I 60 - 2.20 -	— -
Sena cent 1.30 1.80 1.40 1.26 — 1.60	1.90 1 60
Sem. detelj«,, — — — - ~ —	— —
PreSičS cent — — i — - — —	— ~
Govediuefunt 0.87 0.82J 0.20 SI - 0.26	0.23 0.26
Teletine ,. 0.29 0 24 0.21 22 — 0 30	0.26 0.30
Jajc »a 10 kr. 3 H 4 0 fl _	_ _
Tclenralične denarne cene 22. novembra. Papirna renta 69 65 — Srebrna renta 73 60 -ISfiOletno dižavno posojilo 110-75— liankio» akcije 920 Kreditu ■ «kc'jrt 194 25 London 113 70 — Srehr. 104 70,— Cos. kr. cekini 5-30 20Napideou 9 ll. Ueinir-t* ene rem*. 16. n.ivemlva
Državni fondi.	Heuar.	"'"š"
5% avstrijska papirna renta ....	6S.65	08.95
5'/o renta v srebru.......73.05	73.16
Srečke (loži) 1864. 1.......105.25	105.60
„ „ 1800 I., celi..........110 75	11 1.—
„ „ 1800. 1„ poduke . . .	110,25	1)0 75
Premijski listi 1864. 1.,............133.75	134.25
Zemljiščine odveznice.
Stajaiske po 5"/, ........95.—	95 50
Kranjske, koroške in primorske po 5®0	96 —	—• —
Ogerske po 67,................81.15	81 50
Hrvaške in slavonske po 6'/, ....	85,—	85 50
pedmogruike po 6°/0 ......79 75	SO 25
Delnice (akcij*).
Nacijonalne banke.......912—	'J 14 -
IJniouske banke........6S.76	69.—
Kreditne akcije................192 60	192 80
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	--.—	—.—
Anglo-avstr, banke..............88,20	83 40
Prečke (loži)
Kreditne po 100 gld. a. v. .	; 101.75	102,—
l'i žaške „ 100 ., k. d. .	13.60	11.—
„ ,. 60 „ „ .. .	6«. -	60 60
Sudeiiske „ 40 gld. a. v. .	26.50	26.76
Palmove „ 40 „ „ „ .	3(i—	36 50
alfli-jeve „ 40 „ ,, „ .	26 —	25.80
Clary-jeve ,. 40 „ „ ,. .	25 75	26,—
St. Gonois ,, 40 „ ,, „ .	27.26	27.75
Windisehgrittz-ove „ 20 „ ., „ .	22 50	24.26
VValdstein-ov« „ 40 „ „ „	20 75	23.— Srebro iu zlalo.
Ces. cekini . . . •......5.401/,	6.41'/,
Napoleonsd'or.........'9 14	9 15
Srebro........ .	i 105.15	105 25
Za masnega strešnika
(iaiin.straiit:i(
;e v slolni cei k vi sv. Nikolaju sprejme priden n pobožen deči k. Kdor buče 10 Mužb.o» dobiti, ■aj se t gla.-i v zakristiji.	(77—2)
jT Andr. Schrey er-jevij
prodaja'irci železnega in galanterijskega biaya v špit.lskih ulicah je posebno velika zaloga sirih čili reči:
Pi selmn lepi nadrobni križi krasno pozlačeni oil 0 do 60 gld
Mlinske žage iz angleškega vlitega jeklu.
Tesarske in mizarske žage.
Kolli i/, kodov ine (knfra), graško delo za vz.dati.
Kotli i/, vlitega železa, dižč od 20 do 120 bokalov.
Mlinski stekli in grebeni.
Šine. podvozi, p uže, leineži in vse dmge sorte želez.i.
Peči in hranilna ognjišča (Ppiirlierde) s kositarja ali i litega železa.
V lil lica iu ražnji za-nje.
Lonci, kožice in vsh sort" kuhinjskega orodja.
Kositar s cinka z a sir he, tudi črni železni kositrn.
Vsake silile pile iu rašplje, kline za oble. svedri in vse drugo «liiko orodje za mizaije in tesirje.
Ključavnice in olu šaliiire z vpem, kur ge zraven.
Lopate, roMilce. matike, gnojne vile, branji zobje, coklje. potlkove in verige.
Velika zaloga cveko» i« drata in zebljev.
Nove cimriitlrniie stalne in decliiinlne vage
vsal.e vel.k"Sti.
Novi cimentirani (clilniki (uteži) iz inesinga v » U lit 1, ic>< ll mešani.
Novi rimcntirniii Iciitnilil Iz vlitega železa
od '/, do 20 kilogramov.
Nova literska mera za tekočino iz kositarja, in zi siillliino iz kositarja ali lesa.
Vaško sorte noži in vilice, žlice in za jeiunl-nice (šeflje). britvi; in škarje, nnžiči r.a peresa, lase 1 po malane, svečniki, možiiarjl in glndtiiki, venci iz plelia z rožami via grobove, okovi za llirlvaške trüge, podobe svetnikov za molitvene bukvice iu v okvirih. rožni venci.križci in svetinje, albumi, listnice, smodčiiicc. lovske in popolni torbice in denarnice.
Za sv. Miklavža in božič:
Največa zaloga otroških igrnč rd 2 kr do 20 gld. na r.hir, prodaja so ua drobno, pa tudi na d b. lo trgovc-m in krmnarjein.
N'aro'ila so izvršujejo po železni, i, nI i pa po poštnem povzetji, za dobro blago »e ibijo poroštvo. S p oš ov.injcin
(G7--8)	Andrej Sclireyer.
«Jos. Svoboda,
lekarničar „pri zlatem orlu",
tik železnega mosta v Ljubljani,
pripniofn toliko piiljiibljon» salicilna zdravila, ki s i
1.	Salicilna voda z k izpbikuvunje ust pri grlobolenji (difteritisi.	(74-9)
2.	Salicillii zobni prall za snažen jc z b. Izmed vsili dn zdaj murnih prahov naiboljši.
3.	Salicilna umivalna vodu zoper vso kožne izpnšaje,
4.	Salicilna šlupa zoper neprijetno potenje nog.
„pri mestu Ljubljana"
v novo zidanej hiši
v kolodvorskej ulici liiš.-št. 115,
dobiva se
graška (Märzen) piva
izvrstnost kakovosti, S	S i l!ii\,
neponarejena stara in nova vina po 32, 3G in 40 kr. liter, tudi dobra jedila po nizkej ceni.
ltavno tamkaj se oskrbujejo naročila na debelo za Salon , Märzen- in Export-piva iz pivarne gosp. Franjo Schreinerja v Gradci in sicer po origmalnej ceni.	(83—3)
Farmncijske špecijalitete
fekkl Wim®iijä,
ttarja v Ljiljaiii na clnnajski cesti.
Analhcriiiovn ustna voda in zobni prašek.
ISoliši, nego vsaka diuga zobna voda in zobni pai-elt, pravo sredstvo zoper zobobAl iu ustne bolezi i, zoper gnjilobo iu inajanje zob, zoper ili fini I is uli Kimlico g<ln iu nknrbul, piijetnega duha in okusa, krepi da'je zoh io meso, in je spi h ii'primerljivo sredstvo za fis'enje zAb. htilur r/ii enkrat ya.ikiixi, dal mu bode, golom jtrfilim.it. i-o/ic vsim enakim izdelkom. 1 s!e-klenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Hib je olje. pi.šilji-nn naravnost iz mesta Bergen la N >iv. škem, bnzkusno in ne slabo dišoe, 1 orlginaln« steklenic i 80 kr.
Pravi sajdlircv pnLer. Nareja se s čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 g.ilcl. fO kr.
Pravo vinsko žsnnje s soljo, v pomoč bo lehnemu človeštvu pri vs h notranjih in vnaniili prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rana itd. 1 steklenica 40 kr.
F.liksir iz Kliic Iii Koke. Najboljši do sedaj zn-ini ž'lodečlii liker, ispeštije cirhitbicijo In prebavljpiiie, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
(■Hcerlll-Crčlllf, je posebno izborno Sredstvo zoper raepokaue mtnico iu kolo na rokah, 1 flacon 30 lir.
Lancasler-lili jna voda. Toaletni zaklad Bpeci-jalno, da se ohrani koža krasna, iiježoa in mehka, se jej d ije prednost p'eilvsomi umivalnimi vodami. /ejiatičjem in tepotičnim sredstvom, ktera so često škodljiva. 1 steklenica l gobi.
Hnjžrv pulver. Izklju'ljiro i/, vegetabiliAnih tvarin, posebno zdrav za kožo, k'erej podeli izvirno brlik st iu čvrstost, kar se nahaja lj pii mladini 1 paket 10 kr., 1 fkatlja 40 isr.
Sok iz Tailiarinde. ronirrlh sredstvih izthičen. Učii.I uo znameeito k rep luo in olajšujoče. 1 stell-nii-a 40 kr.
\eztnofljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek te/a luliii jo dokazana istina in vsaki bolnik, ki je 14k u'.c posku-il sum na sebi, se bode radostno prrp-lčal. da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajoča sr, mrzlieo. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj s» ponto proti poštnemu povzetju. (36 - 26)
V gostiinici