Javna tribuna SZDL Ljubljana-Šiška december 1966 ZAKAJ |N ČEMU, OD ČESA, OD KOGA IN ZA KAJ TER NA KAKŠEN NAČIN PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA Informacije o zelo aktualnih vprašanjih neza-dostno razvite komunalne dejavnosti ter ne-ustrezne urbanistične in zemljiške politike pri nas, ki smo jih objavili v zadnjih dveh števil-kah našega lista, kakor tudi poročila občinskih odbornikov in razprave občanov na zadnjih zborov volivcev o tej problematiki (v začetku prejšnjega meseca), so vzbudile splošno po-zornost ter široke in živahne javne rozprave. Uredništvo je prejelo doslej že vrsto raznih dopolnilnih vprašanj in pripomb zlasti v zvezi s predvidenim prispevkom za uporabo mestne-ga zemljišča. Vse zainteresirane občane in organe kra-jevnih skupnosti, ki so postavljali taka in po-dobna vprašanja, opozarjamo, da je Ljubljan-ski dnevnik z dne 25. novembra letos v Gla-sniku Ijubljanskih občin objavil zelo obširno gradivo v zvezi s predvidenim prispevkom zci uporabo mestnega zelljišča, ki ga je dal v javno razpravo odbor za komunalno gospodar-stvo in promet pri Ijubljanskem mestnem sve-tu. Poizkusili bomo na kratko odgovoriti vsaj na najpomembnejša vprašanja in tako pri-spevati k večjemu razumevanju. ZAKAJ IN ČEMU JE POTREBNA TUDI KOMUNALNA REFORMA Velik porast števila prebivalcev ter nagel porast porabe komunalnih storitev povzročata vse večje zaostajanje komunalnih storitev za dejanskimi potrebami. Velik razmah stanovanj-ske izgradnje je še bolj zaosiril neskladje med dinamiko izgradnje stanovanj in stanovanj-skih naselij ter komunalnega urejanja že zgrajenih in novozgrajenih zemljišč. Izredno na-gel razvoj motorizacije ter vse večje potrebe po modernem načinu življenja so postaviii nove zahteve komunalnemu urejanju. V manjši meri je zaostajala izgradnja objek-tov individualne komunalne porabe (preskrba z vodo, električno energijo in plinom, kanaliza-cija), vendar je stanje na tem področju zelo kritično. Zlasti pereče je zaostajanje v izgradnji ob-jektov kolektivne komunalne porabe: nerešena prometna povezava starih in novih stanovanj-skih naselij, neurejena zemljišča okoli stano-vanjskih objektov, neurejene parkovne in druge zelene površine v naseljih, javna razsvetljava itd. KOMUNALNA REFORMA NAJ UVEUAVI EKO-NOMSKE ODNOSE TUDI NA PODROČJU KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA Bistvo uveljavljanja novih odnosov na ome-njenih področjih je: — komunalna podjetja individualne porabe (vodovod, plinarna, toplarna, kanalizacija itd.) ustvarjajo preko ekonomskih cen svojih sto-ritev dohode'k, katerega del je namenjen za lastno udeležbo in anuitete za izgradnjo njihovih komunalnih naprav in omrežja v skla-du z njihovim programom razširjene reproduk-cije, ki ga potrjuje delavski svet podjetja, občina pa daje soglasje k programu. Tovrst-nim komunalnim podjetjem je potrebno zago-toviti ustrezne kredite iz bančnih in drugih sredstev; - investitorji pokrivajo s svojimi sredstvi od-škodnino za pravico uporabe gradbenega zemljišča: ceno zemljišča, stroške za pripravo zemljišča (stroški urbanistične dokumentacije, odškodnina za objekte, ki se rušijo, stroški rušenja objektov, nadomestna stanovanja itd ) ter stroške komunalnega urejanja neposredne okolice objekta (pristopne poti, zelene povr-šine ter javna razsvetljava, ki služijo samo za potrebe novozgrajenega objekta); — iz sredstev, zbranih na podlagi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, se financira izgradnja objektov kolektivne komunalne po-rabe, v katero spadajo: prometna povezava naselij, ki jo tvorijo stanovanjske ceste in pri-stopne poti skupaj s hodniki in javno razsvet-Ijavo, in zelenice kot dodatna oprema javnih cest na mestnem območju, ureditev trgov in parkirališč in ureditev parkov in drugih zeleciih površin v naseljih (otroška igrišča, površine za rekreacijo in tako dalje); - v okviru občinskega proračuna in finanč-nega načrta mesta se morajo zagotoviti sred-stva za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (vzdrževalna komunalna dela) kot so: čiščenje cest in drugih javnih površin — čišče-nje snega - vzdrževanje parkov, parkovnih gozdov in drugih javnih zelenic - vzdrževanje in tokovina javne razsvetljave — vzdrževanje prometne signalizacije. Spričo naraščajočih potreb in vse manjšega obsega proračunskih sredstev občina težko zagotavlja sredstva za omenjeno kolektivno komunalno porabo. Zato je nerealno pričako-vati, da bi se iz proračuna lahko (inancirala tudi izgradnja, rekonstrukcija in modernizacija objektov kolektivne komunalne porabe. Izjema so občinske ceste in mestne ulice, ki povezujejo stanovanjska noselja v mestu, ka- terih izgradnja in vzdrževanje se financira iz sredstev občinskega cestnega sklada, ki pa so v primerjavi s potrebami nezadostna; — komunalno urejanje zemljišč na območ-jih, kjcr se ne plačuje prispevek za uporabo zemljišč, se lahko financira iz sredstev krajev-nega samoprispevka z udeležbo sredstev iz občinskega cestnega sklada v primerih, kadar gre za ureditev prometnih povezav teh ob-močij. EDINA SREDSTVA ZA REKONSTRUKCIJO !N IZGRADNJO OBJEKTOV KOLEKTIVNE KOMUNALNE PORABE Prispevek za uporabo mestnego zemljišča pomeni solidarno udeležbo prebivalcev in de-lovnih organizacij na urbanistično urejenih na-seljih občine v stroških izgradnje tistih komu-nalnih objektov, ki vsak dan služijo nji-hovim potrebam. Razen sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni nobenih drugih možnih sredstev za financiranje izgrad-nje in rekonstrLkcije objektov kolektivne komu-nalne porabe. Sredstva investitorjev se v bodoče v te na-mene ne bodo mogla uporabljati, sredstva proračunov pa so vedno manjša in ne bodo zadoščala niti za plačevanje kolektivnih ko-munalnih storitev (vzdrževanje objektov ko-lektivne komunalne potrošnje). Uvedba prispevka za uporabo mestnega zem-Ijišča pomeni nadaljnje uveljavljanje ekonom- skih odnosov na področju kcmunalnega gc-spodarstva. Porabniki direktno financirajo objekte, ki jih vsck dan rabijo, in zadeve na tem področ-ju se vse bolj opravljajo po načelu samo-upravjanja. S ceno vode, plina, toplotne ener-gije itd. plačuje porabnik vzdrževanje in raz-širjeno reprodukcijo komunalnih naprav. S ceno bencina in cestnih taks se fi-nancira vzdrževanje in novogradnja kategori-ziranih cest in mestnih ulic, ki povezujejo sta-novanjska naselja v mestu. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča predstavlja osnovni vir namenskih sredstev za izgradnjo objektov kolektivne komunalne porabe na območjih, ki jih zajema urbanistič-ni načrt. Prispevek se lahko uporablja le tam, kjer se pobira. KAJ SPADA V KOLEKTIVNO KOMUNALNO PORABO IN TOZADEVNO FINANCIRANJE? Med objekte kolektivne komunalne porabe spadajo: — stanovanjske ceste, hodniki, kolesarske steze, trgi, javni parkirni prostori (izven ce-stišč) v stanovanjskih naseljih, pešpoti, do-vozne poti, cestno-prometna signalizacija; — parkovne in druge zelene ter rekreacijske površine v stanovanjskih naseljih (otroška ig-rišča in podobno); — omrežje javne razsvetljave; — kanalizacijsko omrežje za odvod vode. PRISPEVEK SE BO PLAČEVAL ZA VSA MEST-NA ZEMUIŠČA Prispevek plačujejo: — uporabniki poslovnih prostorov; — uporabniki stanovanjskih prostorov; — uporabniki drugih zgrajenih prostorov; KDO BO OPROŠČEN PLACEVANJA? Prispevek se ne plačuje: — za zemjišča in zgradbe, ki služijo za vo-jaške namene (sem ne spadajo stanovanjski objekti in objekti družbenega standarda, ki so last JA); — za zgradbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzulama predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob upošte-vanju načela vzajemnosti; — za zgradbe, ki jih uporabljajo mednarod-ne in meddržavne organizacije ali v njih sta-nuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno; — za zemljišče, na katerem so zgradbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije. Zc območje Ijubljanskih občin predlagamo, da se prispevek za uporabo mestnega zem-Ijišča ne predpiše: — za zemljišče, ki se uporablja za komuna!-ne naprave ter zaščitna področja, ki so v upravljanju komunalne delovne organizacije ali občine; — za zemljišče, ki je ob vodotoku in je v upravi vodno gospodarske organizacije ter ni predvideno za gradnjo; — za zemljišče in zgradbe, ki se uporabljajo za šolstvo vseh stopenj in njegove domove. — za zemljišča in zgradbe, ki se uporabljajo za zdravstveno in socialno dejavnost ter otroško varstvo; — za zemljišče in zgradbe, ki jih uporabljajo družbeno-politične organizacije, kulturne in prosvetne ustanove ter telesno vzgojne organi-zacije; — za zemljišče, ki se uporablja za železniške prometne naprave; — za zemljišče, ki se uporablja za dejavnost komunalnih delovnih organizacij (razen stano-vanjskih objektov in objektov družbenega standarda); — za zemljišče, ki se uporablja za kmetijske in gozdarske namene, če se zanj plačuje da-vek po katastrskem dohodku; — za zemljišče, ki se uporablja za pridobi-vanje gradbenega materiala (gramoznice, opekarne); — prispevka ne plačujejo zavezanci, ki pre-jemajo družbeno materialno pomoč. Mestno zemljišče, ki se uporablja za kme-tijske namene in se zanj plačuje davek po katastrskem dohodku, je oproščeno prispev-ka vse dotlej, dokler se zanj ne sprejme za-zidalni načrt. Prispevek se plačuje od površinske enote nezazidanega mestnega zemljišča oziroma od-površine zgrajenega koristnega prostora (sta-ncvanjske površine, poslovne površine, garaže itd.). OPIS MEJE CON ZA PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJISČA Mestno zemljišče se razdeli na cone, pri čemer se upošteva: — lega zemljišča, — prometna povezanost s centrom, — opremljenost s kcmunalnimi napravami. Odbor za komunalno gospodarstvo in pro- met pri mestnem svetu predlaga naslednje meje con in višine tarif: I. CONA Ves predel mesta, ki seže na jugozahodu do zeleneqa pasu (Tivoli, Sišenski hrib), tako da zajema zemljišče ob Titovi cesti, Pod gozdom, Vodnikovi cesti, Pod hribom in ob Matjanovi poti, nadalje Šišensko cesto, Majde Šilčeve ul., Bregarjevo ul., severni predel Levičnikove ul. z Vodnikovim naseljem vred, gre naprej po Vodnikovi cesti, tako da obsega tudi vse parcele na levi strani te ceste, celotno Ko-vaško ulico, vzhodni del Čebelarske ulice ter vse parcele Za krajem, se povrne na Vodni-kovo cesto in ob njej zajame vsa zemljišča do Celovške ceste in gre po tej cesti do meje med kat. občinama Dravlje in Šentvid. Severo-zahodna meja poteka od Celovške ceste po meji med kat. občinama Dravlje in Šentvid, ta-ko da zajame v prvo cono Tovarno dekorativnih tkanin, prečka gorenjsko železniško progo s tem, da vključi industrijski predel Iskre vse do meje kat. občine Je-žica. Severozahodna meja poteka od tromeje kat. občine Dravlje, Sentvid in Ježica v širini industrijskega predela Lito-stroja in Mestne plinarne do Vodnikove ceste s tem, da zajame zemljišča ob Strojevi ulici do kamniške železniške proge, Jugovzhodni del meje prve ccne pa je meja z občino Lj.-Beži-grad in Lj-Center (kamniška in tržaška želez-niška proga). Opisani predel zajema dele kat. občine Dravlje in Zg. Siška ter kat. občine Kapucin-sko predmestje (del) in Sp. Siška. II. CONA Ta predel meji na vzhodu na že opisano mejo prve cone, na zahodu pa zajema Koseze (z zemljiščem Agrostroja, Opekarne in Mar-•ekovo potjo), od koder gre proti severozaho-du na Podutiško cesto, tj. križišča Ledarske ulice, gre po tej ulici in Kamnogoriški ulici tako, da zajame naselja Pržanj, Trata, Pod-gora, Šentvid, Gunclje (vse do zelenega pasu), nadalje na severu naselje Vižmarje, Brod in Poljane ter predel severno od Litostroja, tj. del kat. občine Dravlje do meje z upravno občino Lj.-Bežigrad. Opisani predel zajema gradbena zemljišča cele kat. občine Šentvid in Brinje (del) ter dele kat. občine Dravlje, Stanežiče, Vižmarje in Zg. Siška. III. CONA Vsa ostala mestna zemljišča na območju občine. PREDVIDENA VIŠINA PRISPEVKA ZA UPORA-BOPOSAMEZNIHVRSTZEMLJIŠČ PO CONAH Kot primer navajamo predlog, da se mestno območje Ljubljane, ki je v območju generalne-ga urbanističnega načrta, razdeli v tri cons. Predlog razdelitve na cone je naslednji: Višina prispevka po conah za stanovanjske površine s pritiklinami, gara-žami, objekti družbenega standarda (samski domovi, objekti družbene prehrane) .... za nezazidano gradbeno zemljišče, ki pripada stanovanjskim objektom in objektom družbe-nega standarda in ostalo mestno zemljišče, za katerega se ne plačuje davek po katastrskem dohodku .............. za poslovne prostore in proizvodne prostore, za nezazidano mestno zemljišče, ki se uporab-Ija za gospodarske in druge pridobitvene de-javnosti............... I. cona II. cona 0,20 N-din 0,15 N-din 0,10 N-din 0,06 N-din 0,04 N-din 0,02 N-din 0,20 N-din 0,20 N-din 0,20 N-din 0,06 N-din 0,04 N-din 0,02 N-din OSNOVA ZA OBRAČUN PRISPEVKA Pri stanovanjih se vzame kot osnova za ob-račun prispevka koristna površina na podlagi popisnega lista pri popisu stanovanj. Pritikline stanovanjskih hiš (pralnice, drvarnice itd.) se pri obračunu prispevka obravnavajo kot zem-Ijišče. Prispevek za enoto zemljišča se plačuje za tisti del mestnega zemljišča, ki ostane po od-bitku zazidanega zemljišča (fundusa). KDO MORA PLAČEVATI PRISPEVEK? Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plača lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih mora plačevati prispevek nosilec stanovanjske pravice. KJE DOBITI SREDSTVA ZA KOMUNALNE INVESTICIJE NA IZVENMESTNEM OBMOČJU? Na drugih območjih občine, za katere ne obstaja urbanistični načrt, se lahko uvede samoprispevek občanov in delovnih organiza-cij, ki bi se namenil za določene komu-nalne ureditve. S temi sredstvi bi razpolagala krajevna skupnost oziroma zainteresirani občani. IZRAČUN PRISPEVKA ZA STANOVANJE V BLOKU Stanovanje v bloku: 60 nr. Gradbeno (funk-cionalno) zemljišče, ki pripada bloku, razde-Ijeno na posamezna stanovanja na osnovi kvadrature stanovanja, ne predstavlja neke pomembne vrednosti. Zemljišče pod stavbo (fundus) se posebej ne obremenjuje. I. cona Obremenitev po površini stanovanja: 60X20 = 1.200 S-din. Prispevek mesečno: 1.200 S-din. II. cona Obremenitev po površini stanovanja: 60X15 = 900 S- din. Prispevek mesečno: 900 S-din. Obremenitev po površini stanovanja: 60X10 = 600 S-din. Prispevek mesečno: 600 S-din. IZRAČUN PRISPEVKA ZA ENOSTANOVANJSKO HIŠO Površina stanovanja 100 mz. Hiši pripada 250 rrr zemljišča. Ne računa se površina zem- Ijišča pod stavbo (fundus). Enostanovanjska hiša I. cona II. cona III. cona po površini stanovanja 100X20 = 2.000 po površini zemljišča 250 X 6 = 1.500 Prispevek skupaj: (S-din mesečno) 3.500 100 X 15 = 1.500 250 X 4 = 1.000 2.500 100 X 10 = 1.000 250 X 2 = 500 1.500 KDO BO IZDAL ODLOČBE O PLAČEVANJU PRI5PEVKA Obveznost plačevanja prispevka se določi z odločbo, ki jo izda občinski organ, pristojen za komunalne zadeve. Zoper odločbo občin-skega organa je dovoljena pritožba. Odločba za cbvezno plačevanje prispevka naj bi se izdala na podlagi obstoječih podat-kov in prijave zavezancev. Uporabnik zemlji-šča bi prijavil upravnemu organu občine povr-šino stanovanja, poslovnega prostora oziroma zemljišča, za katero je po sprejetem odloku obvezan plačevati prispevek za uporabo zem-Ijišča. KOUKŠNA BODO LETNO ZBRANA SREDSTVA Po izračunih bi se na mestnem območju Ijubljanskih občin letno zbrala naslednja sred-stva iz prispevka za uporabo mestnega zem-Ijišča: občina Center 302 milij. S-din občina Šiška 441 milij. S-din občina Bežigrad 308 milij. S-din občina Moste-Polje 337 milij. S-din občina Vič-Rudnik 359 milij. S-din Skupaj: 1747 milij. S-din NAČIN ZBIRANJA, UPRAVUANJA IN PORABE SREDSTEV TEGA PRISPEVKA Sredstva prispevka se lahko zbirajo: Varianta I: V posebnem namenskem skladu posamezne občine oli v skupnem medobčin-skem skladu. S skladom upravlja upravni od-bor. Varianta II: Sredstva se lahko zbirajo no posebnem računu organizacije, ki se ji po-verjajo posli urejanja in oddaje zemljišč. Sred-stva niso dohodek te organizacije. KDO BO SESTAVUAL PROGRAM PORABE SREDSTEV? Sredstva prispevka se lahko uporabljajo sa- mo za namens po določilih odloka o prispev-ku za uporabo mestnega zemljišča na tistem območju, kjer se pobira. Sredstva se uporab- Ijajo na podlagi srednjeročnega in letnega programa uporabe sredstev prispevka. Program se sestavlja na podlagi predlogo\/ in zahtev krajevnih skupnosti, delovnih orga-nizacij, pristojnih občinskih svetov ter drugih predstavnikov javnosti. O predlogu programa razpravljajo: krajevne skupnosti, pristojni občinski sveti in zbori vo-livcev. Po zaključeni javni razpravi razpravlja o programu in ga sprejema občinska skup-ščina. KDO BO ZADOLŽEN ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA Izvajanje programa se poverja organizaciji za urejanje in oddajo zemljišč. takšna organi-zacija je lahko samostojna ali pa posebna ekonomska enota v okviru stanovanjskega podjetja ali podobne delovne organizacije. Če je organizacija za urejanje in oddajo zemljišč samostojna specializirana organizaci-ja, lahko v taki organizaciji upravlja skupščina ali delavski svet, v katerega se razen članov kolektiva volijo tudi predstavniki javnosti. Samostojna in specializirana organizacija je lahko za posamezno območje ali skupna la vse Ijubljanske občine. Skupna organizacija bi nedvomno prispevala k skladnemu urbani-stičnemu planiranju in razvoju ter skladni in racionalni stanovanjsko-komunalni izgradnji na območju Ijubljanskih občin. JAVNE RAZPRAVE $ Ali predložena višina prispevka ustreza? $ Ali ustreza predložena razdelitev na cone? 9 Ali naj se sredstva prispevka zbirajo in rabijo na območju mesta kot celote ob osnov-nem pogoju, da se zagotovi polni vpliv jav-nosti pri uporabi sredstev in njihova stroga namenska uporaba? 9 Ali naj bi ustanovili organizacijo za komunalno urejanje in gospodarjenje z zemlji-šči enotno la vse mesto pod pogojem uveljav-Ijanja samoupravnosti take organizacije in so-upravljanja predstavnikov javnosti v tej orga-nizaciji tako, da volijo svoje predstavnike v skupščino in delavski svet take organizacije?